Kako naj bi sc postave in druge
oznanila v slovenski jezik prestavljale, de bo prav.
Po vstavi so dobili vsi avstrijanski narodi edine narodske pravice; tedej tudi to, de se k vsacimu govori v njegovim jeziku, in de se on v njegovim jeziku poslua. Vse postave in mnoge oznanila in ukazi vla-darstva, eravno iz nemkiga prestavljeni, morajo tedej, kadar se ljudstvu v njegovim jeziku oznanijo , za-nj v tem jeziku veljavnost izvirne besede ali pervo-pisa (Urtexf) imeti.
To je po mojih mislih podlaga, na ktero naj se kakdsti in lastnosti prestavljanja opirajo, de bo pre-stavljavec svoji nalogi vstregel, in de bo vedil, kako gre prestavljati, de bo prav. Ker bomo pa zdej od dne do dne ve postav in oznanil v domaim jeziku dobivali, naj mi bo pripueno, iz svoje mnogoverstne skunje in vedne dotike s prostim ljudstvam nektere svete razglasiti, kterih se ne prederznem iz nobeniga druziga vzroka naznaniti, kakor iz istiga rodoljubja. Mislim tudi, de je ravno zdej ta re tako imenitna, de zaslui od ve strani pretresena biti.
Naj nam pa nai protivniki zavoljo tega nikar ne oitajo, de je slovenski jezik premalo omikan, in de iz tega nasiga pomenkovanja in prevdarjenja vidi, de Slovenci nismo v stanu, vse po slovensko povedati, kar Nemec v nemkim, Lah v lakim jeziku i. t. d. pove. Nespametno bi bilo se bahati, de je na jezik na enaki stopnji, kakor so drugi e toliko let v mnogih vednostih izobraevani jeziki pa na ravnost jo vunder reemo, de, e bi toliko p tuj i h besedi na posodo vzeli, kakor jih Nemci imajo, si ne bomo ravno veliko navskri. Tedaj le lepo prijazno in pravino v vsih reeh, dragi prijatli! in vsih razpertij bo konec. De je Slovencam njih jezik e gladko in lino tekel, ko je bil nemki e ves okorin , se sleherni lahko prepria, ako na priliko v dananjim listu stran 98. natisnjene gojzdne po stave od leta 1771 bere. Po mojih mislih zamore ta prestava tudi dananjim presfavljavcam dober izgled biti, kako naj bi se
iz dostikrat silno zapleteni ga nemkiga pervopfsa v slovensko prestavljalo prosto, kratko, lahko, umevno.
Dalje pa se mora pomisliti, de tako mnogover-stne rei v kakorni si bodi jezik prestavljati, ni igraa, ampak je imenitna re. Postave pridejo od mnogih postavodaj in sicer v tako razlinih reeh: ali jetedejvstanu en sam lovek vse te vednosti imeti? Nikakor ne! Prestavljavec ni gola masina, ki besede iz eni-ga jezika v druziga nosi, ampak on mora biti dostikrat tomanik ali razlagavec (Comentator}, posebno takrat, kader je treba novih besed iskati ali clo kovati. Tu je treba, pomen tiste rei na tanjko razumeti, ktera se ima pristaviti. e tedej mnogoverstne opravila prestavljavca prav prevdarimo, ga ne bomo le najetiga rokodelca imenovali.
Po mojih mislih mora prestavljavec tri lastnosti imeti:
1) de p op ol nam a razume, kar prestavlja, 2") de v duhu narodoviga jezika in lahko razumljivo prestavlja in 3) de brez slovniskih pogre-kov prestavlja.
Noben lovek samo te nima teh treh lastnost,
torej nihe ni v stanu, samo te tako prestavljati, de
svojo nalogo popolnama dopolne, naj bo Slovan, ali Lah,
ali kdor koli si bodi.
(Konec sledi.)
- 99 -
103
Kako naj bi se postave in druge
oznanila v slovenski jezik prestavljale, de bo prav.
(Konec.) Perva nar potrebnii lastnostprestavljavca je, de
popolna m a razume, kar prestavlja, sicer prestavljena re dostikrat ni resnina in krivi ukazi in krive postave pridejo na dan. Ker pa postave in ukazi mnogoverstne reci zadevajo, ki zdej v politike, zdej v sodnike , zdej v kmetijske, zdej v obertnike, zdej v cerkvene, zdej v zdravnike zadeve segajo, vsak sam lahko presodi 5 de ena glava sama ne more zadostiti vsimu temu ; de je tedej potreba, de se prestavljavec vedno z ve momi posvetuje, ki so popolnama zvedeni v tako razlinih reeh, ali, kar je e bolji, de se prestavljanje izroi posebnimu odboru (Comite), ki se za to postavi in kije za gotovost ali resninost porok. Druga potreba je, de se prestavlja v duhu narodovima jezika in lahko razumlj i vo. astiti domorodci! ki Vam je prestavljanje v slovenski jezik izroeno, prav ivo Vas prosim: prestavljajte v duhu slovenskiga jezika, de bo, kar je le mo, prosto ljudstvo razumelo, kar bere. Se ve, de ljudstvu neznanih rei ne morete vselej z razumljivo besedo povedati, ke'r prestavljavec ni sveti duh, de bi za-mogel glavo prostih ljudi tako razsvetliti, de bi vsako re zapopadli, ktero le omikan lovek razume; ali razun tacih teko razumljivih rei prestavljajte saj vse drugo z lahko razumljivo besedo. Dostikrat se zamore marsiktera re, ki je prostimu Nemcu nerazumljiva, po slovensko lahko umevno dopovedati; postavim: ^absolute S ti mmenmehrheit" , kteri prosti Nemec razume kaj hoe ta beseda rei? Stavim, de nobeden. Ce pa mi po slovensko reemo ;,ezpo-lovinica" (ezpolovina veina glasov), se bo tudi prost Slovenec v nji kmalo znajdel. Prestavljajte po domae! Razdelite dolge in zapletene nemke stavke (Satze) v kratke; kratek stavek je lahko razumljiv in je v duhu slovenskiga jezika. Prosim Vas, de naj bo to Vae nar poglavitni si delo, de razkosite dolge stavke, ki v nemkim dostikrat nimajo ne konca ne kraja. Ne stavite slovenskih besed po p tuje, de praviga Slovenca uesa bole; ne derite se suno samostavnih imen (Hauptvvorter), de bi jih vedno le spet v imena prestavljali; to ne gre po slovensko, in naredi pisanje okorno in teko razumljivo. Zdej, ko velja v vradnih reehvsakimu narodu njegov jezik za izvirno besedo ali pravopis,je to e clo lahko, in je tudi dolnost, k vsakimu narodu v duhu njegovi ga jezika govoriti. Dokler te enakopravnosti nismo imeli, zna biti de se je mogel prestavljavec bolj terdo po pervopfsu ravnati zdej pa so te verige odpadle in svobodni prestavljavec naj se poslui te svobode v prid svojiga naroda , de ne bo toil, de tako ??ueno" prestavljamo, de nas nihe ne razume. Se nekaj moram zastran lahke umljivosti pristaviti, esar me je e vekrat skunja uila. Ne okrajujte nobene besede, ampak v nar manjih reeh celo zapiite. Vem de so kmetje c. k. poglavarstvo" brali, in de niso vedili: kaj de
c. k." pomeni. Mislite se sami sebe prostima kmeta in povejte: ali bi se tudi Vam taka ne godila? Kaj postavim ve prost lovek, e bere suea 1. 1." de 1. 1." pomeni lanjskiga leta". Nikar tudi tacih majhnih rei v nemar ne puajte , posebno zdej o per-vim asu! Ena sama majhna re, ki je prosti bravec ne razume, ga dostikrat moti v celim sostavku.
Tretja potreba je , de presta vljavec brez si ovni kih pogrekov prestavlja. Za to je treba, de je prestavljavec popolnama znajden v slovenski slovnici. Natisi postav in ukazov se bojo shranili, in nai nasledniki bojo tudi iz teh sodili omiko slovenskima jezika, kakor mi dan dananji, ako stare bukve v roke vzamemo, po njih sodimo omiko svojih sprednikov. Sicer pa se isti jezik e sploh od vsaciga omikaniga loveka tirja.
To sim si namenil, slovenskim prestavljavcam v imenu prostiga ljudstva, za ktero so ja tudi postave in ukazi natisnjeni, na serce poloiti, ker iz lastne skunje vem, kaj elijo in terjajo prosti bravci, kterih je saj zdej e veliko ve, kakor omikanih, in e bi tudi vsi omikani bili, nam nikdar ni pozabiti, de za Slovence moramo pisati v duhu slovenskiga jezika. *)
Dr. B,
*) Ko je bil pricijoci sostavek e spisan, smo v Slovenii brali, de za perviga prestavljavca deravnih postav za vse Slovence je ucenik slovanskima slovstva na Dunaji gop. Dr. Mikloi izvoljen, in gosp. Dolenc, c. k. pravdosrednik na Dunaji je njemu kot preglednik pridruen. Sliali pa smo tudi, de gosp. Malavai c, sedanji prestavljavec c k. ilirskiga poglavarstva, ima nalogo, nektere deravne postave prestaviti, ki se bojo na Dunaj v pregled in natis poslale. V zgorej imenovanim naznanilu Slovenije tudi beremo , de slovenska beseda teh postav, bo za vse Slovence veljala, kar tudi nemore drugae biti vkljub vsim tistim novincam, ki edini stari jezik Slovencov po sili hoejo razdeliti vkrajnski, koroki, tajarski, g oriki in istri-ianski!!! Pisatelj.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si