GLASILO KOLEKTIVA CELJE LETNIK XXI — St. 6-8 Julij 1972 Glasilo »INGRAD« Naklada 1500 Izvodov Izdaja gradbeno Industrijsko podjetje »Ingrad« v Celju Odgovorni urednik Franc Vitanc Tehnični urednik Darko Maligoj Urejuje uredniški odbor Tiska: »Papirkonfekclja« Krško ZMAGA MA ŠIG ’72 REZULTAT REDNEGA DELA NA ŠPORTNEM POLJU Dvaindvajsete športne igre gradbenih delavcev Slovenije, od petka 30. junija do 2. julija v organizaciji gradbenega podjetja Obnova v Ljubljani, so se končale s ponovnim zmagoslavjem športnikov in športnic našega kolektiva. Letošnja zmaga v vseekipnem ocenjevanju je bila več kot prepričljiva. Če sta lani odločali o prvem mestu samo dve točki, se je tokratni dvoboj med ekipama našega kolektiva in ljubljanskega Gradisa končal v našo korist s prednostjo 22-ih točk! Kot kandidata za prvo mesto se že nekaj let zapovrstjo javljata samo dva kolektiva, samo dve ekipi — Ingrad in Gradis iz Ljubljane. Letošnje tekmovanje je pokazalo, da smo boljši, močnejši in da prva mesta osvajamo povsem zasluženo. Zmaga ni prišla slučajno. Najvišja lovorika tudi na letošnjem srečanju športnikov in športnic gradbenih kolektivov v Sloveniji je rezultat našega notranjega dela na športnem in rekreacijskem področju. Gre za redno in sistematično delo, gre za delo, ki traja skozi vse leto in ne samo v pripravah na eno ali drugo večje tekmovanje, šport je postal sestavni del našega no- 1 tranjega dela in življenja, postal Je tisti element, ki bistveno vpliva tudi na produktivnriH|j£jela, na večjo fi- zično pripravljenost ljudi. Šport pa je tudi tisti del našega življenja, ki ljudi med seboj povezuje, združuje in ki ne loči inženirja ali drugega intelektualca od delavca na gradbišču. To je tista odlika, na katero smo ponosni in jo bomo z največjo pozornostjo in skrbjo negovali tudi naprej. Tako, v vsem tem in drugem je pomen naše zmage na 22. tradicionalnih športnih igrah gradbenih delavcev Slovenije. To niso samo točke, to niso samo športni rezultati, to je nekaj več, tudi tisto, kar se ne da meriti, kar dela človeka v najboljšem pomenu besede. O uspehu naših tekmovalcev in tekmovalk pa se zrcali tudi odnos celotnega podjetja do športne in rekreativne dejavnosti v kolektivu. Z gotovostjo bi lahko rekli, da bi takšnih uspehov ne dosegali, če bi tudi vodstvo podjetja, samoupravni organi in družbeno politične organizacije ne podpirale tega dogajanja. Tudi tu imajo športniki močno oporo in razumevanje. Na tej osnovi dela tudi naše sindikalno športno društvo. Zmage se veselimo vsi in ne samo tisti, ki so na igrah sodelovali kot tekmovalci. To je zmaga celotnega kolektiva. Zato vsem, tekmovalcem in tekmovalkam, organizatorjem in drugim, iskrena zahvala in priznanje! Že četrtič zapored so športniki Ingrada osvojili prvo mesto na športnih igrah gradbincev Slovenije. Za dosedanje zmage pa je bil zmagovalni ekipi že podeljen v trajno last prehodni pokal. Predsednik SŠD tov. Franc Vitanc je prevzel letošnjo trofejo. Novejši uspehi na licitacijah Predvidevanja iz .lanskega leta, da bo letošnje leto .kritično za nove investicije, se niso u-resničila, vsaj kar se 'tiče našega podjetja. Z deli, ki smo 'ph prenesli za dokončame v letošnje leto in z novo prevzetimi deli imamo že prevzetih del 84% v okviru celotnega pod.ie tja.' Mislim, da ne bo P™>blem prevzeti še nadaljnji 16 '/o del, kolikor nam mamka do napol nitve letnega finančnega plana. Čeprav je slika po posameznih sektorjih glede zasedbe kapacitet nekoliko drugačna, bo ver jetrno lahko vsak sektor 100 v izkoristil svoje kapacitete s tem da bo del svojih kapacitet us meril na področje drugega se torja. Verjetno pa takšnih premikov ne bo niti dosti potreb- V letošnjem letu nam je uspelo dobiti tudi več pomembnejših investicijskih del. Nai-večja med injlmi ie izgradnja tovarne izolacijskih materialov v Laškem. Investitor Rudnik Laško je bil prisiljen, da vsled rentabilnosti poslovanja . preusmeri svojo proizvodnjo na druga rentabilne j ša :jx>droaja. Investitor je skupno s svojnmi sodelavci izdelal razvojna program svoje bodoče dejavnosti. Piri izidelavi projektne zasnove mu je priskočila na pomoč na-ša projektivna služba. Na podlagi tako izdelanega programa in projektnih zasnov je investitor razpisal Zbiranje jx>:nudb na zelo široki fronti. Od vseh ponudnikov sta prišla v izboir samo Gradis in Ingrad. Poudariti moram, ,da je investitor ina podlagi takšne skromne dokumentacije zahteval fiksno ceno ina ključ za vse objekte, ki jih ni bilo malo na spisku, samo 17. V ito Investicijo so vključene montažne hale Nove Gorice v izmeri cca 5700 m2, a-neks z obratni,mi pisarnami, garderobami in sanitarijami, e-nergetski objekti in celotna zunanja ureditev. V doligih in težkih razgovorih, predvsem v razgovorih, ki so se vodili s predstavniki banke, nam je uspelo pridobiti to delo. Rolki za to investicijo so zelo ostri in bo potrebno vložiti veliko truda in naporov, da bomo investitorja zadovoljili. Naslednje delo, ki simo ga pridobili z direktno odda jo _ del je pletilnica v Polzeli 'in sicer za tovarno nogavic Polzela. Ta investicija obsega dve montažni hali Nove Gorice v izmeri cca 2.000 m2 in aneks. Ta dela lepo napredujejo. Lesno industrijsko podjetje Slovenske Konjice je letos razpisalo zbiranje ponudb za halo vratarnice v Slovenskih Konjicah in hale mizarske delavnice v Oplotnici. Pri prvem objektu smo bili s ceno viši! od Gradisa in .domačega gradbenega podjetja Kongrada. Kongrad je prevzel dela jx> zelo ositrih cenah. Mizarske delavnice v O dejansko obstoj sektorja. S stolpičema v Zrečah, v kolikor jih bomo izvajali za trg bo pa lahko že 100% zasedel svoje kapacitete. Tudi te hale v Oplotnici so montažne v izvedbi Mol iz Nove Gorice. Montažne hale iz Nove Gorice so se pokazale na gradbenem tržišču kot zelo konkurenčne in sam rok montaže je zelo kratek, tako, da tudi v roku montaže lahko konkurirajo jeklenim konstrukcijam, prav tako pa tudi v ceni. Investitor Avto Celje je vršil zbiranje ponudb za izgradnjo druge etape servisnih remontnih delavnic ob Ipavčevi ulici v Celju. Uspelo nam je dobiti to veliko investicijo s cca 5.000 m2 hal z aneksi. Nosilna konstrukcija je jeklena, v isti izvedbi kot je prvotna hala. Investitor oziroma Formator želi, da bi se v surovo izgrajeni hali do III. faze, vršili letošnji obrtni sejem v času od 28. 9. do 8. 10. 1972. Začetna dela na temeljih, t,laikih iin montažnih delih bodo pakazala, v kolikor je to sploh izvedljivo, z ozirom na to, da investitor zaradi obrtnega sejima ne pristane na nobeno j>odalj,Sanje roka. Rok dokončanja je 25. december 1972. V ostri konkurenci z Gradisom nam je uspelo pridobiti oba mostova čez Savinjo v Celju in sicer v jx>daljšku Čopove ulice in na Piolulah. Naše podjetje je pripravl jalo ponudbo za mostova v klasični in montažni izvedbi, dočim je Gradis ponudil montažno Izvedbo mostov, v isti izvedbi, kot jih izvaja na avto cesti pni Ravibarkomandi. Rok za most v Čopovi je 10. november 1972, za most na Polu-lah pa deset dni kasneje. Širina mostov s hoidnikii je oca 10 m, dolžina pa cca 80 m. Tudi za izvedbo te naloge bo potrebno vložiti veliko naporov. V Ljubljani smo v ositri konkurenci pridobili z Obnovo in drugimi podjetji garažno hišo (102 boksov) na PoHulah. Investitor je krajevna Skupnost Pru-le. Ro,k za izvršitev je zelo kratek in sicer 31. 8. 1972. Dolga leta smo bili izvajalci vseh proizvodnih Investicij za Aero v Celju. V lanskem letu je na izvajal prizidek k že obstoj elčim obratom Gradis. Pri letošnjem zbiranju ponudb zn dve proizvodni hali v Ipavčevi in na Mariborski cesti, smo bili cenejši ponudniki za obe hali. Investitor se je odločil, da odda halo v Ipavčevi ulici (cca 1400 m2) Gradisu, halo na Mariborski cesti pa Ingradu (cca 2.000 m2). Projekt za halo v montažni izvedbi Mol Nova Gorica se izdeluje v naši projektivni službi. Rok za izvedbo objekta je 4 n^asece. Sektor Žalec letos na svojem jjodročjiu nima ravno preveč dela. Zato mu bo želo dobro došla izgradnja nove šole v štorov in ima rok dokončanja 1. avgusta 1973. Razen zgoraj navedenih objektov smo pridobili v izvajanje še dosti manjših investicij, ki jih pa tu ne navajam posebej'. Poleg itega sa tu še investicije v stanovanjski gradnji, ki jih izvajamo za trg. Cijan Ivan, dipl. gradb. ing. I" m $ cVSem članom kolektiva čestitajo $ zci t>taznik občine Celje in dan & |j oStaje Slovenskega nacoda j| cl)iuž.beit6 petUiene ocganizaeije S 0 in 06cisii)6 p6clje.tj.ci % ______________ , „ <|, . . Šempetru V Savinjski '.djffiiirife _ , . platnici so licitirala podjetja: Šola je pridobljena na ostri Ib Dne 26. aprila letos je direktor, inž. Henrik čmak podpisal Gradis, Stavbar in Ingrad. IJsr- titaaiji, ki so se je udeležili: skuoai s nredsedlilkom celicke nhčln«ko ck»n«čin» n peli smo pridobiti to delo, ki Vegrad, Gradnja in Ingrad, Ob- SkUPaJ 5 PreaseopiKom celjske občinske skupščine pogodbo o predstavlja za/sektar Konjice jelkt obsega / ... ™3 il m i * * l^p ■-! im* ■im *■■■* Vrsta kristalnih pokalov dokazuje izredno dobre rezultate športnikov Ingrada. Nasmejani so športniki ob zaključku še zadnjič počepnili pred fotografsko kamero. Udeletenih je bilo: — mali nogomet 39 ekip — odbojka moški 21 ekip — odbojka tenske 9 ekip — namizni tenis moški 33 ekip — namizni tenis tenske 9 ekip — kegljanje moški 48 ekip — kegljanje tenske 19 ekip — balinanje 29 ekip — streljanje moški 41 ekip — streljanje tenske 18 ekip — šah 34 ekip Več kot 10 let je preteklo, da so kegljači ponovno trijumfi-rali. Na najvišji stopnici naš odličen kegljač Edi šunko. ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV — ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV — ŠPORTNE IGRE GRADBINCE Brhka dekleta dosegajo na vsakem ŠIG-u odlične rezultate. Tudi letos so osvojile prvo mesto Lahko bi ju imenovali »mojstra« bele žogice, kar bi lahko potrdili tudi vsi nasprotniki: Irena in Ljuba sta si z lahkoto zagotovili prvo mesto Kljub izredno ostri konkurenci in spremenjenim propozlcijam v šahu, je prišla kvaliteta naših šahistov do izraza ★ ★ ★ Boljši del rezultatov so vedno in tudi sedaj dosegale ženske ekipe. Tako tudi naše kegljačice niso razočarale. Kljub močni konkurenci in spremenjenemu načinu tekmovanja so osvojile dobro tretje mesto. Vodja moške in ženske ekipe v namiznem tenisu ing. Jernej Pelko skrbi za redne treninge obeh ekip. Rezultat je pokazal, da so bili treningi uspešni. Vedno solidni v doseganju športnih rezulatov: strelci nas tudi letos niso razočarali. ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV — ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV — ŠPORTNE IGRE GRADBINCE že več let naši odbojkarji ne dopuščajo sprememb v vrhu zmagovalne lestvice. Problem imajo samo z zveznim ligašem iz Anhovega, ki jim je tudi tokrat odvzel prvo mesto. Standardna balinarska ekipa sektorja Ljubljana je tudi letos pridobila društvu dragocene točke in seveda tako pomagala pri osvojitvi prvega mesta. SIG 72 Tudi strelke že več let uspešno zastopajo društvo na vseh tekmovanjih. ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV — ŠPORTNE IGI Zmagovalna ekipa kegljačev je res lahko nasmejana, saj je premagala mnoge znane ekipe in prejšnje zmagovalce v kegljanju ter osvojila odlično prvo mesto. Za zmago na letošnjih športnih igrah gradbenih delavcev Slovenije, sta člana našega kolektiva, sedaj vojaka, poslala naslednji čestitki: PREDSEDNIKU IN ŠPORTNIKOM ŠPORTNEGA DRUŠTVA INGRAD! Za ponovno osvojitev prvega mesta in pokala na športnih igrah gradbincev v Ljubljani, Vam iskreno čestitam, z željo, da bi tudi v bodoče želi uspehe tako na športnem polju kot pri delu. Vaš sodelavec vojak IVO LAH »SPOŠTOVANI!« Iskrene čestitke za osvojeno prvo mesto na gradbenih igrah v Ljubljani, vam želi vaš »$o-športnik« LIPOVŠEK DUŠAN. Lep pozdrav vsem športnikom »INGRADA«. Nogometaši so se skrbno pripravljali za športne igre, vendar so s precej smole nesrečno izgubili v drugem kolu. Kljub temu pa so pridobili dragocene točke za skupno zmago. VARSTVO PRI DELU Služba varstva pri delu je tudi iletos analizirala podatke o nesrečah za preteklo leto. S poročilom, ki ga je o tem sestavila, želi seznaniti obenem pa opozoriti člane kolektiva na pomanjkljivosti in probleme, ki posredno ali neposredno vplivajo na število nesreč kot tudi na 'stanje na področju varstva pri delu. V letu 1971 je bilo skupno 111 nesreč, 'ki so se pripetile na delu ter na poti na delo in z dela. Od itega je bilo na deilu 75 lažjih, 21 srednjih in 8 težjih primerov. Na poti na delo in z dela pa so bile 4 lažje, 1 srednje težka in 2 težji nesreči. Pri nesrečah ni bilo smrtnega primera. Od 1781 povprečno zaposlenih je bilo illl primerov nesreč, ali o, 2 %, kar pomeni, da se je na vsakih sto zaposlenih poškodovalo 6 delavcev. V primerjavi z letom 1970 sc je število nesreč zmanjšalo od 134 na 111, to je za 18 %, bistveno pa se je zmanjšalo tudi število težjih nesreč. Iz tega lahko zaključimo, da je bil na tem področju dosežen določen uspeh, kljub žalostni ugotovitvi, da bi se lahko marsikatera nesreča, ki se je zgodila, končala s še bolj tragičnim izidom. Na gradbišču in v delavnicah še nismo storili vsega, da bi zavarovali življenje -in zdravje delavcev, pa za ito malomarnost, neznani)e in neupoštevanje predpisov vse prevečkrat rešuje golo naključje. Posebej velja opozoriti, da so bili glavni viri nesreč v iletu 1971 ostri predmeti v mirovanju, ročno orodje, ročne manipulacije s predmeti in leteči delci. Glavni vzroki nesreč pa neurejene delovne površine (20 % primerov), izvajanje ddlovnih operacij v nasprotju s predpisi v 12,7 °/o primerih, nezadostna spretnost in neizkušenost v 10,8 % primerih in 10 % primerov nespoštovanje predpisov. Če primerjamo sitanje ha naših deloviščih, takšna razporeditev virov in vzrokov ne preseneča. Zaradi nesreč pri delu je bilo v preteklem letu izgubljenih 13 679 ur, kar prav gotovo pomeni precej visoko postavko. Temeljni zakon o varstvu pri delu v svojem 61. členu nalaga delovni organizaciji nalogo, da izdela program ukrepov za varstvo pni delu iln določi sredstva za zagotavljanje in pospeševanje varstva pri delu. V svojem 62. členu pa zadolžuje delavski svet, da v okviru svoje Skrbi za izvajanje in pospeševanje varstva pri delu takšen program sprejme in potrdi. Na osnovi 'teh zakonskih določil je služba varstva, ob sodelovanju s šefi sektorjev, pripravila plan in program varstva pri delu, ga dala v obravnavo odboru za organizacijo in razvoj ter odboru za varstvo pri delil, dne 10. 4. 1972 pa je o njem razpravljal tudi delavski svet podjetja in ga potrdil. V planu in programu so zajeti ukrepi in predvidena sredstva, ki so nujno -potrebni za pospeševanje varstva pri delu v letošnjem letu. Sredstva so deloma direktno določena za izvajanje varstva, odnosno se bodo izdvajala iz ostalih planskih postavk (pripravljalna dela, izobraževanje, investicijsko vzdrževanje ...) S programom je prev-idena sanacija opremljenosti gradbišč in obratov s pomožnimi prostori, sanitarijami in garderobnimi prostori, za kar je v planu predvidenih 1,240.400,00 din s tem, da se bodo novi objekti — barake nabavljali v skladu z nujnimi potrebami. Za preureditev delovnih naprav in priprav in za nabavo ročnih vrtilnih strojev na napetost 42 voltov ter kotlov za kuhanje bitumena, se predvideva 193.700,00 din. S sanacijo tega bosta rešena dva pereča problema varstva na gradbiščih. Za periodične preglede in preizkuse delovnih naprav i,n priprav je predvideno 219.945,00 din. Pod ito postavko so zajeti pregledi, ki ijiih opravljajo za to pooblaščeni strokovni zavodi -in pregledi servisnih skupin. Z ozirom na povečanje cen osebnih zaščitnih sredstev in opreme ter zaradi sprememb se je v letošnjem letu povečala postavka za ta sredstva in -si-ceir na 588. 988,59 din. 50.228,05 je predvidenih za požarnovarnostno preventivo. Sem spadajo pregledi, polnitve ročnih gasilnih aparatov, nabava novih aparatov in manjkajoče gasilne opreme. S 14.626,40 din, kolikor plan predvideva za sanitetni -material, je potrebno v letošnjem letu izboljšati opremljenost gradbišč in obratov ter napolniti omarice skladno z zahtevami novo izdanega pravilnika o prvi pomoči. Za periodične zdravniške preglede se planira znesek 141,252, 00 din, za izobraževanje iz varstva pri delu 186.720,00 din, za razne publikacije, opozorilne napise, panoje in slično pa 16.780,00 din. Za realizacijo programa iz varstva pri delu je namenjenih 2,652.543,'50 din. Marjan Kotnik ing. varstva pri delu OBVESTILO Ljubljanska banka nas je obvestila, da stopnja obrestne mere za potrošniška posojila znaša od 1. 3. 1972 dalje 11% Ponovno obveščamo vse člane kolektiva, da se gotovinska posojila v višini 1.000 ND izplačujejo le v štirih .prime-* rib in sicer: s > ' za smrt, porod, poroko in za bolezen (hujši primeri, kot napr. zdravilišče itd.) Maketa nove olimpijske vasi v Munchenu Ugodnosti članov AMZJ er""'* . Minogi lastniki motornih vozil ne vedo, kakšne ugodnosti uživajo, če so člani Avto-moto društev. Zato naj vas seznanimo z njimi. Letos opravilja Avto-moto zveza za člane naslednje brezplačne storitve: — letni tehnični pregled vozila, — službo pomoč in informacije na poziv, — pregled in nastavitev žarometov, — pregled zavor, — pregled podvozja avtomobila, — službo pravne pomoči prek svojih pogodbenih odvetnikov in — pravno pomoč in zaščito v inozemstvu. Vsak član dobi: — knjižico auto turing pomoč s kuponi za brezplačne storitve, — mesečno člansko glasilo Moto revija, — informativni priročnik Kompas AMSJ, — nalepnico za avtomobil in obesek za avtomobilske ključe. Članom je lahko na voljo: — kreditno pismo v vrednosti 8 000 dinarjev za pomoč pri potovanju v Jugoslaviji. — kreditno pismo za plačilo storitev in pomoči v inozemstvu v vrednosti 500 švicarskih frankov s kuponi za vrnitev poškodovanega ali pokvarjenega vozila in potnikov v domovino, — mednarodna knjižica za taborjenje, ki daje pravice do posebnih ugodnosti v avtokampih v Jugoslaviji in v tujini. — ugodnosti, ki jih dajejo pri svojih storitvah delovne organizacije, vključene v sistem AMZJ PRIPOROČA. Vseh teh ugodnosti je lahko deležen le tisti voznik motornega vozila, ki se včlani v Avto-moto društvo. Zato število članstva iz leta v leto narašča. V AMZJ se lahko vključite pri svojem področnem Avto-moto društvu. NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve za nagradno križanko v tej številka pošljite do 31. jitlija na uredništvo glasila. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana