ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAjaiAjatAJZMAJZMAJZMAJaiAJZMAJZMAjaiAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZM' ZMAJ ZMAJZMAJZMAjaiAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ glob zmaja 1981 letnik XVI oktober 10 Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ mmm n§w ■B 1 ”#1*1 RF §ji fp ' i Pl Bmiif ** k’"T 1 • ji piMi it P fco slonela tudi v bodoče na izvozni naravnanosti, kateri morajo biti podrejene vse naše aktivnosti za njeno dosledno uresničitev. Taka usmerjenost je v celotni naši družbi, zaradi nastalega gospodarskega položaja, ki se kaže v neravnovesju zunanjetrgovinskih razmerij na področju uvoza in izvoza, nujna, neizogibna in končno trajna. Vzroki, ki so nas pripeljali v tako kritičen položaj ekonomskih odnosov s tujino, so delno posledica nestabilnega in vzbur-kanega svetovnega gospodarstva, predvsem pa so posledica povojnega, marsikdaj prehitrega, ali pa tudi celo strukturno neusklajenega razvoja naše družbe. V takem konjukturnem dosedanjem razvoju smo vsi bolj ali manj dobro živeli, če smo le delali. Kaj smo pa delali in kako, pa ni bilo toliko pomembno, ker se sploh nismo spraševali, kako je možno uvažati surovine ali karkoli drugega ne da bi izvažali. Bili so pomembni le tako zva-ni "režimi" uvoza - izvoza, ki so nerealno določali in urejevali zunanje trgovinsko menjavo. Ker smo primanjkljaj blagovne bilance (večji uvoz od izvoza) vedno pokrivali s prilivom deviz storitvenih dejavnosti in z vedno novimi tujimi posojili, je tak "režimski" zunanjetrgovinski sistem navidez kar cvetel. Uvažali smo vse - potrebno in nepotrebno , za izvoz pa nihče ni Ol E skrbel»o Priča takega brezbrižnega življenja in dela smo tudi mi -sami delavci Zmaja. Kmalu bomo proslavljali 60 obletnico rojstva in obstoja tovarne baterij. Kajne, lep čas za razvoj od primitivne delavnice so sodobne tovarne, ki naj bi se vsestransko razvijala - v smeri večjega asortimana, boljše kvalitete, uveljavljanja s svojimi izdelki doma in v tujini in pd. Ali je res bilo tako. Ne, vsaj vsestransko ne, odgovorimo lahko zatrdlino. Vsa naša zagnanost je slonela v prvi vrsti za čimvečjimi količinami, ki so nedvoumno vplivale na vedno večjo produktivnost dela, potem pa vse ostalo in šele nazadnje smo se spomnili, da bi lahko tudi nekaj izvažali, ne zaradi neizogibne lastne in družbene potrebe, ampak zaradi iniciative posameznika ali ožjega kroga poslovodnih ljudi. Taka naravnanost ni bila priča neskladnega razvoja na področju domače in mednarodne trgovine le za našo delovno organizacijo, ampak za celotno gospodarstvo. Vse to kar je bilo dosedaj povedano ni imelo za cilj le golo jamranje ali kritiziranje, ampak le eno ugotovitev, da tako - po starem - ni več mogoče delati in živeti. Treba je odpreti perspektive za boljše gospodarjenje, ki je povezano z delom vseh nas. V to smer gre celotna naša družba. Pešat tej novi usmeritvi je dala tudi Zveza komunistov na svoji 21. seji CK ZKJ, kjer je sprejela stališče in usmeritve za reševanje družbeno ekonomskega položaja in o nalogah Zveze komunistov pri tem. Skupno vsem tem stališčem in nalogam je delo in varčevanje. Zaradi zaostrenih družbeno ekonomskih razmerij, zlasti na področju ekonomskih razmerij s tujino, kjer ne izvršujemo planiranega izvoza, kot vam je že znano, so zasedali naši najvišji organi in organizacije v federaciji in republiki ter sprejeli določena stališča in ukrepe. Najbolj konkretne ukrepe za pospeševanje izvoza je sprejel naš republiški izvršni svet v obliki raznih olajšav ali premij, ki veljajo za izvoznike. Nato so sledila akcije organizacij združenega dela. Tudi na ravni SOZD Iskra so potekale in še potekajo akcije za večji izvoz, o čemer smo že pisali in obveščali naše samoupravne organe in družbeno politične organizacije. Pri nas smo tudi mobilni in vlagamo vse napore, da bi rezultati izvoza do konca leta bili čimboljši. Plan za leto 1981 bomo težko dosegli, ker je bil preambiciozno zastavljen. Temeljil je predvsem na potrebah po devizah ne pa na možnosti plasmaja. če pa ugotovimo, da smo se z izvozom začeli načrtno ukvarjati šele pred dvema letoma, smo lahko kljub vsemu zadovoljni. To pa lahko ponovimo s sledečo ugotovitvijo. Na naslovni strani Fotografija na naslovnici bi na prvi pogled lahko predstavljala kup odvrženih neuporabnih predmetov. Vendar ni tako. Predstavlja izredno dragocene pripomočke in opremo, ki so jo člani društva za raziskovanje morja in podvodni šport posneli pred akcijo in seveda, postavili v prvi plan tudi naše baterije, ki jih uporabljajo pri svoji športni dejavnosti. Leta 1978 smo z izvozom ustvarili nekaj čez 60.000 8, v letu 1979 pa že čez 21o.ooo 8, v letu 1980 pa čez 900.000 S in za letos smo planirali 1.600.000 8 kar pomeni čez 7o % več od realizacije v prejšnjem letu. Smatramo pa, da bomo dosegli okrog 7o % plana ali okrog l.Poo.ooo 8. Da bi rezultati izvoza bili čimboljši se naprej aktivno vključujemo, taiko v naši delovni organizaciji kot v SOZD Iskra v intenzivnejšo obdelavo zunanjega tržišča, povezali' smo se tudi z drugimi organizacijami združenega dela, ki nam pomagajo in prispevajo k boljšemu izvozu. Skozi tako delo, ki bo vedno bolj sistematično in izvozno usmerjeno, kar pomeni raziskava izvoznih tržišč, iskanje izvoznih možnosti, stalna prisotnost in odgovarjajoča kvaliteta naših izdelkov, bomo imeli tudi vedno večje možnosti za izvoz, s tem pa tudi zagotavljali napredek in uspeh naše delovne organizacije. Milan Vukašinovič Volili bomo Delavski svet' delovne organizacije je ob izteku prve mandatne dobe razpisal za 5. november volitve delegatov v delavski svet delovne organizacije in v odbor samoupravne delavske kontrole delovne organizacije. Celotne priprave vključno s kandidacijskimi konferencami so ob izidu tega glasila že mimo. Naša dolžnost je, da se 5. novembra na volitvah zavestno odločimo za delegate, ki nas bodo zastopali v samoupravnih organih na ravni delovne organizacije Zmaja. Kar nekaj dni zapored po izidu septembrskega glasila je bilo pogosto slišati mimogrede izrečeno oceno češ, da je glasilo pestro, zanimivo, krajši in dokaj informativni članki in slično. Takšno mnenje bralcev je nedvomno vzpodbuda za na-daljne delo snovateljev vsebinske zasnove. Kar zadeva dolžine člankov, pa je treba le poudariti naslednje. Zavedamo se, da je pestrost glasila pogojena tudi s kratkimi članki in različnih avtorjev ter da njihova vsebina zajema snov z vseh plasti našega življenja v tovarni. Vendar, mnenja smo in izkušnje daljšega obdobja kažejo, da je najtežje /skoraj večini/ napisati kratko vest, zabeležiti nek dogodek z maloštevilnimi stavki. Običajno se avtor nekega sestavka, kar še zlasti velja za tiste, ki se pojavijo v glasilu približno enkrat na leto ali na daljše obdobje, razpiše o neki zadevi bolj na široko. S tem pa nikakor ne na račun kvalitete podane informacije. Tudi v tem glasilu objavljamo dva nekoliko obširnejša sestavka, na katera je treba že tu opozoriti. Gre za članek "Ustvarjalnost potrebujemo" in "Problematika nabave reprodukcijskih materialov". Slednji nam nazorno prikazuje tudi težavno delo sodelavcev v nabavni službi in njihovo prizadevanje, da bi proizvodnja v obeh temeljnih organizacijah tekla čimbolj nemoteno, s čim manjšimi zastoji. Vaš urednik Problematika nabave reprodukcijskih materialov Natanko pred letom dni smo v našem glasilu GLAS ZMAJA št. lo spregovorili o problematiki nabave reprodukcijskega materiala in to v letu, ki je bilo proglašeno za leto ekonomske stabilizacije. Poglejmo in spregovorimo nekaj veS o "prehojeni poti", o trenutni situaciji in bodočih predvidevanjih nabave reprodukcijskega materiala - skratka oskrbe proizvodnje za nemoteno poslovanje, o cenah in kakovosti. Oskrba z reprodukcijskim materialom v omenjenem obdobju kljub velikim težavam, je bila po našem mišljenju v še ostrejših pogojih gospodarjenja dobra, kljub temu, da smo nekatere materiale iskali izven pogodbenih odnosov naših dosedanjih dobaviteljev. Skratka posluževali smo se vez in poznanstev, kjerkoli je obstojala možnost ne oziraje se na količine, ki so jih lahko oddvojili. Po polletni prebroditvi krize se je vprašanje oskrbe z reprodukcijskim materialom še bolj zaostrilo. Najnovejši ukrepi naše gospodarske politike s strani Zveznega izvršnega sveta ter Samoupravne interesne skupnosti odnosov s tujino, so celotno vprašanje oskrbe z repro materialom iz uvoza, kakor tudi izvoza tako zaostrili, da še tiste možnosti, ki smo jo imeli, nimamo več iz razlogov, ker nam preprosto zaradi restriktivnih ukrepov uvoza (neizpolnjevanja izvoznih obveznosti) ne morejo več odvajati. Prišli smo v ob- dobje najtežje krize glede oskrbe proizvodnje z repro materialom v povojnem času in resnično ne vemo kaj naj še storimo brez participacije odnosno združevanja deviznih sredstev za poslovno varnost naše proizvodnje. Vsi pogodbeni odnosi s strani naših dosedanjih dobaviteljev za nekatere ključne materiale so se avtomatsko prekinili tako, da na srečo smo še pravočasno nekatere materiale nabavili pred omenjenimi ukrepi. Naj navedemo nekatere repro materiale za katere bomo morali v bodoče združevati devizna sredstva v kolikor želimo, da bomo nemoteno poslovali: 1. Polistirol - Okisan - ustavili dobave 2. Polipropileni - ustavili dobave 3. Kositer 4o %, Tynol 0 3 6o % ustavili dobave 4. Medeninasti trakovi - ustavili dobave 5. Škrob krompirjev - ustavili dobave 6. Pokositrana žica 0 6 - ustavili dobave 7. HgO - prekinili s proizvodnjo 8. PVC folije - etikete - ustavili dobave 9. Gumi objemke - neredna dobava (kavčuk) 10. Medeninaste žice - ustavili dobave 11. Bela pločevina - ustavili dobave. Istočasno naj omenimo tudi repro materiale, ker bi lahko bila proizvodnja motena zaradi izvo- za domače proizvodnje odn. domače industrije in nekaterih storitev: 1. Žična tkanina - izvoz 2. Natron papir - vreče - izvoz 3. KOH - remont tovarne 4. Lepenke razne - izvoz 5. Papir za etikete - izvoz 6. HV trakovi - izvoz 7. MS kapice (TKG) nimajo MS trakov 8. Plastične stročnice (Iplas) nimajo polistirola 9. Plastični izdelki za svetilke (Poligalant) nimajo polistirola 10. Plastični izdelki Tovarne meril - nimajo polistirola 11. Cinkove rondele SASA - izvoz 12. Cinkove rondele Cinkarna Celje - nimajo cinka. Zaskrbljujoč je spisek materialov in verjetno je izključen še kateri, ki bo prej ali slej ovira nemotenega poslovanja. Kaj naj pričakujemo glede nabave v bodoče, je odvisno po našem mišljenju od devizno-plačilne bilance s tujino, kar pa z gotovostjo trdimo, da v naslednjem letu stanje ne bo izboljšano, temveč bo še bolj zaostreno, tako, da bodo pogoji za poslovanje mnogo težji, v kolikor ne bomo sposobni zagotoviti si z izvoznimi obveznostmi prepotrebna devizna sredstva. Nimamo nobenih zagotovil, da bomo tudi v bodoče (vsaj kot dose- a. daj) že do konca leta 1981 oskrbljeni od dosedanjih naših dobaviteljev z materiali, še posebno pa nas skrbi, kako bo za naprej z oskrbo in sploh z nabavo, ko je še večji pritisk na združeno delo odnosno domačo industrijo: izvažati še in še, kar ima za posledico pomanjkanje blaga za domače potrebe. Tudi nakup materiala (izven rednih dobav), izposojanje od drugih, ni več mogoče, razen v nekaterih primerih, ko si izmenjujemo nekatere materiale, ki so sicer v manjših količinah za prebroditev trenutne krize, kar pa le-ti materiali niso vedno na kakovostni ravni, pa tudi cene mnogo odstopajo od cen rednih odnosno pogodbenih dobav. Zaradi izredno težjih in težjih pogojev gospodarjenja bomo morali čimpreje tudi za domače materiale ukreniti vse potrebno, tudi za tiste materiale, ki jih ni moč nabaviti rednim potom ker tako "beračenje" nabave resnično ne zagotavlja poslovne varnosti v trenutni situaciji, še manj pa za naslednje obdobje. Naslednje, nič manj pomembno vprašanje, ki bistveno vpliva na rezultat našega poslovanja so cene odnosno stroški nabave reprodukcijskih materialov. Bes je, da so cene nekoliko mirovale v letošnjem letu zaradi poznanih ukrepov Zveznega izvršnega svet*, da se morajo vse cene spraviti na nivo december 198o. To pa ni veljalo in ne velja za tiste materiale bazične industrije (kakor cink, aluminij itd.) katerih cene so bile legalizirane in potrjene od Zveznega zavoda za cene. Podražitev nafte in s tem naftnih derivatov, kakor tudi petro-kemijskih izdelkov, plastične mase, je vplivali, da so se cene dvignile iznad naših predvidevanj, kar ima za Posledico višje stroške poslovanja ob zmanjšanju dohodka. V zadnjem času nam dobavitelji pošiljajo vedno več obvestil v katerih nam ne zagotavljajo redne oskrbe z reprodukcijskim materialom, v kolikor ne bomo Detajl iz kletnega skladišča združevali ne samo dinarska, temveč tudi devizna sredstva. Tudi za ostale repro materiale napovedujejo podražitve -papir za 25 %, cink za 18 %, plastika (kolikor je še možno dobiti) za 5o %, baker za 8 %. Največjo podražitev v tem letu pa je pripisati medenini - trakovom, saj le-ta v odnosu na ostale materiale krepko presega loo % podražitev in to predvsem vsled tega, ker so to intervencijske dobave v manjših količinah, kolikor je pač možno dobiti brez združevanja deviznih sredstev. Ravno sedaj, ko se izdelujejo letni plani za leto 1982 in srednjeročno obdobje 1981 - 1985 smo resnično v dilemi s kakšnimi cenami naj obračunavamo materialne postavke, ko vemo iz izkušenj, da so resolucijska predvidevanja bila vsaj dosedaj mnogo izpod dejanskih podražitev. S kakovostjo nabavljenih reprodukcijskih materialov nikakor ne moremo biti zadovoljni. Kakovost materialov - izdelkov ee giblje na meji še uporabnih, kar velja predvsem za tiste materiale, ki jih dobavljamo na več načinov, od izposojanja, zamenjave z drugimi itd., kar se sigurno odraža na nemotenem poteku v proizvodnji. često so ti materiali sicer deklarirani v skladu z našimi standardi, ki jih moramo naknadno še pripraviti za proizvodnjo (razrez medeninastih trakov), ki pa vedno niso na kakovostni višini tako, da moramo neodgovarjajoče izločiti pred ali v samem procesu proizvodnje. Tudi kakovost materialov naših dobaviteljev ni več tista, ki smo je bili vajeni pred leti. Tudi naši dobavitelji se borijo z enakimi težavami pri dobavah osnovnih materialov, ki jih predelujejo za naše potrebe, često so ti materiali bili še predčasno uvoženi, kar pa danes le s težavo uspevajo nadoknaditi manjkajoče surovine iz domačih virov, ki pa kakovostno popolnoma ne ustrezajo osnovnim zahtevam predelave tako, da dobave sledijo ena za drugo v manjših serijah, ne da bi imeli v skladiščih večje količine materiala za slučaj potrebe proizvodnje v podaljšanem delovnem času. Iz navedenih ugotovitev oskrbe z reprodukcijskimi materiali, stroški nabave, kakor tudi kakovostjo sem skušal prikazati težave s katerimi se srečujemo v službi nabave, z željo, da vsak na svojem področju polaga večjo skrb najracionalnejšemu trošenju in čuvanju materiala v teh izredno zaostrenih pogojih poslovanja. Rudi Francelj ifflfflilfflfflffiffifflBSSSfflffi« Ne bodo ostali samo pri besedah ?! športni referent - Martinec Marjan kulturni referent - Kastelic Daria kadrovski referent - Seifertštefka blagajnik - Robar Dragica Vsi smo bili pripravljeni sprejeti nove obveznosti, vendar se verjetno pri tem nismo zavedali, da bo potrebno kaj tudi narediti, ne da smo le zapisani na papirju. Zato prosim vse, ki smo zgoraj navedeni, pa tudi ostale, da se dobimo na kakšnem sestanku in se pomenimo o nadaljnjem delu,ki je med dopusti povsem zamrlo. Marsikaj bi lahko uredila tudi mladinska organizacija, ne pa da čakamo na pomoč od zunaj. Mirjana Brigadirski z-d-r-a-v-o! ŠMIGIČ Zoran, predsednik Osnovne organizacije mladine v TOZD Baterije Marca meseca je potekel mandat vodstvu OOZSMS Zmaj, zato smo začeli razmišljati o vodstvu in članstvu, ki bi sprejeli obveznosti in dolžnosti. Sredi aprila smo imeli konferenco osnovne organizacije Zveze socialistične mladine, na kateri smo potrdili izvolitev novega predsedstva in ki smo ga imenovali na prejšnjih sestankih. Volili smo na ravni delovne skupnosti skupnih služb, Tozd Baterije in delovne organizacije . Izvolili smo naslednje: - delovna skupnost skupnih služb predsednik - Mravlja Albina sekretar - Prebil Boštjan - TOZD Baterije predsednik - Šmigič Zoran sekretar - Šuštar Anton - delovna organizacija predsednik - Jakomin Sašo sekretar - Matičič Mirjana člani - Mravlja Albina - Šmigič Zoran - šeme Vida Center za mladinske delovne akcije pri predsedstvu OK ZSMS Ljubljana-šiška je že v mesecu marcu začel postopek prijavljanja za udeležbo na mladinskih delovnih akcijah v letu 1981. Ra tej osnovi so mladinci v Zmaju predvideli dva udeleženca in sicer po enega iz TOZD Baterije oziroma skupnih služb. Ker pa so predlogi za brigadirje podani le na osnovi izražene želje kandidatov, je iz TOZD Baterije oziroma celotnega Zmaja odšla v brigado le Rahmanovič Zinka. RAHMANOVIČ Zinka Bila je predvidena za republiško mladinsko delovno akcijo KRAS. Ker pa brigadirji iz Kavadarcev niso prišli v Ljubljano je v organizaciji brigad nastala določena sprememba. Tako se je naša mladinka znašla v Srbiji, v Vranju. Brigada je bila določena za po- gozdovanje velikega kompleksa zemlje, na katerem so v mesecu avgustu zasadili smrekov pomladek. In kaj pravi Zinka? Mnogo sem že slišala o življenju in delu v mladinskih delovnih brigadah in zato sem že dalj časa imela željo, da postanem brigadirka. Trdim in spoznala sem, da je res vse tako, kot so mi pripovedovali. Res pa je, da je bilo delo naporno. Veliko časa vsak dan nam je vzela vožnja in pešačenje do terena, kjer smo opravljali dela z velikim poletom in prekoračitvijo norme, za kar smo bili večkrat tudi pohvaljeni. Zaradi načina dela kot je pogozdovanje in oddaljenosti terena nam je ostalo izredno malo časa za druge aktivnosti. Pa vendar, spomini so lepi in če bo le možno, bi se ponovno vključila v brigadirsko življenje. Rahmanovič Zinka, doma iz Velike Kladuše v Bosni, dve leti že v Sloveniji in ves čas zaposlena v Zmaju, je bila letos edina naša udeleženka delovnih brigad. Bila je prvič in trdi, da ne zadnjič. My E] E] E] E] E] E] E] E] G] E] G] E] Ustvarjalnost potrebujemo Ni dovolj samo spremljati in pojasnjevati znanstveno tehnični razvoj, ampak praktično prispevati k družbenemu življenju po razpoložljivih možnostih. Z ustvarjalnim prispevkom je treba bolje in hitreje izkoriščati znanstvene informacije razvitejših znanstvenih sistemov. Bobrov /Sovjetski znanstvenik/ V poletnem času smo lahko v časopisu ISKRA, in tudi po TV zasledili mnogo člankov in komentarjev s področja industrijske lastnine. Dne 9. junija 1981 pa je Zvezni zbor skupščine SFRJ sprejel Zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja, s tem pa so prenehali veljati Zakon o patentih in tehničnih izboljšavah, Zakon o vzorcih in modelih ter Zakon o blagovnih in storitvenih znamkah. Belo na pripravi novega zakona je bilo zelo naporno, saj je bil zakon 'v pripravi že 197* leta. Vzrok tako dolgotrajnemu nastajanju novega zakona sta dva različna pristopa k izdelavi zakona: - prvi je zagovarjal tezo, da naj zakon pospešuje inovacijsko delo - drugi pa, da naj pospešuje transfer obstoječih inovacij. Sprejeti zakon je kompromis obeh pristopov in je v načelih podoben omenjenim starim in inozemskim zakonom. Po določilu novega zakona, organizacije združenega dela nenehno spodbujajo ustvarjalni odnos delavcev do dela, da bi stalno zboljševale materialno osnovo njihovega in celotnega družbe- nega dela z razvojem novih in izboljševanjem obstoječih proizvodov, proizvodnih postopkov in organizacije dela. Izumitelji in drugi ustvarjalci, katerih stvaritve so zavarovane na podlagi novega zakona, imajo s tem zakonom določene moralne in materialne pravice do svojih stvaritev. Seveda pa bi podrobneje določali pravice ustvarjalcev v samoupravnih splošnih aktih. Kdor je samo tehnično pomagal pri nastajanju stvaritve, se ne šteje za ustvarjalca. V novem zakonu sta točno opredeljene moralna in materialna pravica. Vsebina moralne pravice ustvarjalca je, da je kot tak označen v prijavi in v vseh listinah, ki se nanašaT jo na patente, modele in vzorce. Materialna pravica ustvarjalca do stvaritve pa obsega: njegovo pravico, da svojo stvaritev izkorišča in razpolaga z njo ter da uveljavlja pravico do plačila in nagrade. | Belavec, ki z izumom ali drugo obliko ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi prispeva k povečanju dohodka temeljne organizacije, ima v tej organizaciji na tej podlagi pravico do deleža pri dohodku v obliki posebnega plačila, in sicer za ves čas izkoriščanja izuma ali druge oblike ustvarjalnosti, vendar ne dlje kot traja zakonsko varstvo. Če si pa podrobneje ogledamo pravice, ima nosilec patenta, modela ali vzorca: 1. pravico v proizvodnji izkoriščati in ne dovoliti drugim, da izkoriščajo v proizvodnji zavarovani izum, obliko telesa, sliko ali risbo, 2. ima pravico dati v promet predmete, izdelane po zavarovanem izumu, obliki telesa, sliki ali risbi, 3- pravico razpolagati s patentom oz. z modelom ali vzorcem, *. pravico do plačila, kadar kdo drug izkorišča v proizvodnji njegov zavarovani izum, obliko telesa, sliko ali risbo, oz. pravico do deleža pri dohodku in druge pravice, ki jih določa samoupravni splošni akt. Nosilec znamke ima izključno pravico uporabljati znamko v gospodarskem prometu za zaznamovanje svojih proizvodov oz. storitev, uporabnik kolektivne znamke pa ima pravico uporabljati to znamko v skladu s samoupravnim sporazumom oz. splošnim aktom o taki znamki. /naslednja stran/ Sprejeli smo V obeh temeljnih organizacijah je bil 29. oziroma 30. septembra letos referendum, na katerem smo delavci z osebnim izjavljanjem sprejeli spremembe statuta TOŽB in pravilnik o reševanju stanovanjskih potreb delavcev Na sliki: volilni odbor Kovač Ema, Kenda Zinka in Jelen Jože /s prejšnje strani/ ustvarjalnost potrebujemo Patent traja 7 let, šteto od dneva, ko je objavljena patentna prijava. Model in vzo-rec^trajata pet let, šteto od vložitve prijave. Trajanje znamke in zavarovane označbe porekla proizvoda ni omejeno. Postopek za priznanje patenta, modela ali vzorca oz. znamke se začne s pismeno zahtevo za priznanje pravice, katere zavarovanje zahteva. Postopek za priznanje pravice do uporabe zavarovane označbe porekla proizvoda se začne na zahtevo zainteresirane osebe. Za vsako pravico, s katero se zavarujejo izumi in znaki razlikovanja, ter za vsak izum, obliko telesa, sliko ali risbo oz. znak, mora biti vložena posebna prijava. Na prijavi se zaznamujeta dan in ura, ko je bila prejeta v zavodu, o čemer se prijavitelju na njegovo zahtevo izda potrdilo. Prijava mora vsebovati podatke o njenem vložniku in o pravici, za katero se zahteva varstvo. Patentna prijava mora vsebovati tudi naziv izuma in ime izumitelja, če prijave ne vloži izumitelj, oz. izjavo, da izumitelj ne želi biti naveden v njej. Prijava znamke mora vsebovati tudi znak, ki se želi zavarovati z navedbo barve oz. kombinacije barv, če se varstvo zahteva za barvni znak, ter seznam proizvodov in storitev, označenih in razvrščenih po razredih mednarodne klasifikacije proizvodov in storitev, ki je sprejeta z aranžmajem v mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev. Patentna prijava, ki izpolnjuje vse pogoje, se objavi po poteku 18 mesecev od dneva, ko je bila vložena oz. od dneva, ko je bila zahtevana prednostna pravica. Prijavitelj patenta lahko zahteva, da se prijava objavi tudi pred potekom tega roka, vendar je ni mogoče objaviti pred potekom 3 mesečnega roka od dneva, ko je bila vložena pri zavodu. Po poteku 18- mesečnega roka ima vsak pravico vpogleda v prijavo. Ce zavod ugotovi, da se patentna prijava ne more objaviti, zavrne z odločbo zahtevo za priznanje patenta. če prijavitelj patenta oz. nosilec patenta dopolni ali izpopolni izum, za katerega je vložil patentno prijavo ali dobil patent (temeljna patentna prijava), lahko zahteva dopolnilni patent za tako dopolnitev oz. izpopolnitev. V primeru odpovedi temeljne patentne prijave, se postopek v zvezi z dopolnilno patentno prijavo ustavi. Prijave za priznanje izumov domačih pravnih ali fizičnih oseb, ki se nanašajo na ljudsko obrambo, se štejejo za zaupne in se vložijo pri zveznem upravnem organu, pristojnem za ljudsko obrambo. Odločbe o priznanju pravic, s katerimi je zavarovan izum oz. znak razlikovanja, se razglasi za nično, če se ugotovi, da ni bilo pogojev, ki so za priznanje te pravice določeni, zlasti pa če patentni prijavi priložen opis izuma ni jasen in popoln, tako da ga povprečen strokovnjak po opisu ne more izkoriščati v proizvodnji. Izum je ustvarjen v organizaciji združenega dela, če je do izuma prišlo pri delu z družbenimi sredstvi, zlasti pa: 1. v zvezi z izumiteljevim delom v organizaciji združenega dela 2. pri delu, ki je opravljeno na zahtevo ali po nalogu organizacije združenega dela 3. na podlagi pogodbe sklenjene med organizacijo združenega dela in izumiteljem 4. v 6 mesecih od dneva, ko je izumitelju prenehalo delovno razmerje v organizaciji združenega dela, izum pa se nanaša na dejavnost te organizacije. Izumitelj mora o izumu nemudoma pismeno obvestiti organizacijo združenega dela, v kateri je izum ustvarjen. Obvestilo vsebuje: 1. natančen opis izuma in njegove tehnične lastnosti in podrobnosti ter risbe, ki so potrebne, da bi bil razumljiv 2. podatke o tem, ali je bil izum ustvarjen na pobudo delavca - izumitelja ali v okviru izvrševanja delovnih nalog in del 3. podatke o tistih, ki so delali z izumiteljem pri izumu z opisom njihovega prispevka. Organizacija združenega dela, ki izkorišča izum, mora plačati izumitelju plačilo odvisno od tega, koliko, je tak izum prispeval k povečanju dohodka ali zmanjšanju stroškov oz. izgub v organizaciji združenega dela, v kateri se izkorišča. Za-izum, ustvarjen v organizaciji združenega dela, ki se ne izkorišča, zavarovan pa je s patentom, ima izumitelj pravico do posebne nagrade za prispevek k splošnemu tehnološkemu napredku od organizacije združenega dela, na ime katere je izum zavarovan. Izumitelj ima pravico do posebne nagrade tudi za izum, ustvarjen v organizaciji združenega dela, ki se izkorišča, njegovega vpliva na povečanje dohodka temeljne organizacije pa ni mogoče neposredno izraziti, temveč prispeva k izboljšanju delovnih in naravnih pogojev, varstvu ljudi in premoženja ter varstvu ter izboljšanju človekovega delovnega in življenskega okolja. Tudi avtorju tehnične izboljšave gre posebno plačilo za uporabo tehnične izboljšave odvisno od tega, koliko taka izboljšava prispeva k povečanju dohodka ali zmanjšanju stroškov oz. izgub v organizaciji združenega dela, ki jo uporablja, to plačila mu gre za čas njene uporabe, največ za 5 let od začetka uporabe. S samoupravnim splošnim aktom organizacija združenega dela uredi postopek za ugotavljanje obstoja tehnične izboljšave in možnosti za njeno uporabo, osnove in merila za ugotavljanje prispevka tehnične izboljšave k povečanju dohodka, način in pogoje, da se določi in izplača za uporabo tehnične izboljšave posebno plačilo in višini posebnega plačila ter druga vprašanja v zvezi s tehnično izboljšavo. Vložniki patentnih prijav, za katere upravni postopek še ni končan, vložene pa so bile do dneva, ki je določen za začetek uporabe novega zakona, morajo v 6 mesecih od objave prijave plačati takse za popolni preizkus pogojev za priznanje patenta. Začetek uporabe tega zakona pa sledi po preteku 6 mesecev od njegove uveljavitve. V enem letu od dneva, ki je določen za začetek uporabe tega zakona, uredijo organizacije združenega dela s samoupravnimi splošnimi akti vprašanja v zvezi s spodbujanjem, organiziranjem in financiranjem raziskovalnega dela pri ustvarjanju izumov ter v zvezi z varstvom in izkoriščanjem izumov, ki so rezultat tega dela. Zavedati se moramo, da je živ-ljenski interes naše družbe množično spodbujanje ustvarjalnosti in povečanje produktivnosti dela in da se moramo mnogo bolj kot doslej naslanjati na lastno znanje. Daria Kastelic Majhna ideja velik prihranek Za izsekavanje pokrovk smo do letošnjega poletja uporabljali trakove, katere je bilo treba narezati iz sicer zelo dragih pol lepenke. Po izsekavanju pa je bilo treba pokrovke sejati zaradi izločanja odpada in običajno so bile tri delavke zaposlene na prebiranju. Kako bi vse navedeno odpadlo sta razmišljala Sirnik Lojze in Mohorko Venčeslav, ki sta oblikovala idejo, da bi za izsekavanje pokrovk uporabljali lepenko v kolutih ter, da se pod orodje namesti posebno pripravo, ki že pri izsekavanju odvaja oziroma izloča odpadke. Takšno napravo je Sirnik tudi sam izdelal. Ideja je tako rodila praktično vrednost, se v celoti obnesla in izsekavanje pokrovk poteka z manjšimi stroški in večjo storilnostjo. Ko pa bo dobavljen že naročeni avtomatski pomik, ne bo delavki treba streči izseko-valnemu stroju. My Zadravec Lojzka pri "štancanjun ■□■□■□■□■□■□■□■□■□■□■□■□a Zmajeve baterije v morju Letos v avgustu so se člani iz društva za raziskovanje morja in podvodni šport na Paklenih otokih blizu Hvara potapljali v morje do globine 5o metrov. Poleg svoje redne in obvezne opreme so uporabljali tudi naše baterije. Prispevali smo jih z namenom, da jih testiramo v nekoliko drugačnih pogojih uporabe, to je v morskih globinah. In kako so se obnesle? Takšno vprašanje smo zastavili članu tega društva Bregar Janezu, sicer študentu fizike ki je dejal, da so predvsem dobre baterije R 2o super in 4R 25. Preje so uporabljali baterije Duracell, ki so dobre, vendar zelo drage. Res je, da Zmajeve baterije v primerjavi s temi dajo nekoliko manj kapacitete, vendar so cenejše in kar je posebej nujno dodati, ne stečejo. To je zelo pomembno, je še posebej poudaril. Tudi vesti z Rdečega morja so bile ugodne. Prtljaga v avtu je bila izpostavljena vročini do 5o stopinj, prav tako baterije, ki so kaj hitro doživele veliko temperaturno spremembo ob potapljanju v mrzle globine Rdečega morja. Baterije Zmaj bomo za naše namene še uporabljali, je ob koncu povedal sogovornik. Za tuje baterije se odločamo le takrat, ko naše aparature zahtevajo tipe, ki jih Zmaj še ne proizvaja. — □□□□□□□□□□□□nnnnnnnnggaaa Pravilnik o knjigovodstvu Temeljni organizaciji sta po javni obravnavi preko delegatov delavskih svetov sprejeli svoj Pravilnik o knjigovodstvu. Knjigovodska opravila sta s samoupravnim aktom poverili delovni skupnosti skupnih služb. Skupne službe pa vodijo knjigovodstvo po tem pravilniku in drugih pozitivnih zakonih ter predpisih. Pravilnik določa način, vlogo, naloge, namen in pomen knjigovodstva. V knjigovodstvu se knjižijo vse spremembe na sredstvih in njihovih virih, vrednostno se spremlja poslovni proces, ugotavljajo se rezultati poslovanja s sestavljanjem predračunov in obračunov itd. Organizacijski predpisi dokaj natanko določajo način poslovanja z materialnimi in finančnimi dokumenti. Pravilnik pa še natančneje določa roke in odgovorne osebe za pravočasni dotok dokumentov v knjigovodstvo. Poslovne rezultate lahko pravilno in pravočasno ugotavljamo, če vsi sodelujoči vestno izpolnijo svoje naloge v predpisanih rokih. V sprejetem pravilniku je tudi nekaj razlik od prejšnjega enotnega pravilnika. Večja sprememba je pri inventuri. Poslovna sredstva in viri se popisujejo za vsako temeljno organizacijo posebej. V inventurnih komisijah pa lahko sodelujejo delavci iz skupnih služb. Centralna inventurna komisija izdela elaborat za vsako te- meljno organizacijo in poroča njenemu delavskemu svetu. Delavci temeljne organizacije sami odločajo o svojih sredstvih. Temeljni organizaciji imata pri Iskra banki samostojne žiro račune, preko katerih potekajo vsi devizni prilivi in odlivi. Ravno tako imata pri Iskra banki svoje interne dinarske žiro račune za plačila znotraj Iskre. Vloga teh žiro računov se bo z leti vedno bolj povečevala. Sam Pravilnik ne določa celotnega poslovanja temeljne organizacije, ker bi bil preobširen. Zato se v mnogih členih sklicuje na notranje akte in predpise. Najvažnejši so med njimi: srednjeročni in letni plani, pravilnik o osnovah in merilih pridobivanja čistega dohodka in delitve osebnih dohodkov, pravilnik o sistemizaciji delovnih opravil itd. Veliko mora biti urejenega že v teh pravilnikih, ki so osnove za ugotavljanje rezultatov poslovanja temeljne organizacije. Knjigovodstvo lahko posluje samo takrat, če so vsi ti predpisi v skladu z Zakonom o združenem delu, z drugimi predpisi in družbenimi dogovori. Brezigar Bogdan Bil je sejem v Zagrebu Naša delovna organizacija je tudi letos razstavila svoj proizvodni program na Zagrebškem jesenskem velesejmu. Za razliko od prejšnjih let so se tokrat naši izdelki znašli v "elitnih" vitrinah Iskrinega paviljona in bili izredno dostopni ogledu obiskovalcev. Določen nam je bil tudi manjši prostor za sprejem kupcev in drugih interesentov, ki so se zanimali izključno za naše izdelke. Organizacijo dežurstva je prevzel naš prodajni sektor, ki je s svojo prisotnostjo predstavljal Zmaja, obenem pa ponudil obiskovalcem najnovejše prospekte. Letošnji velesejem, ki so ga zaprli 2o. septembra, je bil že 52. po vrsti. Po približnih ocenah si ga je ogledalo okrog milijon ljudi. Razstavljalcev je bilo 3.o?o iz 61 držav. Nasploh je letos prevladovala slaba poslovna aktivnost, pri kateri tudi ZMAJ ni bil izjema. My Naši izdelki v vitrinah Iskrinega paviljona na Zagrebškem velesejmu Samoprispevek - za Predlagani program (v javni razpravi) Ko se bomo 22. novembra 1981 na referendumu odločili za tretji samoprispevek za obdobje naslednjih petih let, bomo istočasno potrdili našo zavestno solidarnost pri uresničevanju naših skupnih interesov in ciljev. Ko smo se pripravljali pred desetimi leti na prvi samoprispevek, smo tedaj naše takratne pravilne odločitve oblikovali predvsem na neki viziji posredovalcev in tolmačenj načrtovanih objektov za naše otroke. Pet let kasneje smo že imeli konkretne dokaze, že vrsto zgrajenih objektov in smo se lažje odločali, da s samoprispevkom nadaljujemo. Ko pa se danes oziramo nazaj v dobo polnih desetih let in ugotavljamo kaj smo z zbranim denarjem obeh samoprispevkov zgradili in kako uspeli dvigniti družbeni standard v Ljubljani se nam poraja trdna odločenost, da ne bomo dopustili njegovo upadanje. Kajti, čeprav je bil z izgradnjo loo objektov v Ljubljani narejen bistven napredek in so bili odpravljeni ali zmanjšani številni problemi, še vedno zaostajamo za nekaterimi mesti v Sloveniji predvsem pri vključevanju predšolskih otrok v celodnevno šolo in pri nudenju hitrega zdravstvenega varstva občanov. Potrebe in želje občanov našega glavnega mesta bomo s pospešenim tempom dohitevali le z uspešnim izidom tretjega samoprispevka na referendumu, ki bo v nedeljo 22. novembra letos. Kljub temu, da se je sleherni posameznik pri sebi že odločil za svoj DA, bomo v okviru vseh izhodišč, dogovorov in osnutka programa pravočasno speljali enotno politično akcijo, obravnavo ter tolmačenje programov. Pred nami je spet samoupravna in svobodna odločitev. Ta pa 34 objektov 11 OSNOVNIH ŠOL 12 VZGOJNO VARSTVENIH OBJEKTOV 1 GLASBENA ŠOLA 3 ZDRAVSTVENI DOMOVI 2 ZDRAVSTVENI POSTAJI 1 PORODNIŠNICA (I. faza) 1 MLADINSKI ZDRAVSTVENI CENTER NA RAKITNI (obnovitev) 1 MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE (obnovitev in posodobitev) 1 VARSTVENO-DELOVNI CENTER (finančna soudeležba) 1 CENTER ZA SLUŠNO IN GOVORNO PRIZADETO MLADINO (finančna soudeležba) 1. WO Ivan Kavčič, Bežigrad (prizidek) 2. VVO KS Koroški partizani, Bežigrad 3. VVO KS Gmajna-Črnuče, Bežigrad 4. VVO Nove Jarše, Moste-Polje (prizidek) VVO Kodeljevo, Moste-Polje (prizidek) VVO Štepanjsko naselje, Moste-Polje VVO Dolomitskega odreda, Šiška VVO Bonifacija, Vič-Rudnik 5. 6. 7. 8. VVO Bonifacija, 9. VVO Viško Polje, V 10. VVO Lavrica, Vič-Rudnik 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. VVO Ig, Vič-Rudnik VVO Trnovo, Vič-Rudnik (prizidek) OS BS-3 Stožice, Bežigrad OŠ M. Šušteršič, Bežigrad (prizidek) OŠ Jože Moškrič, Moste-Polje (prizidek) OŠ A. Jakhel, Moste-Polje (prizidek) OŠ Karel Destovnik-Kajuh, Moste-Polje (prizidek) OŠ Kette-Murn, Moste-Polje (prizidek) OŠ S. Kosec, Šiška (prizidek) OŠ Bratov Babnik, Šiška 18. 19. 20. _ _ 21. OŠ Kolezija, Vič-Rudnik 22. OŠ Trnovo, Vič-Rudnik (prizidek) 23. OŠ Bičevje, Vič-Rudnik (prizidek) 24. Porodnišnica (I. faza) 25. Zdravstveni dom Bežigrad 26. Zdravstveni dom Fužine 27. Zdravstveni dom Medvode 28. Zdravstveni dom Škofljica 29. Zdravstvena postaja Velike Lašče 30. Mladinski zdravstveni center Rakitna (obnovitev) 31. Glasbena šola, Vič-Rudnik 32. Varstveno-delovni center, Šiška (finančna soudeležba) 33. Mestno lutkovno gledališče, Center (obnovitev in posodobitev) 34. Center za slušno in govorno prizadeto mladino, Bežigrad (finančna soudeležba). V Ljubljani se bomo odločali Bili so majhni in nasmejani in igrivi v Vzgojno varstveni ustanovi. Bili so, kajti danes so že polnih deset let starejši. Naj poteče še eno takšno obdobje in sami bodo praktično preizkušali in uživali sadove svojih staršev, ki so se v dneh izjavljanja na referendumih odločali ZA. V mesecu novembru pa bomo že tretjič zaokrožili ZA !II Upokojili sta se Pantič Andja Resna bolezen, že dolga leta zvesta spremljevalka Pantič Andje nam je dokončno s seznama aktivnih delavcev zbrisala njeno ime in jo 25. maja letos pridalo našim upokojencem. V našo tovarno je prišla 2. novembra leta 1964 na delovno mesto pokrivanje BD baterij s pokrovko in varovalko. Bo nekaj mesecih je bila dodeljena na polnjenje čaš z elektrolitom in ves čas aktivnega dela ostala okrog formiranja členov. Leta 1975 je bila v zdravilišču v Laškem na klimatskem zdravljenju in leto za tem smo ji zaradi daljše bolezenske odsotnosti dodelili enkratno socialno pomoč. To smo ponovili tudi kasneje, saj je bila kot delovni invalid tretje kategorije invalidnosti mnogo odsotna in nezmožna za normalno delo. To jo je pripeljalo do letošnje invalidske upokojitve. Pantič Andje že nekaj let ni bilo med nami in mnogo jih je, ki jo sploh kot sodelavke ne poznajo. Omeniti je treba, da ni v novem Zmaju v Stegnah delala niti en dan. Ob odhodu v pokoj nam ni bilo dano, da bi se vsaj ustrezno poslovili. Prav zato upamo, da ji bo zdravje vsaj toliko naklonjeno, da bi se čimpreje udeležila srečanja z upokojenci in vsaj takrat spoznala nove pogoje dela, ki niso več takšni, v kakršnih je delala nekdaj, naša sodelavka Pantič Andja. Sodelavci Pristopec Julka Stisnili smo ji roko v slovo tisti petek 25. septembra, ko smo se zbrali v sobi direktorja temeljne organizacije Baterije da skupaj popijemo kavico in rečemo besedo, dve z najboljšimi željami. Naša Julka je povečala število naših upokojencev. V njihov seznam se je vpisala 25. septembra letos. Naša sodelavka je bila polnih 21 let. Bil je 19. februar 196o leta, ko je prvič stopila v oddelek pločevinarne in štan-carije in sedla za mizo, na kateri je bilo treba izbirati polizdelke. Leto in pol~ zatem je bila začasno razporejena na delovno mesto kurirja, nekaj mesecev kasneje pa smo jo videli v vratarnici, kamor je bila začasno premeščena zaradi bolezni čuvaja. S 1. septembrom 1965 je dobila odločbo za vratarja. Temu nazivu v odločbi smo konec istega leta dodali še besedo - čuvaj. Julka je leta 196? obiskovala tečaj za telefoniste v de- lovnih organizacijah in tudi uspešno opravila zaključni izpit. Zaradi notranje reorganizacije, upoštevaje tudi vratarsko-čuvajno dejavnost je bila 1. februarja 1969 leta razporejena na delovno mesto v vhodno kontrolo. Kasneje je dobila odločbo za pomožnega vhodnega kontrolorja. Z novim letom 1972 smo jo videli že v skladišču gotovih izdelkov kot evidentičarja, kjer je z majhnimi spremembami v zadolžitvi del dočakala letošnjo upokojitev. Julka Pristopec je kljub prirojeni okvari na desni roki z veliko mero volje, ki je bila odraz njene pripadnosti celotnemu kolektivu vestno in po-črtvovalno opravljala svoje delo, se radovala z vsemi sodelavci naših skupnih uspehov. Znala je biti tudi kritična do pojavov, ki niso bili vsklajeni z našimi skupnimi težnjami. Bila je med prvimi, ki so si uredili delo na novi lokaciji v Stegnah in s ponosom je rekla: med redkimi sem, ki letos praznujemo 5 letnico v novem Zmaju. Julija lani je Julka dobila ključe nove garsonjere v Trnovem. Bil je njen veliki trenutek živijenske sreče. Ta pa še traja. In zaželeli smo ji vsi, da bo še dolgo tako. Sodelavci Sovlagamo v gradnjo SAMSKEGA DOMA Letos aprila meseca je gradbeno industrijsko podjetje "INGRAD" Celje pričelo z gradnjo samskega doma v Šiški, Celovška cesta 264 na lokaciji bivše gostilne "Pri Slepem Janezu". Že vrsto let se na območju občine Šiška kaže potreba po intenzivnejšem in kvalitetnejšem urejanju življenskih razmer delavcev, ki nimajo urejenih stanovanjskih razmer in prehrane in katerih problemi se ne urejajo z dodeljevanjem družbenih solidarnostnih stanovanj ali kako drugače. Z namenom, da se odpravljajo barakarska naselja in izkoriščanje privatnih lastnikov najemnih sob in tako dalje, je občinski svet Zveze sindikatov Ljubljana - Šiška sprožil akcijo za gradnjo treh samskih domov v občini. Za gradnjo v prvi fazi je bila izbrana lokacija ob Celovški cesti. 0 vsem tem smo sicer bolj obširno govorili na delavskem svetu že meseca marca 1979 ter na osnovi naših interesov in finančnih zmogljivosti upoštevaje bližino do naše tovarne, sprejeli sklep, da v skladu s sklenjenim Družbenim dogovorom o izgradnji samskih domov v občini Šiška odobravamo nakup šestih ležišč v samskem domu. Ob obisku predstavnikov samskega doma v izgradnji pa smo pred kratkim zvedeli, da je možen še dokup dodatnih ležišč. Ker so naše evidentirane stanovanjske potrebe sicer bolj družinske, ima dokup samskih sob le dolgoročnejšo dimenzijo. Še posebej pa je treba poudariti izredno priložnost glede neposredne bližine doma do naše delovne organizacije. Zato so se člani delavskega sveta temeljne organizacije Baterije 11. septembra letos ob informaciji, da omogočajo tudi razpoložljiva finančna sredstva sklada skupne porabe, odločili za dodatni nakup dveh sob (4 ležišča) v samskem domu, ki bo predvidoma vseljiv konec prihodnjega leta. Pristopec Julka s sodelavci ob odhodu v pokoj m če strnemo pravkar povedano, bo konec prihodnjega leta temeljna organizacija Baterije imela za svoje sicer samske delavce v domu na razpolago 8 ležišč v 4 sobah, skupne službe pa 2 ležišči v eni sobi. Naj še dodamo, da bo cena za eno ležišče znašala upoštevaje podražitve na predračunsko vrednost približno 580.000 dinarjev. V tem samskem domu pa bo 912 ležišč, od tega 108 v enoposteljnih, 480 v dvoposteljnih in 524 v tropostelj-nih sobah. Ne gre prezreti tudi razde1jevalno kuhinjo z restavracijo in drugimi spremljajočimi objekti V naših odločitvah se tako nedvomno odraža tudi skrb za ureditev stanovanjskih razmer naših samskih delavcev. Skupni sestanek komunistov V ponedeljek 12. oktobra so se v Zmaju sestali člani ZK obeh temeljnih organizacij in skupnih služb in se seznanili z najnovejšimi dogodki na Poljskem. Za tem so obravnavali obrambni načrt in poslovnik o delu komiteja za ljudsko obrambo ter na koncu ocenili politično varnost v sedanjem trenutku. Ob Dnevu mrtvih se bomo še posebej spomnili vseh naših pokojnih sodelavcev. Spominjamo se... Dan mrtvih, 1. november. Prižgali bomo svečko na grobovih naših svojcev, naših dragih pokojnih. Svečka, drobcen plamenček, simbol spomina bo zaplapolal tudi v Zmaju. Zagorel bo pod spominsko ploščo ob vhodu v tovarno. Dvem padlim za našo svobodo bo namenjen. In namenjen tudi nam za spoštljivo zahvalo vsem borcem, talcem, internirancem, ki so v času vojne prelili kri za naš današnji, svobodni čas. Vsaj droben plamenček spomina naj zagori v naših srcih za naše pokojne sodelavce. Zemlja jih je vzela, ko so uživali zasluženo upokojitev in spet druge, ki so bili še v polnem delovnem poletu. Črna zastava na pročelju Zmaja nas vedno presune. Žalostno je takšno slovo. Topo se oziramo na delovno mesto, kamor je posegla smrt. Takrat, v času črnega slovesa obljubljamo ob odprtih grobovih: OHRANILI TE BOMO V SPOMINU Dan mrtvih je čas, ko to obljubo izkazujemo javno. Obenem pa ne moremo mimo spoznanja, da so tudi naši mrtvi sodelavci bili predhodniki našega sedanjega časa, naših delovnih sposobnosti in našega današnjega Zmaja. Ozrimo se vase in plamenček svečke naj bo le skromen odraz našega globokega spomina. My BlllBIlBBBjljlllllllllll Število zaposlenih TOZD Baterije Ljubljana moških 77 žensk 158 Skupaj 215 TOZD Specialne baterije moških 35 žensk 86 Skupaj 121. Delovna skupnost skupnih služb moških 49 žensk 49 Skupaj 98 Dne 3°. septembra 1981 je bilo v delovni organizaciji ZMAJ skupno 434 zaposlenih, od tega 161 moških in 273 žensk. Gibanje članstva V septembru so bili sprejeti i v delovno razmerje: KNUPLEŽ Marija, baterijska delavka v TOZD Baterije, dne 1.9.1981 TODOROVIČ Verica, snažilka obratnih prostorov v TOZD Baterije, dne 1.9.1981 KAJDIŽ Andrej, vodja splošno kadrovskega področja v skupnih službah, dne 1.9-1981 DEBELJAK Mihela, finančni administrator v skupnih službah dne 3.9.1981, za določen čas BURA Stoja, baterijska delavka v TOZD Baterije, dne 3.9.1981 HASANAGIČ Ruzbina, baterijska delavka v TOZD Baterije, dne 9.9.1981 VIDOVIČ Marija, baterijska delavka v TOZD Baterije, dne 9.9.1981 GAJIČ Dragica, baterijska delavka v TOZD Baterije, dne 29.9.1981. V septembru je prenehalo delovno razmerje: PRISTOPEC Julka, administrator v skladišču TOZD Baterije, dne 23.9.1981 (starostna upokojitev) RADOJČIČ Dušana, baterijska delavka v TOZD Baterije, dne 4.9.1981 BURA Stoja, baterijska delavka v TOZD Baterije dne 9-9.1981 GAJIČ Danica, baterijska delavka v TOZD Baterije dne 3°.9.1981 VERBIČ Amalija, baterijska delavka v TOZD Specialne baterije, dne 31.7-1981 (starostna upokojitev). ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ Obvestilo upokojencem! V okviru letošnjega praznovanja Dneva republike 29. novembra bomo v Zmaju pripravili že štirinajsto tradicionalno srečanje upokojenih sodelavcev. Vabilo z nekaterimi podrobnostmi organizacije srečanja boste prejeli pravočasno po pošti. Že sedaj pa je določen datum srečanja za sredo 25. novembra letos. Obrnilo se bo leto in zopet si bomo stisnili roke. Na novi lokaciji v Stegnah že četrtič. Letos je delavski svet delovne organizacije imenoval poseben odbor, ki se bo potrudil, da boste na tem srečanju kar najlepše preživeli za to namenjen čas, obudili spomine na svoja delovna mesta, svoje že upokojene ali še aktivne sodelavce in se seznanili z našim današnjim delom, ki ima korenine tudi v preteklosti, v času, v katerem ste aktivno delovali tudi vi in ustvarjali Nekoliko močnejši naliv, kakršen je bil v ponedeljek 14. septembra zjutraj nas je ponovno opozoril, da z našo streho nekaj ni v redu. V obratni pisarni in njeni bližini je pronicala voda in treba je bilo podstaviti posode - zabojčke od členov. Ne glede na to, da je bila baje zamašena odtočna cev (zakaj) nam bo treba pojasniti, zakaj izolacija na strehi novega dela tovarne in kot je bilo slišati tudi upravne zgradbe, ni zaščitena s slojem peska?! Takšno vprašanje smo hoteli zastaviti že v prejšnjem glasilu istočasno z odgovorom, ki pa ga nismo prejeli pravočasno. Zato pa zdaj lahko že zapišemo, da je problem "puščanja" strehe bil obravnavan ali omenjen na različnih ravneh in tudi na delavskih svetih TOZD Baterije in delovne organizacije v okviru delegatskih vprašanj. Vodja investicij Peter Zaletel je za delavski svet delovne organizacije dne 9. oktobra 1981 pri- pogoje za nadaljni razvoj in napredek Zmaja. Upamo, da se boste letošnjega srečanja udeležili v čim Večjem številu. Pridružili se nam bodo tudi novi, letošnji upokojenci. Še posebej pa se želimo srečati z vsemi tistimi, ki jih že nekaj let nismo videli in ki sploh niso bili še v novem Zmaju. Ne pozabite na sredo 25. novembra. Mimogrede še to, da bomo upoštevali že lani izrečeno željo, da se tudi letos dobimo ob avtobusu pred starim Zmajem na Šmartinski cesti. Sicer pa, kot že rečeno, vabilo boste prejeli pravočasno. Nasvidenje v Zmaju 1!I pravil pismeni odgovor, ki ga v celoti objavljamoi Hidroizolacija strehe na novem delu strehe je bila izdelana po projektu, ki ^e bil izdelan po pravilniku za naklon strehe 5 #, uporabljen pa je bil tudi pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za ogljikovodi-kove hidroizolacije streh. Do sedanjih poškodb je prišlo iz dveh vzrokov: 1. Najdbe ostrih predmetov na strehi in polomljenih ščitnikov odtokov 2. Verjetno zaradi slabe kvalitete bitumna. Dogovori o sanaciji potekajo. 0 dokončnem dogovoru o sanaciji strehe bo delavski svet obveščen. Takšen je odgovor na vprašanje, ki pa obenem postavlja kup novih vprašanj. Dejstvo je, da se dela škoda na šele tri leta starem objektu. My rojstni dan V MESECU NOVEMBRU PRAZNUJEJO Rozalija VERBIČ Milko JURAS Sulejman PEPIČ Anica RADINKOVIČ Ana RETAH Emilija DRČAR Milan KAHNE Amalija FLIS Tomaž OGRIN Marinka STARINA u Janez TRATNIK V Janez MEDVED K Emica KOVAČ V) Mira TADIČ /T Nuška NERED (A Jože HREN y Fani GORIŠEK X Nežka LAVRIČ G Lizika STRNAD Y Marija GROŠELJ C) Jožefa ROBIDA Ljubiša VUJAKOVIČ Valentina HALIGAČ Ivanka SETNIKAR Drago METLJAK Slavko ANTONČIČ Poldi KOPREK Albin ERJAVEC Bogomir PRIMC Daria KASTELIC čestitamo Urednik Deževne kaplje pod streho Ne prezrite dobre strokovne knjige ^TTMpr i&i£? ha&} A Gospodarska založba pri Gospodarskem vestniku nas je obvestila o izboru knjig iz programa založbe, ki so izšle v zadnjem času in so tudi še na zalogi. Že avtorji in naslovi knjig nedvomno obetajo, da gre za uporabne priročnike in razlage nekaj aktualnih predpisov, ki lahko dobro koristijo pri delu in izpopolnjevanju delavcev tudi v naši delovni organizaciji. Z objavo ponudbe v našem glasilu bi naj bil dosežen namen, da bi knjige res prišle do tistih, za katere so jih avtorji pisali. Navedene knjige bi vsekakor morale biti evidentirane v Zmajevi knjižnici. Čeprav ne mislim posebej komentirati pomembnost vsake knjige posebej, je kljub temu treba izpostaviti knjigo: Poslovni in uradovalni jezik, katero sem si temeljito ogledal in bi jo moral spoznati sleherni strokovni delavec, ki pri svojem delu dnevno uporablja poslovni in uradovalni jezik. glo^zmcua 12. november Zadnji rok za oddajo člankov uredniku za novembrsko glasilo V SEŽANSKI SAMOPOSTREŽBI PRESKRBE - Tile dve bateriji za žepno svetilko sem kupila pri vas, pa žarnica komaj brli... Ali morda tale številka 80 na baterijah dokazuje, da sta bili bateriji izdelani že lani? - Bateriji sta povsem sveži in še preveč svetita. Kako bi vam pa sicer razsvetlili pamet, da pomeni tista številka 80 - lansko leto? POVEDANO NA UHO v Dnevniku 2?.9«81 Roman Albreht DRUŽBENA LASTNINA France Novak POSLOVNI IN URADOVALNI JEZIK Dr. Stane Možina DELO POSLOVODNEGA DELAVCA Dr. Janez Nemec GOSPODARSKA IN PRODAJNA POGODBA DOMA IN V ZUNANJI TRGOVINI Anto Rodič, Miodrag Gainov OBVEZNO ZDRUŽEVANJE DELA IN SREDSTEV TRGOVSKIH IN PROIZVAJALNIH OZD Mat. Boris Snoj EMBALAŽA - SESTAVINA POLITIK IZDELKOV IN KOMUNICIRANJA V MARKETINGU Mag. Vladimir Drusany VARNOSTNOTEHNIŠKI PRIROČNIK Pa še naslov: ČGP DELO TOZD Gospodarski vestnik Gospodarska založba Tomšičeva 3 61000 Ljubljana Starejši so zmagali Šahovsko društvo Iskra vsako leto organizira srečanje Starejši : Mlajši. Letos se ga je udeležilo 86 šahistov, od tega dva iz naše delovne organizacije. Zmagali so starejši z rezultatom 34-: 19-Slavili so izkušenejši šahieti. Najstarejši udeleženec je bil 82 letni Stane Samobor mentor slovenskih organizatorjev. Najmlajši pa je imel 9 let, razlika med najetarejšim in najmlajšim je torej bila 73 let. Škoda, da je bila preskromna udeležba šahistov iz naše delovne organizacije. Naslednji večji množični tekmovanji bosta mednarodni moštveni turnir, ki bo 22.11.1981 v Kranju na Laborah in v začetku decembra dvoboj s šahisti JLA, kamor vas že sedaj vabimo. Bogdan Brezigar n Zgoraj: Kot funkcionar v Šahovskem društvu ISKRA se je Brezigar po opravljenem delu na začetku srečanja "oddahnil" pri partiji šaha. Levo: Vardič Ilija ob mizi 39 se je pomeril z nasprotnikom. "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 530 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor: Aleksander Jakomin, Antonija Krek, Fadil Alibegovič, Pavla Grabljevec, Marija Kocman in Stane Savič. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu št.421-1/73