if Kupujmo vojne SONDE in ZNAMKE DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 20 CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, JANUARY 25, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII 1 " Z gospodarskega stališča Ribanje, kdo bo upravljal do fronto, civilisti ali voja-| J*.Vo> je zopet na dnevnem redu.j J glisti zahtevajo, da se jim iz-i 1 .?.ci material za izdelavo potreb- f^111' ki ga je dovolj na razpola- P militaristi so pa še vedno od-, ** -P«*! temu, dokler ne bol ^ obzorju viden konec vojne. |ad za vojno produkcijo je prelij ecu Zavezniki so manj kot 30 milj od Rima ,jflon . Večji spor s tem, da je od-ta;-delav0 civilnih potrebščin izdelavo invaziji na Evropo. , barski blok v kongresu za-eva,. da Fideiko se porabi več poljskih' ! Njih topništvo že obstreljuje Apijsko cesto, ki vodi v Rim. Pristanišče Nettuno imajo zavezniki v rokah. Na jugu so vrgli Nemci ameriške čete nazaj. Alžir, 24. januarja. — Ameriške in angleške, čete, ki so se pognale že štiri milje od obrežja v notranjost, so zdaj manj kot 30 milj od Rima. Zavezniki so že začeli s topovskim ognjem obstreljevati Apijsko cesto ki vodi v Rim. Nemški radio poroča, da zavezniki prodirajo od pristanišča Nettuno proti Littoria, 12 milj proti vzhodu in ki leži komaj štiri milje od Apijske ceste. Ako zavezniki prodirajo v tej smeri, ne gredo proti Rimu, ampak proti vzhodu. Vzpričo tega nenadnega izkr r»TT , . ... v i can j h < c "» J«« »H 1 sino, 60 milj južno, so se Nemci vrgli z vso silo na 5. ameriško zavezniških čet za hrbtom velik, bi radi isteg a dali na! ago Pi'on *nc*ustriji in s tem! )f da bi Žito ne oatal°! f" ^ na rokah" Načrti 801 m 1» ii it1 Nih8nk?eItL Za osebo ga b0; zasedle postojanke tri milje od i* biln 1° 85funt0VLd0Člm ga| Cassino. Toda Nemci s armado. Vršil se je ves dan in vso noč hud boj in nacijem se je ,i posrečilo, da so vrgli ameriške ua se producira žitni al-j . , . v , „ . , . , čete nazaj cez reko Rapido. vjtji meri za avtne mo-| . ^ le9emh Zab0Je7 «ta med Rimom in nemško fron. >rd) T iZ lGMn,J bo prav lahko mogoče, 'ak\ drug0 leto primanjko-iotej. ei* Se farmarji ne bodo \ ! ukvarjati s to kupčijo, če bo nesla, p * * * stvari 'kot noiitg r 111 sp°dn-ia id'' So so srajce, obleka za v {g . ., iaja?0 !etos P°lovico manj ■ vprašanje ie zaaj o-' Zzk^Vl™^™* ™eli zavezniki dovolj in izpostavljena je tudi težkim zavezniškim topovom na ladjah, ki so pripeljale čete do obrežja. Nemci niso pokazali še nobenega pravega boja proti zavezniškim četam, ki so se izkrcale pod Rimom. Pač so včeraj ameriška bojna letala prestregla kakih 50 ali 60 Junker je v, ki so hiteli proti obrežju, da bi bombardirali zavezniško brodovje. Ame-rikanci so izst^elih šest nemških letal, druge pa obrnili nazaj. Zavezniki so tako naglo pograbili v soboto" pristanišče Nettuno, da so ga dobili v roke popolnoma nedotaknjenega. Kraj tukaj je ugoden za večje izkrca-vanje čet. Vprašanje je zdaj, če bodo moči, da PAPEŽ, NE MARA ITI IZ VATIKANA NA VABILO NEMCEV Stockholm. — švedsko časopisje poroča vest iz Švice, da je papež Pij XII. odklonil ponovno povabilo Nemcev, naj odide iz Rima in gre v Nemčijo, ker so se zavezniki izkrcali v bližini Rima. Nemci so že prej vabili sv. Očeta iz Rima, češ, da zanj tam ni varno radi bombardiranja. Papež je vabilo odklonil, češ, da je njegovo mesto v Vatikanu in nikjer drugod. foliko]^a žensko obleko kaže ne- ustavijo na Apijski vesti nava'l Boljše izgleda l™1 Nemcev, kadar se bodo obrnili proti severu s fronte pri Cassi- ^ obleke in ženske suk- b!lv'° av^vT,0 0dprt° P0t,za d°"ino. Veliko je odvisno od 5. ame-owaiske volne "" ~ R>ni H arm^1^ volne in ker b0i riške armade, ki stoji pred Cas-Volne nada letos porabila man.] sinQ) ^ bQ mQgla to]iko zadrže. vati nacije, da ne bodo mogli s polno silo udariti proti severu, i Glavni vzrok, da so bili vrženi j Amerikanci nazaj čez reko Ra-ipido, je bil ta, ker jim je bilo urad za kontrolo cen boi; j- (ju ' aa bodo Amerikanci ti-f°Pi, i!,' ko bo konec vojne v Ev-RciL.aztrgali svoje knjige za Nt h 'vil lfit v misleč' da smo z0" joneti so zadržali Nemce, H> bo ? lih razmerah. Toda gQ g,. za njimi čez reko ,n via. ^ nekaJ časa- predno potem utrdili v pozicijah na svo-i! odpravila raciomran.ie f. 11 Sazolina. T'sti i zmanjkalo municije. Toda z ba- da niter se ji strani reke. Očividno je, da so zavezniški i • . ' poveljniki dobro prevarili Nem. S0nčnJe rekie1' da Si b0,n?" ce. Zadnji teden so ameriške, j jno_ svetlobo m gorkoto ^ jn francoske čete s ta- 1 tako ,i«nln-J°via^ • P\7111^1' ko Silo napadale na fronti pri Vir6 Žn „ 0 naPačnih idej. Vlada iflMl)*: "ar Cassino, da so Nemci naglo poklicali na pomoč tri oklepne divizije iz Rima. V istem času so pa zavezniški bombniki razbili skoro vse železniške proge, ki vodijo v Rim od severa. Tako je ostal Rim skoro brez obrambe. Tedaj so pa zavezniki izvedli invazijo pri Nettuno brez vsake posebne opozicije. -o- Pravda trdi, da Hitler ni mogel zanetiti razdora London.—Pravda, glasilo ruske komunistične stranke, ki je pred enim tednom poročala o dogovorih med' Anglijo in Nemčijo o separatnem miru, izjavlja zdaj, da se Hitlerju ni posrečilo napraviti razdora med zavezniki. "Konferenca v M osi da se sončna gorkota Bolgarija je organizirala stražo proti revolti Bern. — Bolgarska vlada je organizirala m o č n o domačo stražo, ki sliči nemškim elitnim sturm truperjem. To stražo bodo porabili v slučaju, če bi se hotel narod dvigniti proti vladi. Za poveljnika te straže je bil imenovan notranji minister Kristov, ki bo imel tako vlogo, kot načelnik nemške Gestape, Heinrich Himmler. Neka depeša iz Budimpešte javlja, da je evakuacija Sofije, glavnega mesta Bolgarije, izvedena in civilno prebivalstvo je na varnem na deželi. Toda pod razvalinami je se vedno tisoče mrtvih od zadnjih bombnih napadov. *' --o-— 100,000 bojnih letal izdelanih v 1944 Washington.—Vlada je naročila ameriškim tvornicam, da morajo v letošnjem letu zgraditi 100,000 letal in sicer največ bombnikov. Lansko leto so jih tvornice zgradile "samo" 85,946. Nove uradnide Društvo Jutranja zvezda št. 187 ABZ ima za letos sledeči odbor: Predsednica Genovera Zupan, podpredsednica Frances Brancel, tajnica in blagajničar-ka Dorothy Strniša, 6505 Bonna Ave., tel. EN 6254, zapisnikari-ca Julia Brezovar, rediteljica Paula Zigman, nadzornice: Rose Levstek, Pauline Durjava, Mary Bradač, zastopnice za Ohijsko federacijo Dorothy Strniša in Mary Bradač, zastopnice za Ohijsko federacijo Dorothy Strniša in Mary Bradač, za klub dr. in SNI) Mary Bradač, za JPO-SS Genovet'a Zupan, Dorothy Strniša, za Skupna društva fare sv. Vida Frances Brancel in Mary Mahne. Za pomožno akcijo Vsi stari in novi zastopniki društev, ki tvorijo podružnico 35 JPO-SS, naj pridejo nocoj ob osmih k seji v SDD na Waterloo Rd, Nadzorniki naj pridejo že ob sedmih. Odbor priča- IZ BOJNE FRONTE POSLANIK JE ODPOKLICAN IZ BOLIVIJE (Torek 25. januarja) ITALIJA—Južno od Rima so začeli kazati Nemci nekaj odpora proti zavezniškim četam, ki so se tam v soboto izkrcale na obrežju. ( RUSIJA—Ruske armade pro-' - dirajo na železniško progo' Ameriška vlada je s tem 25 milj južno od Leningrada, J pokazala, da ne prizna da odrežejo beg 250,000 Nem-j ceni proti Estoniji. Rusi so; včeraj zavzeli važna železniška križišča Puškin (bivše ( Carskoje selo) in Pavlovsk, Washington 14 in 18 milj pod Leningra-' žav je uradno obdolžila novo ; dom. |revolucionarno vlado v Boliviji,1 PACIFIK—Zavezniški bombni- <]a je SOvražna zaveznikom ter ki so sklatili Japoncem od 51 je pretrgala vse zveze ž njo. j do 65 letal pri napadu na Ameriška vlada je ukazala svo-! Marshallsko otočje včeraj. jenm poslaniku Pierre ,Boalu. LONDON—Ameriške zračne naj se vrne domov. | trdnjave so včeraj napadle; isto so že prej napravile juž-! nove bolivijske vlade BOLIVIJA DRŽI Z NACIJI -Vlada Zed. dr- Dajmo... posodimo STRICU SAMU v 4. VOJNEM POSOJILU da bomo hitreje dosegli zmago! zapadno Nemčijo ter sklatile Nemcem 21 bojnih letal. --o- inoameriške republike Venezue-I le, Kuba in Urugvaj, ki tudi ni-. . v. . i so hotele priznati nove bolivij- Angleskl poslanik nese V ske vlade. Druge ameriške re- Moskvo up sporazuma London.—V Moskvo je odpotoval angleški poslanik za Rusijo, Clark Kerr. Mnogi so prepričani, da nese s seboj rešitev spora med poljsko in rusko vlado. Minister je bil odsoten iz Moskve dva meseca. Pred vr- publike zdaj zadevo premleva-jo. Brazilija je včeraj takoj sledila akciji Zed. držav. Ako bo vlada Zed. držav začela s kako večjo akcijo proti Boliviji, še ni znano. Bolivij-ska vlada, ki je bila naklonje- j bondov serije na zaveznikom, je bila strmo-' Narod v Greater Cleveland« je do včeraj kupil za več kot 6 milijonov dolarjev vojnih bon-dov. Bon de je kupilo 200,673 posameznih oseb, torej je povprečno kupila vsaka oseba za $29.80 vojnih bondov. To ni posebno razveseljivo, pravi kampanjski odbor, ki namerava prodati za $10,000,000 'E'' 1,000.000 po- je »llil su-mo- sameznikom. .. . . , i glavi jena 20. decembra 1943 po! Pomnimo rl-i Qtr;,. nitvijo se je mnogo posvetoval > , , 7. . i lom™°' aa htuc ham s Churchillom, ministrom Ede *el.?mentU' kl Je ZaVe7" nadaljevati vojne brez de- nom in zastopniki poljske via- ,mk°m- 1ZV1Jf n«J"i»u«rja. Posodimo mu, da bomo de. S seboj nese mnenje ame- brze 1,0 "»"jgkih agentih. čun prej dobili naše fante z voj- V Južni Ameriki sta zdaj sa- ske domov. Vsak, ki ima, je dolino .dve republiki, ki nisjta javno žan pri tem pamagati. na strani zaveznikov, to sta Ar-' —----o--— gentina in Bolivija. Zed. države so napravile leta i riške in angleške vlade glede poravnave spora. Kot se vidi, je zdaj glavna zapreka poljska vlada v Londonu. Rusija zahteva, naj bi vlada vzela medse nekaj članov iz unije poljskih patriotov, ki so se organizirali v Moskvi in katerim Stalin zaupa. -o- Švica bo klicala 19 let stare na treningo Bern. — Letos bodo poklicani vsi švicarski fantje na vojaško vežbo z 19 leti. Prej se je pričela njih vojaška vežba z 20 leti. Vlada pravi, da sedanji resni časi zahtevajo novo odredbo. -o- IZ RAZNIH 1940 pogodba z bolivijsko vlado BI A I $T M Pfl za polovico vsega kositra, ki ga j H tf fc V IV proizvaja dežela. Drugo polo- A BJ C III If I vico pa vzame Anglija. Kako ™ t III il i bo zdaj s to stvarjo, še ni znano. Imperial, Pa. — Avto je povozil in zelo poškodoval Johna Shefflerja. Našli so ga ležečega na cesti in zdaj je v bolnišnici Rokoborec Živic ne bo šel še v armado Tino Modic se seli Poznani gostilničar Tino Modic, 6025 St. Clair Ave., bo imel zaprto do nekako 2. februarja. Po tem dnevu bo pa odprl gostilniške prostore na 60'30 St. Clair Ave. > Poškodba rojaka Ko je šel na delo, je avto zadel in težko poškodoval znanega rojaka Antona Muha iz 962 Pittsburgh, Pa. — Fritzie Ži- Mercy v Pittsburgh«. — Kata-vic, znani rokoborec, je bil marina Vidrich, je srečno prestala zdravniški preiskavi glede vo-! operacijo. jaščine. Zdravniki so rekli, da | Forest City, Pa. — Zadnje dni mora ostati še najmanj 30 dni j s0 našli 20-letnega sina Ignacija doma, ker ima zlomljeno ro-j PUininška mrtvega v garaži. Za-ko. Poškodbe je dobil zadnji j dnšil ga je plin, ki je uhajal iz kuje, da bodo vsaj na prvi le tošnji ^eji vsi zastopniki navzo-jraj je kazal toplomer 41 či. pinj nad ničlo. petek v Detroitu, kjer se je bo-j avta. ril z Jake La Motta. , Chicago. — Zvonko Novak, ki Nov grob I je bil nameščen v uradu Sansa, V nedeljo zvečer okrog šestih, je l9> jan odpotoval v Washing-je nagi oma umrl na svojem do-i ton, kjer je dobil službo v fede-mu Joseph Jakše, star 39 let. j ra|nepi uradu za vojne informa-Stanoval .ie na 244 Dayton Rd.,1 cije. Madison, ()., kjer je prebival Kenosha, Wis. — Pred dnevi zadnje leto in pol. Rojen je bil j t.ukaj umrl dobro znani rojak v Clevelandu. Zapušča žalujo- .jos žeroves, star 66 let in do-> čo soprogo Jean, rojeno Petrov- ma jj, predtrga pri Radovljici na E. 237 St., Euclid, Ohio. Nahaja'čič, sjna Josepha, starše Ignac Gorenjskem. Tukaj je bil 40 let, in Mary, brate: James, Ed-jžena m« je umrla pred petimi ward in S/2 C Franka ter se- meseci in enega sina je izgubil stro Mary, poročeno Petrič. v sedanji vojni. Sin je služil v Pogreb bo v petek ob devetih iz mornarici in pogrešan je že pol-Svetkovega pogrebnega zavoda,; drugo leto. 478 E. 152. St. v cerkev Marije i Detroit, Mich. — Na obisku Vnebovzete in na Kalvarijo. pri svojih otrocih in tukajšnjih Pogrebno mašo bo daroval Rev. | znancih je bila Mary Bernot iz Virant iz Madison, O. Naj po-j Yala, Kans. — Pred nekaj tedni čiva v miru, preostalim sožalje.• je umrl George Majerle. bivši se v .Glenville bolnišnici, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Seja kluba Ljubljana Nocoj ob osmih bo seja kluba Ljubljana; nadzorni odbor naj pride pol ure prej. VREME Za danes obljubuje vremenski prerok spomladansko vreme, to je dež in vetrovno. Vče- sto- ' Martin L. Sweeney bo |kandidat za guvernerja? star naseljenec v Calumet«, star 71 let, in doma iz Dolja pri Po- REKRUT JIM JE HOTEL POBEGNITI Vatikan je pomnožil _ .........o________________svoje straže k poletje v kleti in pora- London. — Reuterjeva depeša M °bil IZg j iz Stockholma trdi, da je Vati-kan izvedel več varnostnih od-delovne sile ni redb. Med temi je tudi večja Za gretje hiše. * & K; „ Buiar;:acija s1 1 i Arm*da sicer trdi, straža, ki je zdaj v bojni opremi '" < * vPeljava iste za bolj- -----—J- Naio Uk eoto funtov v armadi. To ko bi zvedel, da je vlada ukaza- 1 ki pravijo, da bi la njegovi materi, da mora iti de. Vo ne bil zadovoljen, lat v tovarno. Naš elevelandski ž « p a n Frank Lausche spremlja vojaške novince na 'postajo, ako ima le čas. župan, ki je bil sam vojak in ki je čvrst, kot pravi slovenski fant, ponosno koraka z novinci za godbo, ki igra vesele koračnice. Tako je bil ž njimi tudi oni dan in jih je spremil prav na vlak. Tam se je lepo poslovil od njih in hitel zopet nazaj k svojim županskim poslom. To- da, ko je hitel skozi postajo, ga spazi neko ženišče, ki ga je malo prej videlo korakati z novinci na vlak. Vsa iz sebe naglo teče k bližnjemu stražniku in mu vsak v skrbeh zaupa: "Ali vidite onegale moškega, ki na vso sapo hiti k izhodu?" "Tistega, ki je brez klobuka in s kuštravo glavo?" "Da, prav tistega mislim," hiti ženica. "Pa kaj je žnjim?" bi rad vedel policaj. "Tecite in ga primite! On je eden izmed rekrutov, pa hoče najbrže pobgeniti domov, falot!" "Ne bo držalo, mama," jo pouči stražnik. "Veste, tisto je naš gospod župan Lausche!" "O, Marička!" se vsa pre- plašena prekriža ženica, uvidi svojo pomdto. ko Prijatelji bivšega kongresni- ljanah v Beli Krajini. Zapustil ka iz 20. okraja, Martin L. Swee-j je pet odraslih otrok. — Sam neya, so vprašali za peticije pri, Saponja je bil težko pobit v državnem tajniku, da ga bodo-Flintu, Mich., pri avtni vožnji nominirali za g u ve r nerskega' in leži v tamkajšnji bolnišnici kandidata v državi Ohio. Nihče' Hurley. — Frank Zorman je bone ve, če je Mr. Sweeney koga lan na influenci in leži'v bftlni-pooblastil za to ali ne. V petek štiici St. Mary's, se je odpeljal v Florido, kjer bo [ pt. Marion, Pa. — Dne 11. ostal en mesec. Na operaciji Joseph G1 avan, 828 E. 140. St., naš bivši raznašalec lista, je bil v petek operiran v St. Alexis bolnišnici. Želimo mu, da bi se kmalu boljšega zdravil a vrnil domov. jan. je tukaj umrl Andy Krava-n j a, star 65 let in doma iz Bovca na Goriškem. Deset let je bolehal na naduhi in revmatizmu. živel je sma v Leckronu, Pa. Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 25, 1944 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) 6117 St. Clair Ave. HEntlcrson 0G28 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00.* Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: * United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 per year U. S. and Canada. $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail, $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $650 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 20 Tue., Jan. 25, 1944 Mi ne podpišemo diktature za staro domovino Centralizem v bivši Jugoslaviji je bila diktatura, proti kateri so se borili Hrvatje in Slovenci in zahtevali avtonomijo. Hrvatom je nekoliko uspelo tik pred svetovno vojno* in Slovencem je bila tudi obljubljena samostojnost, ki bi jo bili gotovo dosegli, če bi ne bila prišla vmes vojna. Vojna je razbila Jugoslavijo in po tej vojni bo čas, da si jugoslovanski narodi organizirajo državo na popolnoma drugačni osnovi, kot so jo imeli pred vojno, to je na bazi federativne oblike, v kateri bo upravljala vsaka dežela, spojena v Jugoslavijo, svoje, gospodarstvo popolnoma samostojno, pa vzoru zapadnih demokracij. To bi bila, po našem mnenju, edina zdrava rešitev za bodočnost Jugoslavije in edina garancija za mir na Balkanu. Kar se tiče Slovencev, smo trdno prepričani, da bi velika večina istih podpisala tako obliko bodoče države, saj smo slišali njih izjave: da v centralizem ne bi šli nikdar več, to se pravi, da ne bodo šli pod diktaturo Bel^rada. Na drugi strani pa bi večina naših Slovencev tudi ne podpisala kake druge diktature, katerih ena jim prav zdaj grozi — iz Moskve. V to hočejo našo staro domovino z vso silo speljati komunisti, ki se bore danes v Jugoslaviji pod krinko "osvobodilne fronte" in katerim vneto pomagajo v Ameriki Adamič, Kristan in vsi tisti, ki verujejo, da delata za "svobodo" stiire domovine. Mi smo ponovno trdili, da se partizani oziroma komunisti v Jugoslaviji v prvi vrsti ne bore proti Nemcem, ampak se bore, da dobe trden oprijem nad našo staro domovino in jo potem izročijo totalitarizmu v Moskvi. Partizani s hrvaškim komunistom Titom na čelu, dobro vedo, da ne bodo sami nikdar pregnali Nemcev iz Jugoslavije, zato prepuščajo to delo na rame zaveznikom. Res je, da napadajo Nemce, toda ti napadi nimajo absolutno nobenega pomena, ako gledamo ta boj iz vojaškega stališča. Dosegli niso nobenih strategičnih uspehov, boji so večinoma v bosanskih gozdovih, kjer je popolnoma vspeno, kdo ima tam taborišča. Vemo pa, da se komunist Tito s svojimi partizani prav tako bori proti vsem onim, ki se ne strinjajo z njegovim političnim programom. Partizanom so prav tako sovražniki Nemci, kot so vsi oni, ki se ne strinjajo s komunističnimi nauki. In to, po našem mnenju, ni boj za osvoboditev Jugoslavije izpod nemškega jarma, ampak je boj za komunistično diktaturo. V Jugoslaviji je danes krvava civilna vojna med Moskvo in Belgradom. Na eni strani so komunistični partizani s Titom, na drugi strani je general Mihajlovič s četniki. Obe strani pričakujeta, da bodo zavezniki pregnali Nemce iz Jugoslavije, dočim je boj v notranjosti, za nadvlado po vojni. V glavnem je boj med hrvaškimi komunisti in srbskimi domoljubi. dočim gleda Slovenija od strani in upa na najboljše. Ako zmagajo Titovi partizani, bo izročena naša stara domovina v roke rdeči diktaturi v Moskve, dočim imajo Slovenci upanje, da dobe iz Belgrada avtonomijo, ako zmaga Mihajlovič. Nekateri zro za odrešitev samo v Moskvo. To se pravi, v Moskvo zro jugoslovanski komunisti in pa oni naši rojaki tukaj, ki mis?ijo, da bo naši stari domovini prinesla Moskva ekonomsko in politično svobodo. Dočim partizani doma dobro vedo, kaj delajo, pa naši rojaki tukaj, ki jih podpirajo finančno in moralno, tega ne vedo, vsaj večina istih ne. Dobro pa ve, kaj dela Adamič, ki je z dušo in telesom komunist in kot tak, naravno, podpira vse, kar je naročeno iz Moskve. Mi smo odločno proti takemu gibanju, ki grozi za vedno zasužnjiti našo Slovenijo. Ako bomo kaj dosegli s tem, ne vemo, toda, ako se bo rdečemu totalitarizmu končno posrečilo, da bo dobil v pest našo staro domovino, nam vsaj naši ljudje ne bodo riiogli očitati, da smo jih tudi mi pomagali prodajati v rdečo sužnost. Ako moremo mi tukaj kaj storiti za našfo staro domovino kot ameriški dižav jani, naj bi delali pri naši ameriški vladi na to, da bodo dobili naši rojaki doma priliko izraziti svojo lastno voljo glede njih bodoče oblike države in sicer naj bi to njih svobodno voljo garantirala ameriška armada, ki bi varovala naše rojake pred vsakim nasiljem ter jim dala priliko do svobodnega izražanja. Mi tukaj ne bi smeli stari domovini ničesar vsiljevati, ničesar narekovati in naš glas bi moral biti'proti vsakemu, ki hoče nasilnim potom delati načrte za bodočnost Jugoslavije. To nasilno pot so si izbrali partziani s komunistom Titom na čelu in pa naši ameriški Jugoslovani, ki tako vneto podpirajo partizansko gibanje. Da imamo ali da smo imeli prav, ko smo opetovano trdili, da glavni boj partizanov v Jugoslaviji ni proti Nemcem, ampak proti onim, ki se upirajo komunizmu, kažejo naslednje vrstice, priobčene v "Saturday Evening Post-u" z dne 22. januarja 1944 in ki se glase: "The revolucionaries (in Jugoslavia) are more eager to overthrow their old regimes than they are to fight Germans. They believe that they can depend upon the great powers to defeat Germany, but they are not so confident about Anglo-American intentions toward their own conservative politicians." To se pravi, da tudi Amerikanci vidijo v karte, ki jih igrajo partizani, ki ne marajo, da bi posredovali Amerika in Anglija na Balkanu in da bi dali narodom tam svobodo na podlagi Atlantskega čarterja. Dočim.stojimo mi odločno ha principu Atlantskega čarterja ter podpiramo v tem Ameriko in Angjijo, ki skušata Atlantski čarter udejstviti, pa delajo oni, ki podpirajo komunistične partizane, direktno proti nameram ameriške vlade in direktno proti volji večine slovenskega naroda v stari domovini. Njim, je več Stalin, ki niti Slovan ni in več verjamejo v njegovo totalitarno diktaturo, kot pa verjamejo v ameriško demokracijo, ki bi edina zamogla prinesti naši stari domovini pravo svobodo. To je vzrok, da mi ne podpremo ničesar, kar je v zvezi s komunističnimi partizani in da ne bomo šli z onimi, ki komunistične partizane podpirajo finančno ali moralno. »t »H i'M"M"l"l"M"M 'I M1'M"H"11 11 IIHM Mil I II IH-HIH H tf* BESEDA IZ NARODA Rojstni dan predsednika Roosevelta Naš slovenski in jugoslovanski narod je zadnja štiri leta dostojno obhajal rojstni dan našega velikega voditelja, F. D. Roosevelta, predsednika Ze-dinjenih držav. Prihodnjo nedeljo, dne 30. januarja, bo njegov 62. rojstni dan. Tega dne bo zopet lepa prilika, da se baš narod spet zbere v naši prostorni dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. ob 8 uri zvečer. • V preteklosti je bil vsako leto na ta dan Narodni dom natrpano poln našega naroda; vsak je bil zadovoljen, kajti tam je srečal starega .znanca, se ž njim razgovoril in se po-veselil. Nikomur, ki se je udeležil, ni bilo žal, ker na tej prireditvi se ni- nihče počutil, kot da spada k tej ali oni skupini ali stranki. Vsak je prišel iz sledečih razlogov: finančno pomagati narodnemu skladu za pobijanje otroške paralize, moralno pa dokazati ljubezen in spoštovanje do našega predsednika ter med številnimi prijatelji najti nekaj'poštenega razvedrila. ...... u Živimo sicer v časih, ko se, ves svet vojskuje in vsak izmed j nas čuti neko žalost ter ima! potrto srce, vendar je pa ravno zaio potrebno, da pridemo Slovenci in\ Slovenke skupaj h kratkemu razvedrilu in razgovoru. Poleg tega pa bomo zagotovljeni, da bomo s par deseti-cami, ki jih bomo darovali za tako plemenite namene kot je pobijanje otroške paralize, storili dobro delo, ker zdravje je največji zaklad na svetu. Kljub veliki zaposlenosti vsakega izmed nas, se je zopet odzvalo toliko dobrosrčnih mož in žena, da bo mogoče završiti pri-hodhjo nedeljo večer v Slovenskem narodnem domu zopet z manifestacijo našega naroda, ker bo • običajni Roosevelt's Birthday Ball prav gotovo zopet lepo uspel. Pripravljalni odbor b6 preskrbel za dobro postrežbo in pošteno razvedrilo. Med' odmorom bo nastopil govornik, slovenski kvartet pa bo zapel par pesmic. Ves slovenski in jugoslovanski narod je vljudno vabljen, da ponovno dokaže Amerikan-cem, da se naš narod vedno častno odzove, kadar je treba pomagati tam, kjer je pomoč najbolj potrebna. Za ples bo igral Peter Srnick orkester; vstopnina je samo 50 centov za osebo. Pripravljalni odbor pričakuje, da bo dvorana Slovenskega narodnega doma zopet popolnoma napolnjena. Poleg tega odbor tudi vljudno prosi, da daruje* vsak po -svoji moči, da Slovenci tudi le-i tos ne zaostanemo ter napolni- J mo kvoto, ki nam bo ponovno Skupna društva fare sv. Vida vabijo Vse tako izgleda, da bo v soboto res prijetno in veselo na veselici Skupnih društev fare sv. Vida. Zato pa le pridite v soboto večer v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. Saj nekam bi itak šli ven, ker doma je dolgčas posebno ob večerih. Prepričan sem, da vam ne bo žal, če se oglasite v soboto večer na naši veselici, saj veselic je itak sedaj malo in tudi naj vam že kar sedaj povem, da bo to edina veselica Skupnih društev v tem letu. Slišali smo 2. januarja v cerkvi oznanilo in poleg tega nam tudi tajnik poroča, da je bilo preteklo leto res uspešno, kajti toliko tisočakov spraviti skupaj tudi niso mačkine solze. Torej, pomagajmo tudi sedaj, saj je to v našo lastno korist, če se kaj več dolga odplača na našo lepo in veličastno cerkev. To vabilo pa ni namenjeno samo mladini, da bi prišla plesat, ampak so prav tako vabljeni tu di naši starejši farani, da poidejo na pustne krofe. Le nikar se ne izgovarjajte, da ste trudni, kajti če pridete na našo veslico, vas bo utrujenost kaj hitro zapustila in pozabili boste na vse vsakdanje nadloge, katerih imamo v današnjih časih itak vsi preveč. Vedite pa tudi to, da so tudi odborniki in zastopniki in zastopnice Skupnih društev trudni od vsakdanjega dela, pa so kljub temu veseli, posebno pa še, če je velika udeležba na njih prireditvah. Poleg vsega tega pa je ta veselica na soboto večer in bomo imeli v nedeljo m&lo več časa za počitek. Bog nam prav gotovo ne bo zamel-il, če bo mo ši šele k zadnji maši v nedeljo in do takrat se bo pa menda ja vsak lahko naspal. Lansko leto so nam bili zapeli tudi pevci od kluba "Voda." Peli so rta naši veselcii in tudi na domačem vrtu, zato pa te pevce tudi letos prav prijazno vabimo, da nam bodo zapeli par pesmic. Na šolskem vrtu so nam tudi Lo-žanje prav lepo zapeli in zato pa vabimo tudi zbor Loške doline, da pride v soboto večer na našo veselico, da nam bo krajšal čas z lepim petjem. Sedaj pa nikar ne mislite, da vabimo samo tiste, ki pojejo, ampak vabimo vse farane in naše prijatelje tudi iz drugih fara. Vabimo pa tudi naše trgovce, kajti sedaj ne velja več tisti izgovor, da imate "štore" odprte pozno v noč, ker sedaj vsak zapre že bolj zgodaj zvečer. Naše kuharice tudi že skrbe, kako bodo spravile toliko Jcrofov v Slovenski narodni dom, s%j veste, da sedaj primanjkuje prevoznih sredstev in že so nekaj mislile na Jamškovo kobilo, a ker je ni i njkjer več videti, je pa tudi najet ne morejo in bodo morale že kako drugače napravit. Prepričan sem, da se bo že vse tako Četrto vojno posojilo Spet se vrši kampanja za prodajo vojnih bondov. Spet nas kličejo na delo. To je na domačo fronto. Klic gre na vse. Vsak naj bi bil deležen, da bi nekaj doprinesel za zmago vojne na naši strani. Vsak, naj bo še tako star ali mladoleten, nekaj lahko stori in doprinese. Dela so tako razdeljena, da lahko vsak, ki ima dobro voljo nekaj stori. Da, samo dbore volje je potreba, pa se bo veliko doseglo. Sedanja kampanja se vrši zopet nekako drugače v sistemu. Vsaka kampanja je začrtana nekoliko drugače, vedno tako, da se razširi bolj med ljudi. Vsaka oseba, ki je nekaj zmožna je všteta v to kampanjo. Vrši se podobno po sistemu tako, kakor je sistem na frontah na bojnem polju. V ta namen so postavljeni višji poveljniki in za njimi sledijo drugi in zopet drugi. Vse je razdeljeno tako, da bo vsak vprašan, da kupi od tega četrtega posojila kar mu dopušča njegova financa. že ste brali, da imamo v naselbini svoje postojanke in svoje ljudi, domače in z drugimi pomešano, prav tako, kakor živimo razmeroma z drugimi. Imeli smo že več sestankov. Prve so bile pozvane finančne institucije (banke in posojilnice). Uradniki teh so naprošeni za posredovanje. V naselbini za našo slovensko stvar ali narodnost v našem okolišču, bomo delovali po sledečem redu: Obe finančni ustanovi: The North American .Bank in St. Clair Saving & Loan, potem urada SDZ in SND. so postojanke, kjer se bodo sestajali tisti in tiste, ki bodo obiskovali hiše za nakup bondov. Njih imena pridejo v javnost, kakor hitro bo vse organizirano. Do sedaj je določeno, da bodo na razpolago ob večerih za podpise bondov in za oddajo že podpisanih bondov teh, ki gredo po hišah na sledeče večere: vsak torek večer v uradu SDZ, kjer bo Mr.)John Gornik na razpolago. Dalje vsak četrtek večer pri tajniku SND, Tavčarju. Dalje vsak petek večer ali črez dan do osme ure zvečer oba finančna urada: slovenska banka in posojilnica. Ti dve ustanovi bosta tudi izdajali bonde po pošti vsakemu, kateri ga bo podpisal pri teh, ki gredo po hišah, ali pa v banki ali kjerkoli. S tem se nudi ljudem vsa ko-modnost v teh finančnih zavodih. Za Collinwood je na razpo lago prav tako slovenska banka na Waterloo Rd. Do sedaj se je priglasilo za to kampanjo nekaj vrlih žena in deklet. Glavna pisarna, kjer se lahko dnevno zglasijo tiste osebe, ki bi iz prijaznosti vršile to opravilo, se lahko zglasijo dnevno v uradu Mrs. Albine Novak v uredniških prostorih "Zarje," v poslopju Ameriške Domovine — zgoraj, kjer bo omenjena Mrs. Novak rada dajala navodila vsakemu, ki bi vršil delo v kampanji v naši okolici. Dalje lahko se zglasite v obeh denarnih zavodih: slovenski ban. ki ali v posojilnici, ter, kakor že zgoraj omenjeno na določene večere tudi v Zvezinem uradu in pri tajniku SND, Tavčarju. Še druge ugodnosti. Kdor bi nikakor ne mogel ali hotpl iti z doma na omenjene kraje, tak naj bi se prijavil kjerkoli izmed zgoraj omenjenih uradov in sporo-, čil, da želi kupiti bonde ene ali i druge vrste, do takega bomo naredili potem korake, da bo lah-j ko bonde podpisal na domu in i iste prejel po pošti na dom. S tem upam, da bo slednjemu j ustreženo in da ne bo nikogar, ki ne bi od tega 4. posojila kupil kar lahko stori. Vzrokov, da kupimo bonde je IIIIIIIIIIMMoiir Č€ ) verjamete al' pa ne iftniintinHHiii Vozili smo se čez pokrit most nad Grand reko. France je radovedno stegnil jezik: "Kaj pravita, zakaj pa v Ameriki pokrivajo mostove? V starem kraju pa ni bilo te lepe-navade. Niti svetovno znani most v Žirovnici ni pokrit." "Kaj še tega ne Veš?" se začudi Jim. "Saj to vendar ve vsak otrok,, da jih pokrivajo samo zato, da se voda pod mostom ne zmoči, kadar dežuje." "No, kunštni pa so ti Amerikanci, to se jim mora priznati," jim da France popolno odvezo na Jimovo pojasnilo. Kampanja Rdečega križa pripravljena za marec Da bi se Rdečemu križu omogočilo nadaljevanje delovanja v naslednjem letu, se bo v teku marca meseca nabiralo za fond $200,000,000 dolarjev. Predsednik Roosevelt je odredil marec kot mesec Rdečega križa, in v edino tem času se bo nabiral denar za Rdeči križ. Količina denarja, ki jo je Rdeči križ navedel za zbiranje v njegov fond, je bila odrejena po daljšem natančnem pregledu mogočih potreb za vse okrajno, narodno in mednarodno delovanje Rdečega križa. Od te vsote, je potrebno 140,000,000 dolarjev za financiranje narodnega in mednarodnega delovanja; 60,000,000 dolarjev pa bodo rabili okrajni oddelki za nadaljevanje svojega dela. V to je vključeno vse delovanje Rdečega križa mirnega in vojnega časa tudi, kot je, financiranje središč za nabiranje krvi, za izdelavo zavojey, ter za vzdrževanje okrajnih zvez Po--izvedovalne službe, ki omogoču-je ljudem iz te dežele zvezo s so-lodniki in drugimi v okupiranih deželah. Sledeča kampanja Rdečega križa, za nabiranje denarja v marcu mesecu je ena najbolj važnih v celi njegovi zgodovini. Ker, njegovo delovanje za vojsko in mornarico neprestano raste v obsegu. Več kot 300 klubov, počivališč in zabavišč mora biti obdržavano za naše vojake v tujini. Krvna plazma mora nepjrestano biti pošiljaha na vojne fronte. In predstavniki Rdečega križa morajo še v naprej biti z vsemi oddelki vojske, ter zdravimi in bolnimi iz naša vojske in mornarice. Oddelki Rdečega križa tudi morajo biti popolnoma opremljeni za borbo proti vsaki nesreči in drugim nadlogam, ki se morejo pripetiti v njihovih okrajih. Rdeči križ je vaš. On pomaga našim vojakom in civilistom v potrebi ravno tako, kot bi vi to vstorili, ako bi imeli priliko. Njegovo delo je brezkončno in postaja bolj važno z vsakim dnem vojne. Samo ako vsi pomagajo in dajo kar morejo bo lahko Rdeči križ nabral za svoj fond 1944 leta vsoto, katera mu je potrebna. Pomagajo naj vsi tako, da bodo vojnim beguncem v tujini, našim se borečim možem in ženam, ter našemu civilnemu prebivalstvu, malo olajšamo nesrečo \n trpljenje, ki danes mučijo ves svet. "Kaj pravita, ali je kaj rikj tej reki?" bi Jim rad vedel. Z i.- ■ rre L)a ti po pravici povem. I laže Jim v imenu naše trfljL "saj nismo prav nič žejni, H]^ smo,se samo zglasili pri teb>.L se peljemo ravno mimo." J^j Po Jimovem glasu sem P°|la da ima tako suho grlo, kot t ] julijavmeseca, ampak iz K'iu, vega programa, ki ga nam%r štel, je uvidel, da za naše ''^fetu jene želodce tukaj ne bo t0'sL., No, da ne bomo prišli v £°sJejc kar tako, smo naročili vsa^f steklenico "popa," katerem1^, nismo napravili bogve kaj: l ^ de. K sebi smo ga jemali >' ^ ko tako, kot otroci ribje oti* j "Težava je zdaj s Piv< tr nam pojasnjuje Klaus. Za, bi ga nič koliko, pa ga Je >et; težko dobiti. Naročenega f, , v i, * i uredilo, da bo za vse prav, samo ...' r. , , v ponos ter bo v pomoč skladu dobro vol j(l j(J treba in fa. i veliko Za vsakega pa, kdor le, za pobijanje otroške paralize. | ranoy jn prijateljeV; *pa bomo more kupit, bond, je za njega Na svidenje! Pripravljalni odbor -o- Pred letom 1820, predno je bila sprejeta država Maine v Unijo, je bila ta država del države Massachusetts, kljub te- prav gotovo veseli in tudi nekaj storili v korist naše cerkve. Na veselo svidenje vam kliče, Louis Eršte, predsednik. -o—-- V severnem delu države Michigan so poznali baker že In-mu, da je bila zemljepisno lo-idijanci davno prej, ko je Ko- čena od iste. ilumb odkril novi svet. najbolje sredstvo za deževne,! dneve. Za nadaljna pojasnila vedno lahko pokličete na telefon kate-j rega koli izmed zgoraj omenjenih ali na moj urad. Želeč obilo uspeha, ter nakup »številnih bondov, Anton Grdina, član kampanjskega odbora. Udeležite se PLESNE ZABAVE r. Skupnih društev fare sv. Vida V SOBOTO 29. JANUARJA v S. N. D. na SI. (lair Ave. In Frances se nasloni ( zo, zamiži in prav lepo P0 se dvigne proti stropu ti^ ša: Ko bi jaz vedela, k;ie ljubi Pritegnili smo še dru$ prijeten glasek je naše nekoliko hripave hčerka in kar dobro s odrezali. "Počakajte, bom šla po j rico," je rekla Klausova dična in kmalu je prišli pesmarico "Zapojmo," ^" .Plu fj za ter jo razdelila po vsej, 0 riki. 'če je bilo kako K ta j delo, je bila gotovo ta p^J j-j'1i in mi cmr> ii.Hnli tiotn u i Je zrini ■■ d"1 V $4, Ni se Pil 'a, 'h! sova % •> •■4 in mi smo ji dali tisto P° pri Klausu opravka. Pa, vsake stvari mora b j n krat konec in tudi naš ^ i % smo morali zaključiti 'n Poslovili smo se od V* j it., Klausovih^.obljubili, da prišli in zdrknili smo klancu ob velikem z^ , ' I mojih dveh fantov o sil'1' r grlu. Dfi ns 'i j se in j \ AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 25, 1944 | bi šla r hočeš!' oril Lovrač Spisal JAN PLESTENJAK Ji je naglično in se skušal zravnati Jamo suho ukazovati. Ji ali ne pojdeš?" je al z močnim glasom. _ s| siten! poj dem," je Ki 1 MariJanica in se # Jla »z Postelje. JaelJsko obleko obleci!" P odločno. Ranica je prebedela vso | . em trpljenju. Prislu-ol J6' Lovrač je hropel in Jfk°val. Proti jutru jo je spanec. daJ Ji kar trdo veli, da ttesto z njim. Grozniča-Je Pretresalo, ko se je a J ■i me izroči dohtarju in 11 ■ . . 7» >5V i i Je Umivat in hitro tre-rJ mije> kamor je dejala na gnoj. ir JVes- če me obesijo!" si cira' -in Si P°krila^rut0- "Kako me je ta dedec poznal!" si je priznal, pogledal na Marijanico in rad bi ji bil razodel svoje" bolečine. "Takale živalca, kot je Marijanica, pa mi kljubuje," je tuhtal v sebi, "in lomi moje moči in mi ubija vse, kar sem ustvaril v življenju." Čutil je, da se je Marijanici zdolgočasilo; sedela je nepremično in nekam zaverovana in ni odgovarjala Lovračevim očem. Živela je v svojem svetu, o katerem Lovrač niti sanjati ni mogel. Bolelo ga je, da v svoji miselni razkosanosti ni mogel do njenih misli in čustev in da ni mogel razgibati ljubezni v njej kot bi zase rad. Samemu sebi se je zdel pust in skoro jezil se je nase, da jo je prejšnji dan tako naglo obsodil. "Ali si kaj lačna?" jo je ogovoril, ko je voz drdral proti obcestni krčmi. Zdelo se mu je, da bo tako vprašanje najpri-kladnejše in da bo z dobro voljo ustregel ženski in jo napeljal na pogovor. Marijanica je molčala; ni se mogla izmotati iz misli. "Ali bi kaj pojedla?" jo je stresel za roko. "Pa še sprašuješ!" mu je presekala in ustavila besedo. Obstala sta pred gostilno. Oba sta jedla s slastjo in da se in da . gospodar. In če se še mu da prijazno besedo. Ali Ma- cJO y Je napojil konje in arijanico nizdol. ,8r<* rada Je z mano v me- .1,1 lzPraševal Lovrač že-ojf a!" ,i>likokr£ at si pa že bila?' Krem tretjič!" |lai>. rada v mestu?" ne- Jaz bi umrl v od hrib dolgega časa bi | r*jt le hrib in. ni lepšega ; Lovrač je samo čakal, da Kot takole na hribu J Marijanici razveže jezik in ..-ti fncn.j . .1 , ••_____ , , » . hiši, kaj bi hotel i ri j anica se zanj ni zmenila. Je-.j: . j žilo ga je, da ju je oprezovala i ^ 1Ca je zijala in si! gostilničarka, in v njenih očeh ! ^]jti°Je- j je začutil zasmeh: "Kpj si res j ' sta vpregla in konji-' taka šlapa, Lovrač!" Čutil je, lv-i| l'n0 pušžaia za seb0j ! da. v njem utriplje vedno moč- »a , k m gozd. Lovrac dt>iiiii0„ •etal ' Prevec mu Je 0 v duši od prejšnje-• Izmučen je bil in v se It; ** ruvalo dvoje sil. I a vekomaj nesrečno Navezati nase njo, da "a z f C Ploh nJim in ga ljubila. I1111 Je zdelo težko. Za ~dr ,m imel moči;da bi Pa h0,:je bil že prestar-josti na^ičnosti in gi Jajev_ ! neje, in gnetel je nove misli "O, ne poj de dolgo tako, Marijanica. Še mula se naveliča,' pa se ne bi jaz? Ti že pokažem, še kesala se boš. Predober sem ti bil. Do sedaj sem bil res mevža, kar sram me je, pa ne bom več dolgo. O, še pomnila boš. Me še ne poznaš. Kadar ti jo zasolim, ti jo zasolim dobro, ne boj se!" Nagnil je kozarec in bil vesel svojih misli. "Trd bom z njo, drugače ne Je n • Vse to, se mu je ; kaže. Jo že spokorim. Seveda, Ipi' njem usahnilo, ali babnico so dražili le nezreli po-(ju. nikdar rodilo iti. Vlbje, hvalili so jo in ji obetali nju ?.Se nikoli ni pogre- J nebesa na tem svetu, pa se je »i.,,.1 ni iskal merila za prevzela, drugače ne more bi- ll fc;,Mati j« rf: Krojač je prišel zaman Človek, bi komaj verjel, toda zgode se stvari, ki jih še humorist težko opiše, kajti, da pride krojač k zakonskemu možu, ne da bi ga prosil za poravnanje računa, kakor se to neštetokrat dogaja — ne, marveč s prošnjo, naj svoji ženi . . . Toda poslušajte raje zgodbo od njenega začetka do njenega neslavnega konca. Krojač je vstopil. "Pot k vam, gospod konzul, mi je bila ,zelo težka," je pričel. "Običajno, mojster, me vaša pota zelo veliko stanejo." Krojač se je kar se da ljubeznivo nasmehnil: "Veseli me, gospod konzul, da ste tako dobro razpoloženi. Meni pa žal ni do smeha. Izvršiti moram zelo težko nalogo." "No, pa jo izvršite." "Vaša gospa soproga je bila pravkar pri meni," je dejal krojač. "Naročila je živo rdečo večerno obleko. Saj razumete, visoko spoštujem vašo gospo soprogo, duhovita je, visoko kulturna žena in čudovito mladostna. Čast imam, da že skoraj štirideset let šivam vaši gospe soprogi. A žal se mi zdi, da je vaša gospa soproga pozabila na to." "Kako to, ali sta se spore-kla?" "Nikakor ne," je odvrnil krojač. "Nasprotno, toda vaša gospa soproga pozablja, kako dolgo ji že šivam. Štirideset let — to ni kar tako za ženo, ki rada dobro je in ki se ji jed tudi pozna. Za vašo gospo soprogo bi bila dan.es na mestu drugačna, recimo diskretnejša elegantna obleka. Imam salon, ki je znan daleč okoli. Mi ustvarjamo modo. In zdaj si je dala vaša gospa soproga pri nas delati živordečo žametasto obleko. Živordečo, in povrhu še žametasto. V životu tesno in v bokih ohlapno.. .Z veliko deško pentljo spredaj. In s kratko jopico iz marinarskim ovratnikom. Odgovornosti za tako obleko enostavno ne morem sprejeti. Ne sešijem je. P>ila bi po- lom za moj salon. Pomagajte, njavali z dvajsetletnim dekle-mi, prosim vas, pomagajte mi Ali hotela meni na Krojač je na svojem stolu j ljubo . . . ?" zlezel v dve gube. Konzul je1 Eva ga je nežno pobožala po stresel z glavo. j glavi: "Zelo rada, konzul. Raz- "Toda, kaj naj napravim?" j urnem te. Takoj bom poklica-"Recite svoji soprogi ..." jla krojača in mu dala drugačna "Nemogoče mi je reči ženi, j navodila glede moje nove oble-da je postala stara ali celo de-'ke. bela." - | Konzul ji je poljubil roko: Krojač je poskočil: "Seveda, j "Hvala ti, Eva. Vedel sem, da nikakor ne, saj vaša gospa so-;se lahko zanesem nate." proga ni stara. Saj ima komaj I Ko je Eva deset minut nato osem in petdeset let. In obilna! j poklicala svojega krojača, mu Kdo govori o obilnosti! Okoli je naročila: bokov meri komaj sto dvajset."| "I" ker moj mož resnično Soprog je nekaj čaša molčal, i postaja star, bi morda ne bilo v nato pa je dal krojaču roko.'redu, če bi se kazala ob njegovi "Bom že našel kak način," je | strani kot mlada žena. Zato nadejal tiho. Svoji ženi bom po-! pravite živordečo žametasto ob-jasnil,' da sem postal prestar, leko spodaj za pet centimetrov da bi zahajal v družbo s tako krajšo. Črno pentljo iz tafta mladostno ženo." j spredaj malo večjo, jopico malce ohlapnejšo in naročite, prosim, mojemu frizerju, da pridem jutri k njemu, da mi bo rjave lase pobarval v rdečkaste. Na ta način se moj mož ne bo osmešil, ker me bodo ljudje smatrali za njegovo hčerko ali vnukinjo ..." -o- nič zapletkov in nič p0j. .ariJanica pa hodi rok 'n Sa ne razume, ^islil^ in sem starec'" Kla «1 il» Jtt p°leg Marij anice in «ebT°den se je zdel sa" He ^ Ul ni našel ne bese-pii r*nje- s katero bi se Rad bi jo bil ob *v 'H! IZ n, jel^e °no.st ln st-arčevska za-v s* m>" n1 / K", Pogledal na Mari- srenko mu je bilo v m Nela , Je na vozu zravna- a- °d mladosti kipe- Ves čas ko je Eva vtikala v usta bonbon za bonbonom,, je stal njen mož pred ogledalom. Ko jo je konzul pred pet in tridesetimi leti spoznal, je tudi jedla bonbone. "Kaj gledaš v ogledalo, konzul?" ' Mož je stopil k Evi: "Staram se, žena. Guba za gubo se riše v moj obraz, moje čelo postaja višje in ne morem se več znebiti neke utrujenosti." "Žal je res," je pritrdila Eva, "star postajaš, konzul.'I "No, saj pa tudi nisem več mladenič, lahko bi že bil stari oče." "Da, lahko bi bil." "Sklenil sem torej," je zavzdihnil konzul, "da bom od današnjega dne tak, kakršni so vsi stari ljudje. Prostovoljno.se odrekam vsem radostim mladosti, in ne bom se več oblačil po modi. Kajti ne bi se rad izpostavil nevarnosti, da bi me zasmehovali." "Prisrčen star možiček boš, konzul." "Hvala ti lepa, Eva. Zdaj me skrbi samo še eno: Kaj me ne bodo zasmehovali, mene starega. gospoda, če se bom kazal s Kako občutimo temperaturo Občutke, ki jih povzročajo dražljaji toplote ali mraza na kožo, nam posreduje temperaturni čut. Če vzamemo natančno, imamo prav za prav dva temperaturna čuta, kajti občutek toplote ali mraza moramo razlikovati. Ni vsako mesto na koži sposobno dojemati toploto ali mraz, temveč je vsa koža posejana z "mrzlotnimi točkami," ki jih draži mraz, in "toplotnimi točkami," od koder izvira občutek toplote. Te točke so na koži razdeljene zelo neenakomerno. Večinoma so sestavljene v skupine, med katerimi so večji presledki. Natančne preiskave so dognale, da ima naša koža več mrzlotnih nego toplotnih točk. Na vsak kvadratni centimeter Nenavadna zamorska slavnost Zavoljo okvare v stroju je moralo veliko prometno vodno letalo pristati na reki Dungu-ju v belgijskem Kongu. Bilo bi predrago, če. bi hoteli aparat razstaviti na posamezne kose in jih posamič odpeljati, zato so se odločili, da ga bodo popravili na kraju. Tega dela so se lotili belgijski inženjerji, ki so najeli več sto zamorskih domačinov. Da bi dvignili vodno gladino reke, je bilo treba zgraditi širok jez. Z dinamitom so razstrelili več skal v strugi, da bi letalo dobilo prostor za nalet. Med tem je nastala na bregu cela vas z brezžično postajo, a skozi pragozd so zgradili pot, ki veže kraj z najbližjo cesto, tako da so omogočili nekaj prometa z motornimi vozili. Za zamorce je postal ta prisilni pristanek velika slavnost in največji dogodek v njihovem življenju. Posebno velik vtis je dejal nanje radiotelegrafist, ki je opravljal v svoji kabini za njihovo pojmovanje nadnaravno delo. Nekega dne so se zamorci celo odločili, da izvolijo 'velikega čarovnika" za svojega kralja. To se je zgodilo z veliko slavnostjo, pri kateri so črne dame nosile svoj najno-ejši lišp, ki so si ga napravile iz duraluminiastih odpadkov in aluminiastih zakovic. Te reči so nosile na rokah, na ušesih in skozi nosove, kakor je zamorska moda. -o- v , , , , kože odpade povprečno 13 mr- tako čedno mladostno gospo . , ., . , . , .,.„„, .. . . , . zlotnih in samo ena do dve to- kakor si ti? Tvoji rjavi lasje, , , . , ... „ , rdeče ustnice, kratke in pestre obleke . . . Ljudje bi te zame- 1>a mu je roka kot a Marijanica ega in to je čutil ta- ga je in to je ču a Sa je bilo sram. e odpušča- «'uVf, mu je šinila Jfctiia Vendar mu ni bi- dtff^Palt v . ahlt0 vdJ hvaležna bi mi ratlH '>e^ me že ne moro ,H|v8eb'i Si ^ daJal tolažbe, Je je Zadušil nemožatost, zavedal. Ni je mo-ob njej kot ukle-M jji^' ki epeta pred .,)". 0rn svojega gospo- i1 k y / n ki Je hesedi starega 1 a *i bab?lU Je Prerokoval: -ov,. ne boš imel sre-dar prefitorast in pa 41 ^eu^081:' ženske so li-'hsi ]■ samo lisjak. .Ti vJak in nikoli ne M" ""K da je moč vse, N Je iflVi ln Še k^°mnil Anžetovih i^P ^n0ŽiV° je občutil ti. Jaz pa nisem več otrok in tudi ona bi ne smela biti več, žena je!" je razpletal misli. Pa komaj se jih je oprijel, so mu vznikale druge, vse drugačne. "Marijanica je proti meni otrok, jaz še ne tolikšen starec, da bi me imela za starca, 'ampak starec sem ji kljub temu. Bog ve, če ji nisem odveč in živi v njenem srcu nekdo drugi Zabolelo ga je in razjezilo. "Kolik,o sem dolžan?" je razdraženo pretrgal tišino. "Kaj ti pa je danes, Lovrač?" ga je karala gostilničarka. "Ali te je ženica zdražila?" "Jaz že ne!" se je odrezala Marijanica. Lovrač je nekaj zagodrnjal in odšteval denar. Vozila sta se po cesti, dohitevala delavce, v rutah so nosili svojo južiho in pozdravljali. Nekaj se jih je obesilo na voz, Lovrač jim ni branil. Z Marijanico sta komaj spregovorila deset besed, šele ko sta se bližala mestu, je Marijanici vzplamtel ogenj v očeh in v Lovraču zagorelo upanje: "Mogoče se pa le razvedri in se da pogovoriti." Izza megle so rasle hiše, stolpi in jasnejši obrisi skupin, grad je'plaval nad meglo in s svojo sivino oživljal spomine iz starih grozot. "Kaj praviš, Marijanica, koliko se jih je že mučilo na gradu!" "Zakaj?" "Morilci, ubijalci, Bog ve, kdo še!" plotni točki. Vseh mrzlotnih točk je na površini telesa okrog 250,000, toplotnih točk pa samo 30,000. Če te točke dražimo na kakšen drug način, n. pr. z elektriko, odgovarjajo vedno samo z občutkom mraza ali toplote. Mrzlotne točke reagirajo tudi na temperature do 45 stopinj nad ničlo, a posredujejo tedaj isto tako samo občutek mraza. Če učinkujejo temperature nad 45 stopinj, razdražijo istočasno toplotne in mrzlotne točke, člo pek pa ima občutek, ki ga imenujemo "vročega." Naš vsakokratni občutek tenv perature je v veliki meri oidvi sen od prejšnjega občutka. Če damo n. pr. konce prstov na desni roki v vodo s temperatu ro 25 stopinj, prste leve roke pa v vodo 35 stopinj, nato pa obe roki v vodo 30 stopinj, na> stane v desni roki občutek to plote v levi pa občutek mraza. —-o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE DELO DOBIJO DELO DOBIJO DIP TANK BARVARJI Truckerji Strojni riviterji Pomagači riviterji Press operatorji- r in pomagači Operatorji škarij Drugi in tretji šiht Plača od ure. THE CLEVELAND TRACTOR (0. 19300 Euclid Ave. (22) Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje za i -JS?*-"-' DELO IMAMO ZA ŽENSKE za Pomivanje posode Pomivanje kozarcev DELO IMAMO ZA MOŠKE kot Pomivanje posode Oskrbnika Plača in hrana ter uniforme odvisno od dela Zglasite se v Time Office, vhod zadej HOTEL STATLER E. 12. St. in Euclid Ave. Od 9 zjutraj do 5 popoldne. (2L) Zelo dobra služba Za splošna hišna dela se sprejme dekle ali starejšo žensko; delo 5 dni in pol na teden; hrana; zvečer ob 7 je prosta; prosta je tudi v soboto popoldne in v nedeljo ves dan; plača $25 na te den; zelo dober dom. 2361 Fen-wood Rd., University Heights, telefon ER 0767. (22) MALI OGLASI 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK ' Moški 77%c na uro Ženske 62Vfcc na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (20) DELAVCI 0 Za delo znotraj in zunaj Dobra plača od ure THE WHITE MOTOR CO. Hiše naprodaj Za 2 družini, 4 in 4 sobe, podstrešje ometano, v dobrem stanju, blizu cerkve Matere Vne-bovzete v Collinwoodu. Ugoden nakup za $6,500. Za 2 družini v prvovrstnem stanju, 5 in 5 sob, vzidane shrambe, velik lot, garaže, blizu E. 140. St. Cena $8,500. B. J. Hribar 954 E. 144. St. (20) Hiša naprodaj Za 2 družini, 1780 E. 31. St., 5 sob zgorej, 6 spodaj, vse oddano, v jako dobrem stanju, velik lot, dobra zemlja za vrt. Cena $4,500. Zglasite se pri Jack Wiesner, 1726 E. 31. St. (21) 858 E. 79. St. I (21) OSKRBNICE Ako iščete dobrega popravljale« /a vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZUKAF l(i 131 Si. Clair Ave. (Tues. x) Radio naptotfaj Radio, kije bil $250, se proda za $60;'v prvovrstnem stanju. Naslov izveste v uradu tega lista. Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj Šest noči v tednu. V mestu— 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. PlaCa (31.20 na teden. Delni čas— 1388 Wayne Rd.. Rocky River. Tri urfe na dan. 6 dni v .tednu Plaia $9.90 na teden. Ako ste ssda.1 zaposleni Dri vojnem delu se ne priglasite Employment Office oaprt ud 8 zjutraj do 5 oopolclne vsak dan. raJsen v nedeljo: Zahteva se dokaz o državljanstvu. The Ohio BeH Telephone Co Levi na sliki je admiral William F. Hals'ey, poveljnik v Južnem Pacifiku, v prijateljskem i,ogovoni s časnikarskima poročevalcema v svojem glavnme stanu na Bougainville. Od leve na desno so: poročnik murinov Sauford Hunt, United Press časnikarski poročevalec Frank Tremaine, Assoc. Press poročevalec Fred Hampson in poročnik marinov Jonathan Ryce. Stanovanje v najem V najem se odda 5 sob na 1389 E. 43. Št. Vprašajte na 18207 Rosecliff Rd. (Jan. 25, 27, 29) 700 prospect Ave., Soba (25) MOŠKI za tovarniško delo znotraj, važna industrija, stalno delo sedaj in po volni. THE UNION SALT CO. E. 65th in Lake Erie Oil) Jo Van Ammers-Kuller and hollywood daredevil's big Performing Sensational Stunt* 162—TOP PERFORMERS—162 • See! Cowboys Compete for $10000 Brone Riding: — Bull Dogging — Brahma Steers • AMERICA'S BEST CIRCUS ACTS Elephants-Dogs-Ponies - Aerial Act* • SEE! THE DIVE BOMBER CRASH IN MIDAIR Steeplechase Races—Circus Clowns LEAPS HIS CAR OVER A BUST IMPERSONATED, DEFENDS THE STAGE COACH ORDER TICKETS NOW PUBLIC AllDITORUM un conn MMtLflREEN DRUGSTORES "IH' OOVU {gf&Hf vam vsak dan prinaša v hišo bi morala biti AMERIŠKA DOMOVINA Povejte fo sosedu, ki ie ni naročen nanjo .iiiiiOllIlilllilll n............... lillllffillltlllB Toda v zadnjih mesecih je sprevidela, da so vsi ljudje in celo tisti, katerih stremljenje je na videz oprto izključno le na čednost, ujeti in zahomota-ni v vsakovrstnih grehih. Poleg ^otroške ponižnosti se je nastanilo v njenem srcu neko drugo čuvstvo, grenak upor zoper to, kar je ojbčutila kot pritisk nepravičnem premoči drzno vprašanje 'Zlikaj ?' je vrglo s prestola pohlevno pokorščino, ki so jo praiv tako njej kakor vsem kar jih je bilo njenega spola, vbil i v gjlavo . . . V majhni, nizki hiši na Maar-smanste»egu, iz katere je štrlelo pristrešeje, je bila modna trgovina mjadame Lebrun. Navzlic po vseli pravilih lepopis j a na-pravljememu francoskemu napisu so trdili zavistni ljudje, da nima madame Lebrun pravice do tega imena, kakor tudi, da ne prejema svojega blaga iz Pariza. Imela je dovolj naročil, da naj to in ono nakiti in • prenare(di, toda z nakupom novih klobukov so leidenske dame po navadi počakale do-prošče-nja, ker se je tedaj mudila v mestu prava bruseljska modist-ka, ki je imela med uglednimi ljudmi že več let svoje zanesljive in zveste odjemalce. V modni trgovini je bilp že temačno, ko je vstopila Miebet-je Sylvain, s težavo se boreča z vidno' zadrego. Ljubeznivim vprašanjem, kaj bi rada, s katerimi jo je obsula dostojanstvena in zajetna lastnica, se je izognila s pripombo, da bo rajši počakala, da postreže dvema kupovalkama, ki sta pravkar izbirali trakove za avbice. Madame Lebrun je dobro poznala CLEVELAND ORCHESTRA EUGENE GOOSSENS, gostovahii dirigent SEVERANCE HALL ^ g; TOSSY SPIVAKOVSKY. violina V SEVERANCE HALL, CE 7300. TERRIFIC - TITANIC • COLOSSAL thb WORLD'S greatest sh0w1 CLEVELAND AUDITORIUM E. 6th and LAKESIDE Nine big davs and nights starting SAT. JAN. 29 and daily thru spn. FEB. 6th see the sensational wild west RODEO With Champion Cowboys in Competition! |ggg| K- jl^ Efciff, m t ■mm I V k. i »t« ||||hP ljudi in je takoj ugenila, da 'to dekle ni prišlo kupovat. Rati tega se je njena vljudnost, J ko je nežni osebici s pisanim .šalom in zelenim žametastim klobukom ponudila stol, precej I ohladila. I Modistka je s številnimi pokloni odpravljala odjemalki iz trgovine in vprašala z dobrotno premočjo: "S čim lahko postrežem, mademoiselle? Ali bi si modemoiselle rada ogledala pravkar iz Pariza dospele poletne novosti?" Miebetje Slvain je požrla nekaj, kar se ji je zateknilo v grlu, in dejala s svojim najpo-nižnejšim in najprijaznejšim glasom: "Klobuki, ki jih imate v izložbi, prav gotovo niso iz Pariza, madame. V Parizu niso bile tako visoko nakičene čepice že- v minuli jeseni več moderne. Tudi težkih rož iz trakov ne nosi tam noben človek več. Zdaj uporabljajo izključno le cvetlice iz žameta in peres." Preden je popolnoma pre-padena madame Lebrun našla prave besede, da bi dala duška svoji jezi, je mili, ponižni dekliški glas nadaljeval: "Jaz sem namreč iz Pariza in sem bila več let zaposlena v modni trgovini. Tu imam nekaj cvetlic in okraskov, ki jih, če hočete, lahko kupite." Potegnila je izpod naborov svojega šala lično, s platnom prevlečeno škatlo in začudene oči modistke so takoj spoznale, da gre tu za delo visoke umetniške vrednosti. Velika roža iz belo rdečega atlasa, kamilice in marjetice iz rumenih in belih peres, mačehe, ki so bile tako priljubljene na klobukih starih «'ospa, iz vijoličaste svile in iz toplega temno višnjevega žameta. Izvedena tr-kovka je v trenotku doumela, da mora biti v tem primeru kaka tajnost vmes. Deklica, ki je ! bila tako sijajno izvedena v pariški modi in ki je tako pravilno govorila holandski, je bila več kakor le navadna modistka. Morala je pač imeti svoje Vzroke, da je prodajala delo svojih spretnih rok. Radi tega se je odločila za ravnodušno prijazni ton. "Da, ljuba gospodična, stvarce so prav srčkane, toda preveč svobodne za holandski okus. Saj veste sami najbolje, da je tukajšnjim damam več za spodobnost kakor pa za moderni okus." Zdaj pa je v pravkar ' še izadrege polnih dekličinih ' očeh zagorel oster in določen izraz. "Vi bi nemara več zaslužili, madame, če bi bili vaši .klobuki in čepice modernejši, kajti potem bi dame ne čakale 1 na bruseljsko modno trgovino, ki se o vsakem proščenju preseli sem!" | Po dolgem ponujanju in barantanju sta se končno pogodili ; za en nemški tolar in dva ši-i linga. Miebetjejino srce je pre-; tilo, da ji poči v prsih, ko je skozi rokavice čutila težke sre-| brnike v svoji roki in jih je var-I no in globoko skrila v svoj žep. ! Namenila se je, da bo prihodnji teden prinesla novo zbirko cvetlic in poročni venec, predvsem pa čepico po najnovejšem vzorcu, spredaj ploščato, zadaj pa z drobno nabranimi širokimi trakovi, ki bo gotovo čisto po madaminem okusu; "Ali naj pošljem stvari iskat?" je lastnica trgovine kar najprijazneje ponudila. Mislila si je pač svoje, ko je mlada močno zardela, jo urno, toda jecljaje prepričevala, da ni treba, in je hlastno, da bi odrezala vsa nadaljnja vpraSa- nja, odšla iz trgovine, O PIJAVKAH IN O LJUBEZNI Minilo je leto dni, ko je spomladi leta 1842 stari Coornvelt, doslej obvarovan skoraj vseh starostnjih te(ža v, nenadoma zbolel. Ali je bil kriv stanovitni ostri vzhodnik, s suhim grozdjem začinjena kislična salata, katere je bil vsekakor več, kakor je bilo treba, pojedel, ali pa silovita jeza, ki ga je premagala, ko je zvedel, da se je njegova hči Koosje s teto Pietjejo udeležila sestanka prebujenih iz Zwi j ndrech ta, 'globoko v z m o-ti zajete ločine? Vsekakor se je pričelo ponoči z močno mrzlico, z želodčnimi krči in s hudim kaši jem, in zoper vse to niso preizkušena domača sredstva no molitev. Navzlic marsikateri iskreni solzi, ki ji jo je izvabilo stričevo in varuhovo trpljenje, se je pa tretji dan drznila nekaj, česar si ni bila doslej še nikdar dovolila. Ob tihi opoldanski uri se je splazila iz hiše, da bi v modni trgovini madame Lebrun pomagala nakititi nove poletne klobuke. Kajti za cvetlice in vence je debela trgovka dajala zmeraj manj denarja, ker ni imela za precej že naraslo zalogo nobenega pravega odjemalca. Zadnje čase se je le zelo počasi množila Miebetje-jina zaloga nemških tolarjev in šilingov, ki še daleč ni zadoščala za potovanje v Pariz, Bolnik je imel zmeraj nove in težko izpolnjive želje. Neza-dovljen z zaskrbljeno prisotno-tete Aagjeje prav nič zalegla. stjo gvoje žene> niti s Koosjeji- Ti'etja noč brez spanja, ki jo je prebila pri nestrpnem, nikakor ne prijetnem bolniku, jo je pripravila do tega, da je poslala malega Abrahama, preden je ob osmih odšel v latinsko šolo, po zdravnika Bolezen hišnega gospodarja je vtisnila vsej hiši pečat zaskrbljenosti. Zapuščen je bil materin stol pri qknu v družinski sobi, ker se je teta Aagje s pomočjo, dveh ogretih podnož-nikoV in volnene odeje ves dan mudila v nezakurjeni bolniški sobi in so ji morali tudi jed nositi gori. Težki duh po bezgu, kamilicah in meti, ki se je kmalu razširil po vsej hiši, ni mogel za-braniti, da ne bi Keejetje v shrambi za platno silovito napadla Koosjeje radi njene lo-činarske osebojnosti. Kozičavo dekle pa se je zagovarjalo tako silovito oboroženo z izreki iz svetega pima in s teološkimi ostroumnostmi, da je Keejetje po petih minutah opustila boj. Miebetje je spričo mučnega, po vsej hiši slišnega bolnikovega kašljanjft začutila znova glas vesti, katerega je on tako gostobesedno opeval in ga je ona prve tedne svojega' skrivnega dela in zaslužka potisnila v izgubljen kotiček svojega srca. Stric Coornvelt je bil tako nesporno središče družine, za čigar ugodje so neprestano delale in skrbele vse ženske v hi-, ši, da se je kar začudila, ko tudi! ^ ' j njej ni jed več dišala spričo njegovega praznega prostora za mizo in ko je stara Pietje namestu bolnika molila zahval- no postrežljivostjo, ki mu je na njegov ukaz v zavesti svoje krivde brala ure in ure iz svetega pisma in iz zbranih pridig njegovega najljubšega pisatelja van der Palma, se je mrmraj e zadri nad staro Pietje, ki mu je prinašala skrbno pripravljene .njegove najljubše jedi, in jo poslal iz sobe; zahteval je, naj pride mala Naatje, katere pa mati iz strahu pred nalezljivim izparivanjem najrajši ne bi pustila v sobo, in pa predvsem njegov skriti ponos in ljubljenec, najlepša in naj-ljubeznivejša od vseh njegovih hčera: Keejetje. Hči je ubogala. Bila je zelo bleda in iz njenih velikih, srninih oči sta sijala nemir in bojazen. Preko višnjeve bareš obleke je imela predpasnik iz črne svile, v čigar ž^pu je tičala z močnim vinskim cvetom napolnjena vonjavnica, katerč je pritiskala k svojemu drobnemu nosku, kadar se ji je posrečilo, da je ni nihče videl. Razen njene matere ni vedel nihče za njen nepremagljivi strah pred boleznijo in bolnikom; ostal ji je še iz najzgodnejših otroških let, ko je sama bolna i ležala v isti postelji z bratcem, katerega so mučili črevesni krči. Deklica si je grenko očitala, da ni mogla tega močnega občutka odvratnosti premagati niti spričo ljubljenega in spoštovanega očeta. Vendar ji je pretila omedlevica, čim je morala težko, od vročice razbeljeno telo podpirati pri kaši ju ali če je bilo treba obnoviti kislo dišeče ovitke okrog bolnikove glave. Ko je hotela njena mati popoldne na Koosjejini postelji malo nadomestiti izgubljeni nočni počitek, se je ustavil pred hišo mali voz doktorja Wijs-mana. Iz voza pa ni stopil stari zdravnik, na katerega robato prijazni poziv je morala Keejetje še kot otrok, kakor vsi njeni bratje in sestre, tolikokrat pokazati jezik, pač pa njegov edini sin, nadarjen fant, ki je šele pred kratkim napravil v Utrechtu zdravniški in porodniški izpit in ki je kot očetov zastopnik prevzel njegovo prakso, ker si je ta. pri neki operaciji nakopal gnojno vnetje na> roki. Krepak, malo štor* sel mlad mož doM grobo rdečega obrazsl nastih, rumeno plavihf vzel po očetu prisil gasno nrav in njegovo!" no zanemarjanje z| Njegovi vatermorder)! na eni strani mnogo v| ^ na drugi in vse prej ^ žno beli. Prav tako | NC mastno se svetlikajoči == krasili številni madež§ Keejetjeji zdeli oskutni. nI (I)alje prihod!'.'" , -J NAZNANILO PREMESTITVE zdravniškega urada iz 15619 WATERLOO RD. na 10535 CARNEGIE AVE. Telefon urada: RA 2741 Rezidence: YE 8222 Ako ni odgovora, pokličite CE 3500 DR. LOUIS i. PERME Najboljšo Garancijo Zavarovalnine I Vam in Vašim Otrokom *stl KRANJSK0-S10VENSK KATOLIŠKA JEDNOTI Italijanski begunci se vračajo na svoje porušene domove rzigora, kamor so se zatekli, da so ušli pred nemško ammdo, ki' je zasedla, njih mesto in, odkjer so jo pregnali zavezniki. Na sliki vidimo italijansko dekle, ki v bulici nosi svojo imovino vračajoč se na svoj dom. ' NOVIC | M„ i vsega svela NOVIC [_ki jih potrebujete NOVIC [..ki jih dobite še sveže NOVICI £ m „ popolnoma nepristranske NOVICE-mogoče originalne NOVICI ki so zanimive Najstarejša slovenska podporna organi^ v Ameriki . . . Posluje že 50. leto ye . ii | Članstvo 38,200 Premoženje $5,00"N Solventnost K. S. K. Jodnote zniiia 127.24''% jh Če hočeš dobro srbi In svojim dragim, zavaruj se pri naj11"' P^O Steni in nadsolventni podporni organizaciji, :Ž,,|f KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEONOl'1- I J kjer ge lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe. o|)erac'^'s' bolezni in onemoglosti. fOji i K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od lfi. 1 otroke pa lakuj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JKDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikat«' dobe od $250.0(1 do $5.000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še^j ^ Ht, ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organ trudi se in nrMopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobn«9'1 se obrnile na uradnike in uradnice krajevnih dri>š'e K. S. K. Jednot«, ali pa na: „ GLAVNI URAD I 351-353 No. Chicago St. Joli*1 vsaki slovenski hiši DOMOVINA, JANUARY 25, 1944