182 Slovstvene stvari. 0 zadevah Wolfovega slovarja. Odprto pismo gospodu K. Demanu II. Infandum jubes renovare dolorem. 2. Pred vsem moram biti mo beseda obljubi 1. svojega pisma, da povem itateljem naim, kako Vi, gosp. Deman, vil l.'listu Tagblattovem" odbijate pritobe Novic" o 151etni zavleki slovensko - nemkega slovarja.*) Predno objavim Vao ali Vaega alter ego" kanonado (dovolite, da se posluujem lastnih Vaih besed) v brambo sedanjega gospoda knezokofa na Novice", katerim se grozite, e, da to, kar one o slovarji piejo, je offene Kriegserklarung" kofu dr. P o ga 6 ar ju, prosim Vas, da e enkrat berete dopis v 19. listu Novic"; ako pa ste morebiti kakor jaz slabega vida, da nataknete oala in brali bote e cel6 z debelimi pismenkami besede: preteklo je zdaj 15 let, da preastno kofijstvo ni storilo svoje dolnosti". Je li gospod dr. P o ga ar e 15 *) V 1. pismu na str. 174. vrsti 24. odspod se mora brati nemko-slovenski slovar, a ne slovensko-nemki, kakor je po pomoti tiskano. * let kof Ljubljanski? More tedaj ona pritoba tikati se samo njega? Gledite gospod Deman! kakona past je strast, v katero se lovek sam nehote vjame, e kakor na pregovor pravi ne pazi se na zadnja kola". Pri vsem spotovanji do bivega gospoda knezokofa dr. Wi d m ar j a ne morem in nikoli nisem hotel zakrivati tega, da on je neposredno in posredno najve zakrivil zavleko . 26. Wolfove oporoke, kajti kofu nasledniku je knezokof Wolf izroil izvritev tega . svoje oporoke, a ne stolnemu kapiteljnu. Ko bi bil naslednik njegov zvest ostal izgledu slavnega testatorja, ki je dobro vedel, kaj dela, in bi bil se ve da pod svojim vednim nadzorstvom zaupal izvritev 2. dela onemu komitetu, ki je izvril i. del, slovensko-nemki slovar bil bi e davno dovren in, kolikor je pri slovnikih ivih jezikov v obe mogoe, dobro dovren, vsaj je e meseca junija 1865. leta ran j ki Blaznik prevdarek strokov tiska in papirja za 125 pol v 2000 iztiskih poloil, in za sposobnega vrednika nabranega materijala ne bi bilo nobene skrbi. e tudi bili bi stroki za rokopis 2. dela, za vrednika, za papir in tisek nekoliko vii bili zato, ker se je poslednja leta vse podrailo (stroki za vrednika, papir in tisek v 6000 iztiskih za 1. del, ki se je tiskati zael leta 1855. in je bil dotiskan koncem 1. 1859., so znesli okoli 15000 gold. v prejnjem (konv.) denarji), ne bi bilo zarad tega nikakorne ovire, kajti zapuina pre-blagega knezokofa Wolfa za slovar bila je bogata in dandanes po lani razglaenem kofijskem izkazku utegne znaati e nad 60.000 gold. a. v. Kako se nesrena stvar do danes brezvspeno mota od leta 1861., ko je deelni odbor vsled predloga ranjkega dr. Tomana po sklepu deelnega zbora 16. dne jan. leta 1861. dobil naiog, nadzorovati izdelovanje slovensko-nemkega slovarja, to bodem v prihodnjem pismu po aktih dokazal. Zdaj naj naim itateljem le povem, kako Vi, g. Deman, v Tagblattu" to motanje zagovarjate. Glavne toke Vaega zagovora so: 1. Po sklepa de. zbora 1. 1861. je ta stvar prila enekrati v razgovor de. zboru, al dotino poizvedovanje je konstatiralo zmirom to, da za tisek dodelanega slov.-nemkega rokopisa ni, ampak le zmeden materijal (wustes Material) nabranih besed se nahaja, ki potrebuje vredbe po sposobnem leksikografu. 2. Sedanji knezokof si je e kot prost na vso mo prizadeval, pripravno delalno mo za ta posel pridobiti, al zaeleni rokopis se ni mogel dovriti. 3. Preprianje tedaj, da dandanes nikakor ni mogoe tako delo izvriti, bilo je vzrok, da se je zadnja leta v deelnem zboru o tej rei molalo in da cel6 dr. Bleiweis ni ve za vredno spoznal, o tem e besedice spregovoriti. Hipoma pa po demisiji K lun o vi poi zadnji v Novicah" iz Dunaja (?!) datirani tuni glas o straanski zavleki slovarjevi, da se to nala godi, daje stvar v nesrenih rokah in da kofijstvo s tem slab izgled daje o izvrevanji oporok. Ves . 26. Wolfove oporoke se deloma citira, pri tem pa se Novicam" nesrea (malheur) pripeti, da prav tisti stavek, ki izrazuje namen testatorjev, da stroke tiska nase vzame zato, da se tisek ne zavlee, je z debelimi pismenkami natisnen. Knezokof Wolf je po takem e dodelani rokopis imel pred omi, o katerem mu je menda dr. Bleiweis pripovedoval. Ker tedaj sedanji kof dela, ki ga e ni, ne more tiskati dati, zato se mu oita, da kofiji svoji slab izgled daje!" To je jedro Tagblattove kanonade" na ,,Novice." Drugi pot hoem to strelivo na situ resnice^prere-etati, da se bode razvidelo, ali je Spiegelfechterei" to, kar so Novice" pisale ali pa to, kar Tagblatt" svetu prodaja. Dr. Jan. Bleiweis. 183