LETO I. LJUBLJANA, 17. JUNIJA 1923. ŽTEV. 28, f/ NACIONALISTIČNI ORGAN. NAROČNINAi za Jugoslavijo! za tri mesece 12 — Dlruj s« celo leto 48'— Din.j za Inozemstvo Je dodati požtnino. Oglasi po ceniku. — Posamezna štev. stane 1 Din. IZHAJA VSAKO NEDELJO! REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA t Arena Narod. doma. Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo. Bisr POŠTNEGA PLAČANA V GOTOVINI! Veliki župan dr. Friedrich Lukan. V zadnji številki »Orjune« v članku »Hribarjevo maslo« smo obljubili velikemu županu g. Lukanu, da sprejmemo usiljeno nam borbo, ki io bomo častno privedli do zma-gonosnega konca. Ravno tako se je godilo njegovemu predniku in velikemu učitelju I. Hribarju — žalostni spomini. Tudi on si je škrbal svoje stare zobe zaman na naši organizaciji in tudi njemu je ona obljubila, da ga bo našemu svetu in javnosti pokazala v pravi luči, da bo odstranila z njegovega obraza šminko osebne in politične časti in razgnala lažnjivi nimbus. ki je to sivo glavo obvijal kot glavo poštenega, zaslužnega narodnega borca! Naša organizacija ie držala dano besedo — in kaj je oistalo od ubogega Hribarja? Ostala je zbirka trakov in zlatih port. ostala je šminka in nimbusi, ostalo je brez spoštovanja sedanjega sveta samo staro strašilo, ki more na cerkljanskem polju strašiti zajce, da ne hodijo v škodo. Njega naslednik in učenec, dr. Lukan, misli. da bo njemu uspelo, kar ni Hribarju — in mož je šel energično na delo. Dobro — bomo videli, kdo bo zmagal. Kdo je današnji veliki župan dr. Lukan? Naši javnosti ta gospod ni niti toliko znan; zato borno pa danes kratko podali njegov dosedanji curriculum vitae. Dr. Lukan je bil pred vojno avstrijski politični uradnik. ki bi se tudi pod Avstrijo preril do višjih časti, ker je imel vse one atribute, ki so bili tedaj merodajni, da se napravi karijera. Po rodu je Slovenec in je znal za silo slovensko nahruliti človeka, ki ga ie nesreča privedla v njegov urad, sicer pa je po predpisu raje govoril nemški »Službeni« jezik. Njegov princip je bil vedno, da je dobro in dobičkano-sno prav malo ali nič delati in to nedelo opravičevati s tem.da se pred višjimi ponižno klečeplazi, nižje pa 'tlači. To mu je sijajno uspelo. Nikdar ni ničesar delal, vedno leno napredoval sijajno živel in do popolnosti ipritiral svoje žentknenske. lovske In krokarske sposobnosti. Za časa vojne ga je avstrijska politična uprava vrgla v Postojno, vedoč, da bo v tem slovenskem puntarskem gnezdu friogel mnogo bolje vršiti službo kakor kak zagrizen, prononsiran Nemec. Naši ljudje so se ga izogibali kakor kake nalezljive bolezni — pa brez potrebe, saj je on v svoii brez-primerni lenobi prevaral Avstrijo v njenih preganjalnih nadah, naše ljudi Pa v njihovem strahu. Bil je ta gospod tudi daljšo vrsto let šef agrarnih operacij in če koga zanima, more še danes najti za dve desetletji nazaj nerešene njegove spise, če se ni tega ubogega papirja usmilil kak drug uradnik in ga rešil — v ognju. Po prevratu je žongliral par mesecev v Celju in prišel na deželno vlado. kjer je s paznim očesom motril, kako se položaj razvija. Tudi on le, sai je slino oprezen in lokav (nomen est ometi), mislil, da bo po prevratu odzvonilo vsem onim elementom, ki so bodisi s svojim aktivnim delom, bodisi s svo.io pasivnostjo pripomogli k robovanju našega naroda in zato je uskočil v tisti tabor, ki je po njegovi sodbi predestiniran za to. da to Izvrši in to je bila napredna stranka, ki se ie prekrstila v demokratsko stranko. Dr. Lukan je postal z dušo in telesom njen pristaš in lepo le bilo videti tega velikega in močnega človeka, kako se ie znal raztogotiti in kako so mu oči sipale strele na vse, kar ie nazadnjaško in protijugoslovansko. Znal je v svojem svetem in Iskrenem demokratskem zanosu pridobiti za sebe ljudi, ki so mu verovali, lomili zanj kopje ter mu preskrbeli sijajno in ugledno službo — agrarno direkcijo. Tedaj je bil naš dični dr. Lukan — popoln človek. Prošlost ie bila pokopana, on je priplezal na divno sinekuro. do krasnega in uglednega mesta, njegovo delo se ni dalo niti oceniti niti kontrolirati, ker je bil to nekak no-vum, na katerega se ni nikdo razumel, pa ni bilo tudi zakonov, po katerih bi se vendar moglo presoditi, dela li g. agrarni direktor ali ne in ah dela pravilno ali ne- Preko noči je postal g. Lukan absolutni gospodar nad nekoliko stotinami velepo> sestev. In mož je šel na posel V prvi vrsti je iskal par mesecev lokale, potem nadaljnjih par mesecev osob-je. ki bi ga iskal vsekakor še danes, da mu ni slučaj prinesel poštenega in delavnega primorskega odvetnika, ki ie moral bežati in si iskati kruha tu. Ta se je spravil na delo In organiziral delo agrarne direkcije, dr. Lukan pa si .ie mel roke hvaleč usodo, ki mu je tako naklonjena. Videč, da je s te strani siguren, se }e začel brigati za to. kako bi mogel izrabiti to lepo službo v svoje namene. Veleposestniki imajo krasna lovišča, izvrstne kuhinje, polne kleti — in na vse to se dr. Lukan naravnost mojstersko razume. Niti trenutka ni čakal, takoj je šel na delo. Veleposesti so raztresene, povsod ne pelje železnica, treba ie bilo si nabaviti avto. Ali država nima avtomobila niti za samo ministrstvo, pa ga ne more dati g. agrarnemu direktorju. Lukan je pa lokav, nikdar ne pride v škripce. Če ga ne da država, ga bo dal veleposestnik; če ga ne da zlepa, ga bo dal zgrda. In naš dr. Lukan enostavno zapleni avto na veleposestvu v Snežniku, ga vzame v Ljubljano za svoj službeni avto, preskrbi iz dohodkov agrarne reforme dotacijo za avto in šoferja in se začne voziti križem-kražem po lepi Sloveniji, od lova do lova. od kroka do kroka, obiskujoč svoje znance in prijatelje. Meseci in leta so pretekla in nikdar ni bil avto uporabljen v službene svrhe, stroški za bencin, pnevmatike in poprave so vedno rastli. šoferja je morala plačevati država itd. Začuli so se ugovori, ministrstvo preti, noče kriti stroškov, noče plačati šoferja; treba ie izmišljati vzroke in važne opravke, da bi se moglo opravičiti to vozarjenje in ogromni izdatki za avto ki so znašali od septembra 1919 do januarja 1921 samo — 162.451.86 K! Mesečno je tedaj država plačevala za privatno vozarjenje dr. Lukana — brez šoferske plače — povprečno 10.000 kron. In to je več. kot danes znaša plača najvišjega pokrajinskega uradnika. Končno ie začela stvar ministrstvu presedati, odreklo ie plačevanje stroškov za avto, odpovedalo šoferju in g. Lukan bi moral romati k svojim prijateljem Der pedes apo-stolorum. Pa on ne zaide v stisko, si zna pomagati. Zaplenjeni avto se zbriše iz inventarja veleposestva v Snežniku, g. Lukan ga »kupi« od veleposestnika Schonburga za neznatno vsoto (govorilo se ie o 20.000 K) in avto ostane kot njegova last v garaži agrarne direkcije. Ampak avto rabi postrežbe, čiščenja, rabi šoferja. Tega je pa treba plačati itd. Bivšega šoferja, ki je bil plačan od države imenuje pro forma za drugega slugo pri agrarni direkciji. In tako se more g. direktor zopet vozariti, sicer ne tako kot prej. ker je treba sedaj plačati bencin iz svojega žepa — ali vsaj šoferja plača država temu vzornemu uradniku. In ker mora tisti, ki ima avlo in ki »n ob el« živi ki dnevno piie po gostilnah in kavarnah najfinejše bu- teljke. imeti tudi denarja, država pa svojemu uradniku ne da niti za skromno dnevno polento in četrt kislega cvička, rešuje dr. Lukan tudi to težkočo zelo enostavno. On postane v svojstvu agrarnega direktorja — fabrikant. kupi tvornico keramičnih proizvodov v Petrovčah pri Celju in »zaradi« nesramne vsote. Ta tvornica. nje nakup in prodaja tvori poseben pasus v avantirah našega dlčnega velikega župana — no, o tem se bomo o priliki natančnejše pomenili. Po kupu omenjene tvornl-ce ie postal urad agrarnega direktorja službena poslovnica za njegovo tvornico v Ljubljani; tu so se vršile seje in posvetovanja, tu ga je dnevno posečal njegov drug. To je bilo seveda samo tiste dni. ko se fabrikant ni nahajal v Celju in na licu mesta vodil posle. Tudi to večno izostajanje iz urada in večno vozar-ienjft je plačala država g. Lukanu. Poznano je vsej javnosti, kako se uradnik brani komisije, ker mu država plača malenkost 140—160 K dnevnic pa tudi tega denarja ne more dobiti brez raznih težkoč, pisarjenja in poročanja. Agrarni uradi bi morali mnogo delati na licu mesta; da se pa ni delalo, temu ie krivo pomanjkanje kredita. Pa še tisto malo, kar je država dala, se je moralo povečini zasigurati za vožnje agrarnega direktorja in bilo bi zelo interesantno pogledati vjeferate o njegovih potovanjih, da 'se vidi. kje je bil kaj je počel, na katerem veleposestvu je komisijomral. saj on kot šef II. instance ni imel na veleposestvih (pravzaprav ničtelsar iska|ti;l '*za to je imel svoje urade I. instance. Vseeno je predlagal svoje stroškovnike in država mu jih je bonificirala — od junija 1919 do septembra 1921 v skupni vsoti 43.164 K! Zanimivo bi bilo pogledati pri računovodstvu agrarne direkcije, koliko so v tem času dobili agrarni okrajni uradi za uradovanje na licu mesta. Mi verno samo to. da se ni delalo, ker se je reklo, da ni kredita. Tako je dr. Lukan znal pokriti tudi te izdatke iz državne kase. a za to. ker je bil v službi bivšega namestnika Hribarja potoval po drugih poslih, da bi prisilil veleposestnike nemške narodnosti. da doprinesejo svoj del za vilo na Bledu, ie i za ta potovanja prejemal svojo plačo. Tako mu je predsedstvo pokrajinske uprave pod št 3378 od 1. aprila 1922 potom »Slovenske banke« dalo izplačati iz propagandnega fonda za Koroško vsoto 10.000 K. To vsoto je uporabil gosp. Lukan po ustmenih instrukcijah Iv. Hribarja. In tako je ta gospod, boreč se z vsemi mogočimi in nemogočimi posli. zanemarjajoč svoje službene posle do absurdnosti, žongliral od leta do leta menjal svojo politično barvo kakor kameleon, bil strašen demokrat dokler so Oni imeli agrarno ministrstvo v rekah, hitel je postati samostojen kmet misleč, da bo v tei stranki prvi med prvimi; ko se Pa to ni zgodilo in ko so radikali prevzeli definitivno ministrstvo agrarne reforme v svoje roke, se je spomnil dični Lukan, da je on pravzaprav rojen radikal, da ie bil to že za Avstrije in kasneje — odpotoval je v Beograd in po 14dnevnem bivanju v Beogradu je postal pravi, trd in neustrašen borec radikalne stranke v Sloveniji, postal njen stolp, nosilec njenih idej in— ko si je osigural še za nadalje sinekuro agrarne direkcije, je potrpežljivo čakal, da si Hribar zlomi vrat in da stopi on na to tarpejsko skalo pokrajinske uprave Ker pa nima niti posebnih zaslug — niti sivih las kot Hribar, niti preteklosti, s katero bi se mogel ponašati, niti sposobnosti, niti volje, niti marljivosti, s katero bi mogel kot upravni uradnik kaj doseči, izkazati se je pa treba, zato se je revež odločil da nadaljuje in privede do konca ono delo. ki ga ]e Hribar započel in pri katerem si je temeljito za večne čase zlomil vrat in oškrbal stare zobe in to je uničenje naše organizacije. Gospod veliki župan! Vedite, da ima naša organizacija močnejših in sem in tja tudi sposobnejših nasprotnikov kot ste Vi. pa se tudi ne boji, vedite, da bi Vas v Vaši smešni pozi branilca narodnih in državnih interesov enostavno z nogo odstranila z naše poti. ker niste vredni niti kot človek, niti kot uradnik niti tega papirja, ki ga trošimo za Vas. če ne bi Vaša sedanja funkcija velikega župana pomenila v naši upravi brezprimer-no sramoto za nas, absurd, ki se ga mora sramovati vsak pošten Slovenec, da po Ivanu Hribarju pride na njegovo mesto stokrat slabši in ne-sposobnejši od njega, če ne bi Vaša služba na tem visokem mestu zna-čila globoko dekadenco našega upravnega življenja in ureditve naših razmer. Samo temu nesrečnemu slučaju se morete zahvaliti, da dajemo v našem organu mesta tem vrstam in da bomo borbo proti Vam voidili še energičnejše kakor proti Hribarju, ker Vas smatramo še za večjo rakrano na našem upravnem telesu kakor njega samega. Nemška nesramnost. V petem letu osvobojenja smo Slovenci tedaj srečno prijadrali v čase pred 1. 1918. Poznavalci razmer pravijo, da smo zagazili Š0 globlje... V našem listu smo že poudarili, da je gospodarska inferiornost našega ljudstva napram Nemcem zopet vpostavljena. Nacionalizacije so se vršile tako škandalozno, da se je sipal samo pesek v oči nepoučenim. Znani so nam slučaji, kjer so naši upravniki, ki zavzemajo odgovorna mesta v naši upravi, zagrešili dejanja, ki ne samo niso v skladu z narodno zavednostjo teh upravnih ko-rifej. ampak so naravnost v konfliktu z najpriimitivnejšimi pojmi o osebni časti in imajo popolno kvalifikacijo zlorabe uradne oblasti. Zbiramo materijal in lasje se nam ježijo nad pokvarjenostjo naših upravnih in drugih mogotcev, ki so Izvajali nacijonalizacije. Narodnost, službena prisega, moško čast, spodobnost, žene, vse. prav vse ie bilo naprodaj, samo zlata žila. pridobljena v črnožolti službi, ni našla odjemalca. Vse drugo se je prodajalo, se prodaja in se bo prodajalo dokler bodo na krmilu sedanji mogotci. Na živem telesu gnijemo. Gniloba se širi po naših žilah in grozi zastrupiti tudi najboljše naše ljudi. Izžgali bomo tur, da se nam ne razširi po celem telesu, breobzirno bomo razgalili kosmato vest in čast naših odgovornih faktorjev, na dan mora smrad, da se ne zadušimo v njem! Orjuna je borbena organizacija, nje sredstva so oblastveno sankci-jonirane fizične sile. noslužili se jih borno kajti sedaj nismo samo borbeni, sedaj smo besni... Že smo vrgli svoi izziv enkrat in zmagali smo. Drugič so ga nam vrgli oni in zmagali bomo zopet, polje je že pripravljeno, v Beogradu so pozicije podminirane in v kratkem bo stenj dogorel do Ljubljane in eksplozija je tu! Naš list bo glasom sklepa Oblastnega Odbora začel izhajati dvakrat na teden, brž ko bodo odstranjene tehnične težkoče. ki so zvezane z razširjenjem lista. Naperili bomo vse topove, navili bomo film. da bodo defilirali gobavci goli in z grehi do stropa obloženi pred očmi ljudstva, ki jih bo sodilo in obsodilo. Potrpljenje tovariši in naročniki, predstava zanimivih atrakcij se bliža! VOJIN PULJEVIč: Fašizem. Pregled, zgodovina in razvoi najno- vejšega italijanskega pokreta. (Iz Ratničkog glasnika.) Približno pred dvemi leti se je začelo govoriti po vsem svetu o italijanskem fašizmu. Tudi pri nas se govori mnogo o fašizmu, včasih; zelo točno, včasih pa s predsodkom in netočnostjo. Ne sumimo, da ie med našimi či-tatelji mnogo takih, ki poznajo zelo dobro fašizem, ali mogoče da mnogi ne poznajo faktov in postanka fašizma. Zgodovina italijanskega fašizma ni tako dolga, kakor je burna in ži-> va. Ona datira od 1919. leta. ampak njen pravi začetek seza v 1. 1914. V jeseni leta 1914.. ko je začela svetovna vojna, je prišla italijanska politika na svojo mrtvo točko. Ev-> ropa se ie razdelila na dve strani. Italija je bila radi starega dogovora vezana na eno stran, a po nacijonal-nih težnjah in politično ekonomskih razlogih na drugo stran. Odločitev ie bila težka. Bilo je toliko težje* ker je stalo pet evropskih velesil v. vojski, a Italija kot najmanjša bi s© morala odločiti kot zadnja. Razen tega so bile še sveže rane in nepo-plačani stroški libijske vojske iz leta 1912. Na medlo politiko Italije sta delovala trozveza in trojni sporazum brezuspešno. Tako je prišla pomlad 1915. Medtem je doživela Italija notranji politični preokret. Iz čisto ekonomsko političnih razlogov se ie razvila poedincerra volja po vojni. Močna socialistična organizacija se je ločila od onih svojih pristašev, ki so želeli vojno. Oni. ki so zapustili to organizacijo, so formirali koncem 1914. leta avtonomne sindikate, da bi se sporazumeli z onimi nesocialnimi elementi. ki so tudi želeli vojno in tako ie bila ustvarjena grupa inter-ventistov. torej polcret v državi, da stopi Italija v vojno. Porket je bil zelo močan. Delalo se je, propagiralo, govorilo, pisalo rvršila so se zborovanja po trgih in nazadnie se ie premaknila italijanska politika iz mrtve točke. Italija je napovedala vojno. To je predzgodovina današnjega italijanskega fašizma. Med vojno so politični pokreti mirovali. Vojna končana leta 1918. je prinesla Italiji politično novost — močno akcijo, številno precej povečanih starili komunistov — pod ruskim imenom boljševizem. Razvoi boljševizma v Italiji je mnogo krajši od razvoja fašizma. Takoj po končani vojni so našle omamljive demagoške ideje boljševizma povoljno zemljišče v raztrganih dušah in v vsled vojne ztnu-oenih telesih. Boljševizem je postajal močan polcret. ki je pretil uničiti nele vojne, nego tudi predvojne nacijonalne pridobitve. Polcret interventistov. ki ie vzklil iz takorekoč soversivnih socialističnih in nacijonalnih idej. bi moral po demoralizaciji leta 1919. ali zaspati in s tem dementirati samega sebe, ker je bil glavni krivec vojne, ali pa podaljšati svoj obstoj in braniti končano vojno in njene pridobitve. Interventisti. ki so pokazali tako agilnost spomladi leta 1915.. niso mogli po vojni — uspešni seveda —• ostati pasivni. Med t3m so se začeli formirat! Fasci di Combattimento (borbene zveze) s popolnoma socijalno eho* siamskimi cilji. Interven tisti so pristopili tem Fascijam prenesli vanje svoje prejšnje politične nazore in svojo staro socialistično organizacijo povečano z vojaško disciplino in v marcu 1919. leta so objavili nacijo-nalno stranko fašistov. Od marca 1919. Seta do novembra 1922 leta ie začela in trajala borba fašistov v Italiji. To je zelo interesanten pokret. Bivši italijanski interven tisti, to so energični, skoro revolucionarni elementi socialističnih krogov, ki so se odcepili od socialističnih organizacij samo zato. ker so uvideli, da bode le v mečni državi proletarijat ekonomsko povzdignjen. Pokret interventistov. ki se v osnovnih načelih organizacije, akcije in zaščite proletariata ne razlikuje od socialistov ie med vojno v rovu krepil ljubezen do domovine kot glavni in osnovni organizaciji proletariata, ki govori en jezik in ustvarja sebi nacionalistično in an-tisocijalistično koncepcijo. Kakor sloni socialistična stranka na sindikatih, katerim pripadajo delavci. tako sloni fašistovska organizacija na svojih fašijih. katerim pripadajo bivši ali bodoči vojaki — borci. Razlika je le ta. da ima soct-ja/lizem internacionalne cilje, fašizem pa popolnoma nacionalne. Razvidna ie iz tega tudi razlika med fa-šistovsko stranko in drugimi, t. j. buržoazijskimi ali parlamentarnimi strankami, med katerimi je v Italiji tudi ena nacionalistična. Te parlamentarne stranke — kle-rikaina.č liberalna, radikalno demokratska. republikanska, nacionalisti ona. agrarna itd. nimajo one organizacije in onega načina borbe kot italijanska fašistična, komunistična in socialistična stranka. {Dalje prih.) »PEKATETE«. TO JE JED! Rad jih j€ gospod in kmet. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. Predsednik C, 0. v Ljubljani. Na svojem inšpekcijskem potovanju po državi je naš najvišji dostojanstvenik in najodličnejši ideolog jugoslovanskega nacionalizma, g. dr. Mirko Korolija obiskal tudi ljubljanski O. O., da se pouči o delovanju Orjune v Sloveniji in da da nove smernice za taktiko organizacije za najbližjo bodočnost- Pri prihodu v soboto zvečer ga je na kolodvoru sprejel cel O. O. in ena častna akcijska četa. Še isti večer je Ml na čast predsedniku prirejen kornerz. ki je potekel med navdušujočimi ovacijami predsedniku, ki ie progovoril iskren pozdrav Orjuni Slovenije, kot čuvarici najbolj eksponiranega dela naše države. V nedeljo se je vršila plenarna seja oblastnega odbora Orjune za Slovenijo, ki ji je predsedoval g. dr. Korolija in na kateri se je določila taktika Orjune, odgovarjajoča sedanjem« notranje- in zunanjepolitičnemu položaju. O. predsednik je poda! obširno poročilo o svojih intervencijah in avdiencah pri vseh ministrstvih in pri samem kralju. Ugotovilo se ie, da ie naša organizacija postala faktor, ki težko pada v račun pri vseh političnih strankah in ki dobiva čimdalje večji pomen in vpliv v našem javnem življenju. G. Paško Fabris veliki čelnik. se je podrobno informiral o delu akcijskih čet v Sio- Defeut v slovenski publicisti ki, (Konec.) O zunanji politiki pravi pisec: Slovenci v zunanje-političnih zadevah niso imeli nič izkušenj, pa so vendar odklanjali posredovalne predloge Wi!sona in Francozov, a odgovornosti ni hotel prevzeti nihče. Da. mili Erjavec, brusili smo jezike, psovali Pašiča. ki je hotel Wilsono-vo črto. psovali smo Srbe, ko ie prišlo do Rapalla odgovornosti pa nismo hoteli, tudi ta ic padla na sivo glavo in belo brado Pasicevo! Ali naj ponavljamo kal čenča Erjavec o severni meji? Koroško nam je zapravila narodna vlada, ki ji Erjavec kadi na vso moč. O, mož ne podira mostov in ne sežiga čolnov veniji. sprejel raport in izjavil svoje zadovoljstvo nad lepo napredujočo organizacijo akcijskih čet. V ponedeljek je g. predsednik priredil predavanje o temeljnih točkah našega programa, objasnil naše razmere do političnih strank, poudaril razliko med Orjuno in fašizmom, ter začrtal osnovne točke delu Orjune v danem političnem položaju. Zvečer je O. O. priredil g. predsedniku poslovilni večer, tekom ko-jega je predsednik odlikoval z redom rdečega zmaja oblastnega predsednika inž. Kranjca, mestnega predsednika z Bleda Stanka Žnideršiča in mestnega predsednika z Rakeka Miho Čopa. pa z redom zelenega zmaja, povdarjajoč njih zasluge in junaško nesebično držanje v borbi za organizacijo, državo in nacijo. Naš predsednik, ki je eden najodličnejših pesnikov našega juga. je s svojim prvim nastopom osvojil na mah srca Orjimašev in s težkim srcem smo se ločili od tega plemenitega. idealnega delavca, elegantnega in temeljito izobraženega govornika. ki ie tudi kot oseba sama napravil na vsakogar kar najprijetnejši vtis. 1 TRSOEMRRK C Nai pukreta Občni zbor Or-ju-na v Logatcu, Prošlo nedeljo se je vršil v Logatcu sijajno uspeli občni zbor. Posetil ga je celokupni oblastni odbor in veliki čelnik Paško Fabris. Zbora se je udeležila tudi vzorna akcijska četa iz Rakeka. Oblastni predsednik je na zboru govoril govor, ki je bil sprejet z burnim odobravanjem in splošnim navdušenjem, izvoljen je bil odbor ki nam jamči, da se bo v tej obmejni postojanki še bolj razvila jugoslovanska misel. Novi Or-ju-na želimo največjega uspeha v naši borbi proti defetizmu in malodušnosti. Informativni sestanek v Konjicah. Vsled tehničnih težkoč se v nedeljo v Konjicah napovedani občni zbor ni vršil. Vršil se je le informativni sestanek, na katerem je poročal tov. dr. Štefančič iz Maribora. Občni zbor se vrši v prihodnjih dneh. Nove Orjune v Vojvodini. Občni zbor Orjune v Loku in Kaču se je vršil v nedeljo 3. junija. Na zboru so poročali delegati O. O. v Novem Sadu. Zbor se je vršil na prostem. Orjune Debeljača. Opava. Centa in Baranda so se ustanovile po prizadevanju agilne pančevačke organizacije. Dr. Mirko Korolija v Novem Sadu. V četrtek 30. maja je dospel naš predsednik dr. Mirko Korolija v spremstvu velikega čelnika Fabrisa in predsednika novosadskega oblastnega odbora Jevdevlča iz Bel-grada v Novi Sad. Novosadska oblast je pripravila našemu predsedniku veMčanstven sprejem. V Novi Sad so prispele mnogobrojne akcijske čete iz cele Vojvodine. Predsednik dr. Korolija je ostal v Novem Sadu dva dni in je med tem tudi predaval o nacionalističnem pokretu- Odlikovanje naših članov v Novem Sadu. Na predlog oblastnega čelnika je odlikoval predsednik Dl-rektorija s pohvalnim priznanjem osem članov raznih organizacij no- vosadskega oblastnega odbora. Poleg tega je dovoljeno štirim članom nošenje enega rdečega traka na levem rokavu za hrabro in požrtvovalno delo. Veliki slet Orjuna na Vidovdan. Pripreme za slet sve se više raz-granjuju. Dosad je najavilo dolazak 24 delegacije izvan Oblasnog Odbora novosadskog. Osim toga najavila je i organizacija Kač dolazak velikog konjičkog banderijuma. Orjuna Beograd najavila je dolazak tri stotine članova sa svojom muzikom. Sletu če prisustvovati posebna delegacija našeg Direktorijuma. Orjune subotičke oblasti Senta, Sombor i Subotica najavile su sa zastavam. Pored več najavljenog detaljnog programa, koii če biti ierpno od-štampan. Oblasni Odbor novosadski sprema na sletu jedno naročito' izne-nadenje, koja če oduševiti sve naše članove. Orjuna v Bahnatfji. V Pagu se je vršil ustanovni občni zbor Orjune 3. t. m. V Trogiru se je sestavil 5. t. m. pripravljalni odbor za osnovanje Orjune. Prosvetno delo Orjune. V Vi- njercu se je osnovala Čitalnica »Vladimir Vežič«. Ker do sedaj še ni bilo v tel vasi nobene čitalnice, je osnovanje iste velikega kulturnega pomena. Nove Orjune u Srbij’. Pored reorgan.sprovedene u kra-gujevačkoi Orjuni, poslednjih dana osnovane su nove Orjune u Cupriji, Svilanjcu i Aleksincu. Odaziv odll-čan. Prema raspoloženju. koje u Šu-madiji vlada, veruje se da če u roku od tri meseca biti osnovane Orjune po čitavoj Šumadiji. Tako veliko interesovanje za Orjunu imamo zahvaliti ludačkoi propagandi srpske nacionalne omladine (Srnao), koja raspolaže sa silnim kapitalhna i upo-trebljava nemoralna sredstva u agitaciji. Srbijanac-Orjunaš. Orjuna u Šumadiji. Posle izbora oblasnog odbora u Beogradu mnogo je porastao interes za Orjuno u Beogradu i Srbiji uopšte. Beogradska Orjuna porasla ie u nekoliko dana za više stotina članova. Skorih dana preseliče se oblasni odbor u nove prostorije na Terazijama. gde če otvoriti svoju čitacnicu i knjižnicu. Predvidjen je ciklus predavanja, koje če o jugoslovenskom nacionalizmu održati u velikoj univerzitetskoj šali najistiknutiji jugoslovenski na-učnici. Beogradskom oblasnom odboru stižu mnoga pisma iz unutraš-njosti Srbije, da se tamo osnuiu mesni odbori Orjune. Pored Cuprije, Smedereva, Požarevca. Svilanjca, Milanovca. Šapca i drugih mesta, največe oduševljenje vlada u Kragujevcu. gde če se 17. o. m. održati veliki zbor Orjune, na kome če uzeti učešča brojni delegati iz celoga kra-gujevačkog okruga. Toga dana po-čeče u Požarevcu izlaziti i zvanični organ Šumadijske Orjune — »Glas Šumadije«. Orjuna v Šumadiji. Delegati beograjskega O. O. so zanesli našo idejo v srce Šumadije. Dne 17- junija se vrši v Kragujevcu, mestu sarajevskih bomb, ustanovni občni zbor Orjune. Na izrecno željo kraguje-vaških meščanov se udeleži kot odposlanec Orjune Slovenije ustanovnega občnega zbora predsednik mariborske Orjune gospod Rehar. V pripravialni odbor so bili izvoljeni med drugimi uglednimi osebami župan kragujevački g- Milan Stoj-čevič, dalje zastopniki trgovcev, zdravnikov, profesorjev, delavcev in seljakov. Izgleda, da bo ta šuma-dinska Orjuna kmalu ena prvih naših organizacij, ki bo našo idejo raz- za seboj, morda pride čas. ko bo treba na- drugi breg ... V poglavju »Slovenski jezik« modruje pisec takole glede bodočnosti našega jezika: »Zgodovina nas uči, da se ieziki ne spajajo, ampak obratno da gre razvojni proces stalno in povsod v smeri diferenciacije ...« Što se babi'htiio, to se babi snilo! Kje imamo ta pojav pri Nemcih, Francozih in Italijanih? Pri prvih ni niti govora o kakem takem gibanju, pri Francozih je tudi felibrizem že umrl. pri Italijanih pa ie toskanščina jezik par excelence. la lingua. vse dstalo so narečja! Toda Erjavec čenča venomer neresnične stvari. Da se pri Rusih cepijo Belorusi in Ukrajinci. je vzrok, da so jezikovno šele na stopnji Francozov in Italijanov srednjega veka. Katalonci — pri- širila po junaški Šumadiji. Tovarišem javljamo veselo vest: Šuma-dija je naša! Nove Orjune v Sarajevski Oblasti. V zadnjem času so se osnovala v sarajevski oblasti poverjeništva Orjune v Stolcu in Gackona. Orjuna v Črni gori. V Kolašinu v črni gori se je za-počelo delovanje za ustanovitev Orjune v Črni gori. Oblastni odbor v Splitu je prejel od tamkaj poziv, da pošlje svoje delegate, ki naj bi ustanovili tamkaj Orjuno. Sporočajo, da se črnogorski patriotski krogi zelo zanimajo za Orjuno in. da prihajajo od vseh strani pozivi za osnovanje iste. Vidovdanska proslava Orjune. Projektovana zabava na Vidovdan se vsled kolizije s sokolsko prireditvijo o priliki obletnice »Sokola-Ljubljana« preloži na nedeljo dne 1. julija. Na Vidovdan se vrši ob pol 11. uri samo razvitje praporov O. O., mestnih odborov Ljubljane in Šiške pred Narodnim domom z obhodom po mestu. Poživljamo članstvo, da se polnoštevilno udeleži i naše i sokolske prireditve. Kon««ptna drisla ljubljeni primer separatistov — pa nai nam ne bodo edino merodajen vzgled, dokler jih poznamo samo iz »Slovenca« in »Avtonomista«. V oddelku o slovenski književnosti je posvečena Aškercu ena sama vrstica. Komu to kai koristi? Nam, ki ga znamo na pamet. Srbo-hrvatom. ki bodo po teh par besedah prešli »reko njega ali tujcem, ki jim .ie ime prazen zvok? Zabeli pa to svoie modrovanje o slovenski kulturi s konstatacijo, da imamo prav na vseh poljih resne znanstvenike svetovnega nivoja Ker jih pozna kruto malo. izpušča pri naštevanju znanstvenikov posamezna imena, ali celo cele panoge znanosti. O slovenskem pravoznanstvu ne ve ničesar, zato ga niti ne ome- Usi tisk. ORJUNE U MARIBORU I PTUJU. Sol darnost Sokolstva sa Orjunom. Upravo u vreme dok se sa velikim počastima prenose mrtvi ostan-ci jugoslovenskog nacionaliste Ivana Endlicherja i drugova u otad-žbinu. ona ista slavna pokrajinska uprava u Ljubljani, koja sudeluje svečanosti prenosa Endlicherovih ostanaka istupa protivu njegovih živih drugova, obustavlia delovanje Organizacija Jugosloven. Nacionalista u Mariboru i Ptuju. Obustavia. navodno, zl>og toga što nisu htele dati da se po Sloveniji banče pan-germani i zakonom zaštičeni Sire svoju ideju protiv naših krvlju ot-kupljenih neprikosnovenih prava. Na ovaj škandalozni postupak pokrajinske uprave u Ljubljani reagirala je cela patriotska jugoslo-venska Slovenija. Sem Spomenice koju ie mariborska Orjuna upustila Pokrajinskoj Upravi, potpisanu od preko 6000 organizovanih nacionalista Oblasnog Odbora Orjune za Sioveniju uložili su protest takoder Jugoslovenska Matica i Jugoslovenski Sokolski Savez. Sledi' protest J ugoslb venskega sokolskega sa-veza. Sem ovili protesta, iz same Slovenije. u Narodnoj Skupštini je ovaj dogodaj iraao jakog odjoka. Nar. poslanik Pucelj, prigodom ovoga po-stupka Pokr. Uprave u Ljubljani, govorio je o nemačko - slovenskim odnosima i osudio držanje odgovornih organa. Intervenirag je takoder u Skupštini i nar. poslanik bivši mi-nistar gosp. Zika Rafajlovič, koji se odupro najenergičnije navali nemač-kih, muslimanskih i frankovačldh poslanika protiv Orjune oštro i jasno istaknuvši nuždu Orjune protiv akcija separatista i razornih politič-kih elemenata. Sve ove izjave simpatija i protesti protiv postupka državnih organa konstatujemo. da našim članovima 1 javnosti dokažemo još jedan put da nismo sami i da vide ko je s nama a ko je proti nas. Što se tiče pak nekih glasili a o »raspuštanju« naše organizacije, to su samo želje naših neprijatelja. Ali neka se time ne teše. jer Orjuna je takova organizacija, da ie ne mogu uništiti ni stoleča, a još manje par anacijonalnih činovnika. Na kraju, čestitamo Orjunama i brači u Mariboru i Ptuju. To je put, i zajednički na njemu idemo s vi na-: pred. za snagu i čast jedinstvene Jugoslavije, protiv svakoga. Živeli nacionaliste Maribora i Ptuja, straže na granicama velike Jugoslavije! POZOR g Več otroških vozičkov, kolesa z go m o se poceni prodajo že od Din 250’—. Ljubljana, Zvonarska ulica štev. 1. Tsrar. Lesce na Gorenjskem. Odkar srno ustanovili našo novo organizacio. se nas skoro vsak večer izziva z »Auf biks Orjuna« in drugimi psovkami. Proti glavnemu izzivaču Al, Triplotu je bila vložena: radi tega tožba, ista pa je bila umak-> njega na podlagi poravnave pri županstvu. Obtoženec je sprejel sledeče pogoje: plačati mora 100 Din za zgradbo nove šole in objaviti v »Jutru«, »Orjuni« in »Slovencu« sle-' dečo izjavo: IZJAVA. Preklicujem vse žaljivke, katere sem izrekel proti mestni Orjuni v Lescah, oziroma tajniku Orjune g. Banu ter se mu toplo zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Radi tega rade volie plačam 100 Din za zgradbo šole v Lescah. Nadalje se zavezujem, da pustim to pošteno organizacijo povsod na miru v besedah kakor v dejanju. Prizna-* vam. da so pri tej narodni organizaciji sami pošteni judje. Albin Triplot. Lesce. Značajni mož do danes te izjave ni obelodanil, pač pa je zopet de-, jansko napadel enega naših članov s tem, da ie metal za njim kamenje in je vložena zopet tožba proti njemu. Politični Povodom prevrata na Bolgarskem. Evropska reakcija dviga glavo. Na Bolgarskem se je posrečilo reakciji zrušiti vlado, ki je hotela mir s sosedi, in v Budimpešti in Ri-. mu kar nori veselja in navdušenja vse ono, kar je Jugoslovanom sov-> ražno. ker vsi ti eiementi si delajo prazne upe, da je prišel moment —* razpada Jugoslavije ... Naravno, reakcija računa s teni, da je bolgarski prevrat odgovor na mirovno pogodbo, ki onemogoča Bolgarski vsako bojevitost proti so-, sedom in reakcionarni kobiirgovskl krogi, ki so si uzurpirali oblast na Bolgarskem, bodo gotovo vodili proti Jugoslaviji tako politiko, kot so .io vodili talkrat. ko so se posta*1 vili na stran nemško-madžarskega bniperijalizma proti Slovanstvu. Zanimivo je, da je ravno tile pred bolgarskim prevratom govoril o Jugoslaviji Mussolini in madžarski mi" nister zunanjih del. Oglasili so so sovražniki in so si dovolili prav ne-« sramne izpade proti naši državi, ker so veliko polagali na uspeh bol-, garskih reakcionarjev, ki bodo takoj uvedli režim nekdanjega Ferdinanda, Radoslavova in dru Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana