AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNINU DAILY NE5VSPAPE1 CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, MAY 14, 1945 LETO XLVIII—VOL. XI /III Oh, ta gosarska pesem Re 'v. J., čeme je zapisal da je on prinesel v Ameriko gošarsko pesem, kot nekaj novega. Sedaj beremo v "Glasilu," da bi jo lahko nesel tudi v Evropo, kamor je odšel pred Mi, lcot staro pesem. Bog zna kako bodo drsate ■ gošan-slce povesti. Marsikomu bi že bila prihranjena blamaža, če bi bil poslušal Cleveland. Raine vesti od haiih borcev v službi Strica Sama skrbite zame." Pogrebna vojaška maša bo v sredo 16. maja ob desetih v cerkvi sv. Vida. Naj vrli slovenski mladenič pokojno spi v daljni tuji zemlji, preostalim pa izrekamo iskreno sožalje. K» Sgt. Joseph Somrak, sin Mr. in Mrs. Joseph Somrak iz 1087 E. 64. St. je prišel prvič v treh letih in pol domov na dopust. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu ali čez dan na * 1237 E. 61. St. spodaj. Doma ostane do 29. maja. •»>. flSijl *Q| Mrs. Peter Sokach, 21650 Ivan Ave. Euclid, je prejela za Materinski dan brzojav od sina Pfc. Steve, ki se nahaja zdaj v Franciji. sa» IKK « Mrs. Julia Bokar, 6615 Edna Ave. sporoča nove naslove z& svoja sinova in sicer: Albert Bokar, M. M. S 3/C, Flushing Ave. Receiving Barr. Brooklyn, N. Y. Edward John Bokar, S 2/C Class 44-45 Sect. 1, Hospital Corps School, Farragut, Idaho. Ik, "tfoaa. 1 H Jt l^^^^ijV j,) mil' 1 »fflVVl3!^ ^^AHIiLi AMERICAN HOME IfftesasmMMM^ K.' t'^IJia^SM^^MsKMi^t . issue PAITI j.jr^V »»ox. *........ j : t&. A■>,"!; iS3. ::umic, -»isffe«. , , . ,1 s BwiMtt* , . : j. HM* ' ' ftl rflli 'M *J ) Jtx,: y . J ; i***-« E W .7 , C?639?512£ Jj ~ I w.- "I-n-Ti' ■ I - - ■,,,,,1, nm- r.- m'r^- i'fWiiaiSS'afl 1,10 bo Se oc*pre velika kampanja po vseh Zed. državah. Stric Sita. °dPrl za 7. vojno posojilo, tekom katerega bo vprašal ^•JOnov dolarjev. ^čat ^ Sm° končali z veliko zmago vojno v Evropi, imamo |}Jy® drugo na Pacifiku. Morda bo ta še dražja kot je R in vlada potrebuje denar. g 'Hi bi vložil svoj denar, ki ga ima na razpolago, v voj-^iisl vIorda še ne bomo občutili kmalu brezposelnosti, toda t(ilil|aUzl" ki so manjše obsežnosti, i^ji ^ Par"etno priporoča narodu: kupujte vojne bonde in Se VSaj toliko časa, da se bodo vrnile normalne cene. S. ^ztf°magali sebi in deželi> da ne zaidemo v inflacijo, ki bi 4p0ra ,Za vso deželo, ker bi dolar izgubil svojo pravo veljavo. 'Jefllrno si» da še davno nismo iz vojnih časov in pred V^na bodočnost. Pripravimo se za slabe čase s tem, da na^gam0 SV0J denar v vojne bonde. Tam do-svoj denar nazaj, ako ga bomo in kadar ga bomo Vzniki nameravajo p kontrolo nad ptom g0i0v0 dobo te ^ --— «J'ržaV Titu, ki sedaj protestira V f ,o3cupacijo Trsta, čeprav je v to pristal še k ^'Uarju. i \ -- 1 % ^Ston. — Zedinjene države so v soboto uradno ^ Titu, da bodo zavezniki obdržali vojaško \i nad Trstom in okolico kljub protestom od strani vlade.------ \ j davili tajnik Joseph Beneške Julije ob tem času ve-% y Podal javno izjavo, pike važnosti za zavezniške oku-^(i . • države trdno na Pacijske armade, ki potrebujejo 17 izvrši sprememba te- primerno pristanišče in komuni-[tolj Po temeljiti študiji kacijsko linijo do centralne Ev- t ^v*1 sP°razumu priza- roPe- Samo na ta način Mr. Grew je tudi izjavil ob 5 tJ.Ve®ti do pravične in tem času, da je maršal Tito na ,\v 7ve spornih zadev in celi črti pristal na to še meseca '.le izjavil Mr. Grew, februarja, zdaj pa kar naenkrat rekel, da bo rešitev prihaja na dan s protestom. 6 {)rnjKalnih vprašanj ena -o- WHi emov in da Je p0" Clevelandčani so že na P ki mov več kot 30 v P«tu domov v civil ^' D^htevajo temeljito Kakih 300 vojakov je čakalo l\0 nv° se more doseči v taborišču Atterbury, Indiana, rt.J^itev. da bodo poslani na novo službe- ^o, < vprašanje Trsta no mesto, ko je prišla nova od-l'tSt° stojita Anglija in redba od armadnega poveljstva, \kn°vitno na zahtevi da se pošlje v civil one, ki imajo ie videti, da je po- 85 ali več točk v svoj kredit. J. Hl državni urad bolj Med temi je tudi 16 Cleveland-%t čanov, med njimi en Slovenec, 'Zja ?leseci se je odloči- namreč Pfc. Frank Elersich iz J ^vVil Grew, 'da se 6711 Schaefer Ave. SC^iska vojaška via- Prva obletnica >,;, aern ozemlju, dokler Jutri ob 7:45 bo darovana v \ 6 reši ugodno za vse cerkvi sv. Vida maša za pokoj- je nega John Senjaka v spomin 17 je ozemlje obletnice njegove smrti. \ ženski koledar za racioniranje — Plave znamke H-2 do Z-2 in A-l, B-l ter C-l (^0 2daj- Znamke H-2 do M-2 so veljavne do 2. junija. Lair, sirovo maslo itd. — Rdeče ?namke Y-5 in Z-5 9 So veljavne zdaj. Znamke Y-5, Z-5, A-2 do D-2 so ^ Junija. Znamka 35 iz knjige 4 je veljavna do 2. ju-36 Je velJavna <3° 31. avgusta. 6%), Znamke 1, 2 in 3 "airplane" so veljavne do pre-i^Ol TZnamka pride v veljavo 1. avgusta. T itty. ^ — Znamke A-15, vsaka za 4 galone, so veljavne B-6 in C-6 ter B-7 in..C.-7» dokler jih imate kaj. jhimmler JE ¥ rokah zaveznikov Reichsmaršal Goering je obtožen kot vojni zločinec, poročajo. London. -— Heinrich Himm-ler največji nazijski terorist, je v rokah zaveznikov, kot se poroča. Hermann Goering, ki tako vneto dokazuje svoje nedolžnost, je bil pa obdolžen vojnih zločinov v več slučajih. Heinrich Himmler, načelnik Gestape in eden največjih te7 roristov v Nemčiji, je bil izročen angleški armadi po admiralu Doenitzu, trdi poročilo, ki pa uradno še ni potrjeno. Goering je obtožen, da je izvajal prisilno delo in pravcato suženjstvo nad dopeljanimi delavci iz okupirane Evrope. To je j izvajal kot komisar ekonomije,' za kar ga je postavil Hitler. Goering je eden prvih naci-jev, ki ga je obtožila vojnih zločinov zavezniška preiskovalna komisija, ki ima na rokah dokaze za svoje obtožbe. Goering je bil tudi tisti, ki je postavil "sodišča," ki so ukazala pobiti 5,000 Čehov v Lidicah. V rokah 7. ameriške armade sta nadaljria dva vojna kriminalca in sicer general Dietrich, ki je poveljeval 6. pancerski armadi, ki je vprizarjala pravo strahovlado po Vsej Evropi in Joseph Darnand, ki je načelje-ral miliciji v Vichy. --O--T- y vzhodnih državah je zapadlo koncem tedna več kot 30 palcev snega 1 Boston. — V vzhodnih državah so imeli v četrtek ponoči in 1 v petek zjutraj snežni vihar, kot ara že ne pomnijo zadnjih 50 let. ^ Ponekod je zapadlo nad 30 pal- ■ :ev snega. Vihar je napravil za , več milijonov dolarjev škode na , posestvih in nasadih. Najbolj so bile prizadete dr- , iave Connecticut, Massachusetts, . Rhode Island in Maine. Reševalni oddelki so na delu, da zopet napeljejo 16,000 telefonov, katerih žice so se pretrgale. Normalni promet ne bo vzpostavljen pred torkom. Sadjerejci poročajo, da je uničene do 90 odstot- ! kov letine. Vesela vest Mrs. Josephine KosiS iz 1857 E. 63. in hčerka sta bila na veseli krsti j i v New Yorku. Pri družini njenega sina John J. Russa, ki služi pri mornarici, so namreč kupili krepkega sinkota, kateremu so dali ime Thorny. Materino dekliško ime je bilo Carmela DeKarlo. čestitke! Iz bolnišnice Iz Cleveland Clinic bolnišnice je bila pripeljana domov Mrs. Frances Zakrajšek, 1266 E. 59. St. Ostati bo morala še nadalje pod zdravniško oskrbo. V bolnišnici Mrs. Joseph Zore, 1045 Wads-worth Ave., North Chicago, 111., soproga direktorja atletike K. S. K. J., se nahaja v bolnišnici sv. Terezije v Waukegan, 111. želimo ji skorajšno okrevanje. Vabilo na sejo Podružnica 18 SŽZ ima sejo jutri večer namesto 8. maja, ker so bili prostori zaprti radi proslave zmage v Evropi. Prosi se vse članice, da to upoštevajo. -o-—■— | Nemške podmornice so na potu v Anglijo in I Ameriko Ja se vdajo Kot se poroča, so obrežne straže opazile mnogo nemških podmornic, ki so na tem, da za-plujejo v angleška, kanadska in ameriška pristanišča, da se podajo zaveznikom. V angle- , ka pristanišča je došlo že 10 nemških podmornic, pet jih je , pa v bližini. Mnogo jih je na ?otu proti kanadskim in ame-': :iškim pristaniščem. V pondeljek pričakujejo 1 lemško podmornico U-858 v pristanišče v New Jersey. To 1 30 prva nemška podmornica, j ci se bo podala Zed. državam. Podmornica je pred več dnevi : lobila zveze z artieriškimi lad- ] iami, ki jo zdaj spremljajo v . imeriško pristanišče. Vsaka : lemška podigosnfca mora raz- : )besiti črno zastavo, kar je zna-1 nenje, da se želi podati. Na Atlantiku, sodijo, je bilo 1 cakih 100 nemških podmornic, 1 co je Nemčija kapitulirala in i co jim je admiral Doenitz uka-j sal, da prenehajo z sovražnost- ] ni. ] -o---i Vašemu županu so oblju-1 )ili da bo več mesa Clevelandski župan Tom Btir-ce, ki je bil prošli teden v 1 /Vashingtonu, kjer je zahteval j 'eč mesa za svoje mesto, je po- j ■ edal, da so mu v Washingtonu' ] ibljubili, da se bo položaj gle-'{ le mesa izboljšal v teku 30 dni,11 n ako se ne bo, so mu rekli, | < laj pride zopet nazaj. To bo i ;udi storil, je izjavil odločni! iupan Burke. 1 --—o----< Za 1. obletnico ^ V sredo ob 8:30 bo darovana ^ t cerkvi sv. Pavla na, Chardon J M. maša za pokojno Frances Smith ob priliki prve obletnice ' ljene smrti. Kdo ve zanj Frank Fashing, 269 — 3rd ■ 3t., San Francisco, Kalifornija, bi rad zvedel za naslov John Prelza, ki se je svoje čase nahajal na 15312 Holmes Ave. -—o- TEXAS JE PROTI PRIJATELJSTVU Z NACIJI Austin, Texas. — Državna senatna Zbornica je odobrila govor podguvernerja Smitha, ki je napadel generala Dahl-questa, ker je sedel k mizi z vodjem nazijskih kriminalcev, reichsmaršalom Goeringom. Podguverner je čital v zbornici poročilo v nekem časopisu, da je general Dahlquest povabil Goeringa na Kosilo. To .je absolutno proti tradicijam države Texas, so bili mnenja senatorji. General, ki je doma iz Milnneapolisa poveljuje namreč 36. diviziji iz Texasa, ki je dobila Goeringa v roke. 500 bombnikov nad Japonsko GUV. LAtJSCHE JE DOBIL DOKTORAT | NA KOLEGIJU j Gambier, O. — Guverner F. i J. Lausche je" postal v soboto j "dr." Frank J. Lausche. Diplomo doktorja prava mu je po-j dal v soboto Kenyon kolegij v tem mestu. Po starodavni tradiciji je bi-|la recitacija ob graduaciji bra-:na v latinščini in graduiranci ,'so morali poklekniti pred predsednikom juridične fakultete, ko so sprejeli diplomo. Tudi guverner Lausche je moral poklekniti. Mr. Lausche je imel ob tej priliki govor, v katerem je izjavil, da nismo zmagali na bojnem polju samo s svojim orožjem, ampak v glavnem radi tega, ker verjamemo v principe našega boja. -o—-- Za mast in kuhinjska olja je zdaj več točk Washington. — Urad za kontrolo cen je odločil za mast, zabelo in kuhinjska olja 10 točk pri funtu, namesto 6. Odredba je stopila v veljavo v nedeljo zjutraj ob 12:01. Za sirovo maslo in margarin to ne volja. Vlada namerava s tem zmanjšati kvoto masti, zabele in kuhinjskih olj na 36 funtov letno na osebo. Kvota pred vojno je bila 44.7 funtov letno. • Glavni vzrok za to je dejstvo, ker potrebuje osvobojena Evropa najmanj 500,000 ton teh stvari, da se obdrži pri življenju. -o- Amerikanci so bili ustavljeni pred Prago 'S 3. armado. — Cesta v Prago je bila 3. ameriški armadi na široko odprta, toda ameriške čete so se ustavile tik pred mestom, čeprav jih je češki ra- 1 dio rotil, naj hite v Prago, kjer naciji požiga j o. Amerikanci so se ustavili na liniji, ki je bila najbrže prej domenjena med Rusi in ameriškim poveljstvom. Brigadir Pierce, ki je s svojo 16. oklepno divizijo prehodil od Nuern-berga do Pilzna, 100 milj, v 24 urah, je hotel naravnost v Prago. Toda dobil je povelje, da mora ostati v Pilznu. -o-— TUDI NAČIN, KAKO SE DOBI MESO Belleville, 111. — V neko mesnico je prišla lepo oblečena ženska. Pokazala je na velik kos mesa in ga zahtevala. Mesar ji je povedal, da je meso že prodano. Ženska je pa potegnila samokres, ga namerila na mesarja in zopet zahtevala meso. Dobila ga je. Komaj ga je nesla iz mesnice ven na avto, na katerem je čakalo nanjo pet moških, ki so potem naglo odpeljali. -o-- Potrpežljiv ropar Ob dveh popoldne v soboto je prišel nek tujec v Kilrovo gostilno, 10416 Lorain Ave., se vsedel na stol in počasi pil. Ob 6.30 j zvečer je stopil pa v akcijo. Za-j pri je lastnika v toilet, nato pa' pobral iz registra $1,357 in odšel, j Denar je bil namenjen za izmenjavo čekov delavcem iz okolice.1 Ameriške zračne trdnjave so bombardirale Nagoja, 3. največje mesto na .Japonskem in središče japonske industrije. ) Guam, 14. maja. — Nad 500 bombnikov B-29 je danes . napadlo Nagojo z namenom, da do tal požge to važno in-- dustrijsko središče na Japonskem. Bombniki so vzeli k na-' Padu 500,750 bomb. Napada se je udeležilo do 5,500 ameriških letalcev in to pri belem dnevu. Ta napad je bil v teku kmalu------ ; potem, ko je Tokio naznanjal, da je 900 ameriških letal bombardiralo otok Kyushu, česar pa ameriško poveljstvo še ni potrdilo. Ameriški bombniki so letelj k napadu brez varstva bojnih letal. To je že tretji zračni napad na Nagojo, toda dozdaj največji. Ker je 90 odstotkov zgradb v Nagoji lesenih, se pričakuje silno razdejanje od zažigalnih bomb. Vsak bombnik je vzel k napadu povprečno 7 ton zažigalnih bomb. Vsaka edinica je letela nad tarčo v presledkih ene minute in upajo, da bodo delo opravili prej kot v 90 minutah. To je prej, predno se bodo mogla zbrati proti njim japonska bojna letala. Bombniki bodo morali napraviti 3,300 milj zračne poti na oba kraja. * .-!! * Guam, 14. maja. — Admiral Nimitz poroča, da so se včeraj skušali Japonci izkrcati na otoku Okinawa za ameriško linijo, toda Amerikanci so jih pognali nazaj v morje. Glavni boji so zdaj za mesto Naha. Najnovejša poročila trdijo, da so prodrli ameriški marini že v predmestje. Mesto je že skoro vse v razvalinah, ker ameriške baterije bruhajo težke izstrelke že več dni neprenehoma v prestolnico Okinawe. -o- Dar za begunce Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 55 SDZ je darovalo $5.00 za slovenske begunce v Rimu. ičast zavednemu društvu. NOVI GROBOVI Joseph A. M ar kolki Sinoči ob pol sedmih je umrl 13 let star Joseph A. Markolia, sin družine Štefan in Katarina Markolia iz 6527 Schaefer Ave. Bolehal je več let za srčno boleznijo. Njegov starejši brat Štefan je padel na Francoskem lanskega septembra. Starši so doma iz Prekmurja. Panjki je bil član društva sv. Vida št. 25 KSK^J in Presv. Srca Jezusovega št. 55 SDZ. Pogreb bo v četrtek iz Grdinovega pogrebnega zavoda. Ura pogreba še ni določena. Truplo bo polsženo jutri na mrtvaški oder.. Naše sožalje prizadetim staršem. John Vidmar Včeraj je nagloma umrl John Vidmar, stanujoč na 14618 Sylvia Ave. Pogreb oskrbuje Svetkov pogrebni zavod. Čas pogreba in drugo bomo sporočili jutri. ---O-i--- Tožba proti tovarni Na okrajni sodniji je bila vložena tožba v vsoti $82,000 proti Champion Machine & Forging Co.., ker preveč razbija s svojimi velikimi kladivi. Tovarna se nahaja v newburški naselbini. Odvetnik je Wm. J. Kennick, ki je vložil tožbo v imenu sledečih : Frank . Uduc, Peter Bukovec, Anton Boldin, Joseph Terlep, Andrew Tomšič, Sam Crevar, Mary Jakovies in Stanley Moczi-kowski. Vsi ti stanujejo v olco-lici Aetna Rr. in 80. cesta. Mr. m Mrs. Gus Streiner, 8208 Medina Ave. sta prejela od jteb. Vojnega oddelka obve-llflfe^ stilo, da je bil njun sin Eras S/Sgt. Henry, star 24 II let, ubit na otoku Ryu- kyu 13. aprila, ko je njegovo letalo treščilo na tla. K letalskemu oddelku je pristopil 20. oktobra 1942. Pozneje je bil za inštruktorja v Grenada, Miss. Preko morja je bil 16. mesecev ter je bil na otokih Saipan in Gilbert. Bil je odlikovan z letalsko svetinjo. Graduiral je »iz East Tech višje šole. Uslužben je bil pri Johnson & Jennings Co. Bil je član društva Clairwood št. 40 SDZ. Poleg žalujočih staršev zapušča sestri Victoria in Christine ter dva brata, Petty Officer Raymond na Pacifiku in Fireman 2/C Stanley v San Diego, Calif. Družina je stanovala pred katastrofo plinarne na 1020 E. 61. St. V zadnjem pismu, ki ga je Henry pisal domov, je omenil: "Zk dva tedna grem nekam drugam. če ne bom mogel pisati, ne "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) «117 St. Clair Ave. HKnderson 0628 Cleveland *. Oblo. __Published dally except Sundays arid Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland. Do Dofitl. celo leto »7.50. Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.60. Za Cleveland, po pošti, pol leta »4.00. Za Ameriko ln Kanado, četrt leta »2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta »3.25. Za Cleveland In Euclid, po raznaialcih: Celo leto »6.50. pol leta »3.60, četrt leta »2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: Onited States and Canada. »6.60 per year. Cleveland, by mail, »7.50 per year. 0. S. and Canada, »3 50 for 6 months. Cleveland, by mall. »4.00 for 6 months. O. S. and Canada. »2.00 for 3 month«. Cleveland, by mall, »2.25 for 3 montha. Cleveland and Euclid by Carrier. »6.50 per year; »3.50 for 6 montha. »2.00 for 3 months. Single copied 3 cents. Entered as second-class matter January 5th, 1908. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. <*8 No. Ill Mon., May 14, 1945 Boj za Egipt je bil odločilen v tej vojni Kakor se to čudno sliši in dočim nekateri mislijo, da je Nemčija izgubila vojno s porazom pri Stalingradu, pa je bil boj za Egipt odločilen, kot zelo logično dokazuje angleški vojaški strokovnjak Fuller. Fuller trdi, da je bila Nemčija za to vojno nepripravljena, to se pravi, da ni bila zadostno pripravljena, da bi izvršila docela svoj načrt. Seveda, tudi glavni sovražniki Nemčije so bili nepripravljeni za vojno, toda tiso imeli na razpolago delovno silo in industrijo, ki lahko v določenem času oboroži zadostno armado. Nemčija je dobro vedela, da se je treba v tem žiru predvsem bati dveh: Zed. držav in Rusije, zato je šla najprej zatem, da onemogoči ti dve velesili. Rusije se je iznebila Nemčija, vsaj začasno, z znano medsebojno pogodbo, kar se pa tiče nevarnosti iz Zed. držav je pa Hitler računal, da bo dosegel svoje namene, predno boclo Zed. države dobile čas, da se oborože in da spravijo zadostno armado na noge. Zato je kazal načrt Nemcev, da morajo obvladati vso Evropo v najkrajšem mogočem času in predvsem Anglijo. Zato so imeli Nemci dvojen načrt: pol vojaški, pol mornariški. Ako hočejo priti do Anglije, morajo najprej streti Francijo, potem pa prebresti Rokavski preliv. Francija se je res zrušila, toda Anglija je stala trdno. Napadi s podmornicami je niso prisilili na kolena in zračni napadi so se izjalovili. .To je bila prva ovira v nemškem bojnem načrtu. Ko so Nemci videli, da ne morejo v Anglijo, jim je pre7 ostala edina druga pot, namreč, da zdrobe glavno angleško pomorsko oporišče — Egipt. Nemci so začeli delati na. tem načrtu. Prva točka je bila, da je Hitler dobil Mussolinija, da je spejjal Italijo v vojno. Toda nemška komanda je tedaj napravila kolosalno napako s tem, ker ni takoj poslala italijanskih divizij v Tunizija in ker ni poslala nemških divizij v Libijo, da bi prodirale na Egipt. To so Nemci storili šele naslednjo pomlad, ko je bilo že prepozno, ali vsaj precej pozno. Nemcj so šli raje na Balkan in okupirali otok Kreto. Tedaj je izgledalo, da nameravajo Nemci invadirati Turčijo, da bi prišla v Egipt od severa, dočim bi prodirali Italijani, ki jim je prišel tedaj že na pomoč Rommel, od zapada. Tedaj so pa nemkši poveljniki napravili nekaj, kar je Napoleon neprestano odsvetoval, namreč; da ne sme poveljnik nikdar prostovoljno spremeniti linije za bojno operacijo. Hemci so spremenili svoj prvotni načrt — najprej premagati Anglijo ter se odločili za napad na «— Rusijo. Ta sprememba linije za operacijo je bila za Nemce usodepolna. Zakaj so to storili, ve samo nemški generalni štab. Morda so hoteli Nemci opraviti z Rusi, predno se bo mogla Anglija pripraviti za napad na zapadno Evropo. Nemci so se najbrže tudi bali invadirati Turčijo, dokler je Rusija še cela. Toda kot je videti položaj danes, bi bilo Nemcem zadostovalo, če bi bili postavili močno linijo proti Rusom na Poljskem, kjer bi bili z lahkoto odbili vsak ruski napad. Ako bi bili Nemci storili to in mesto, da so napadli Rusijo, da bi bili poslali vso svojo silo Rommelu na pomoč v Severno Afriko, bi bil ta z lahkoto okupiral Egipt in Sredozemsko morje bi bilo "nemško jezero." Tako ne bi imela Anglija, niti pozneje Amerika nobene baze ..onstran morja, odkoder bi bili začeli napadati — Italijo in Nemčijo, kot sta to napravili. Zapadni zavezniki so mogli načeti Nemčijo samo iz Sredozemlja, česar nemška komanda ni znala preprečiti pravočasno. Poraz Nemčije je bil načrt torej od juga. Zato sc lahko trdi, da se boj ni obrnil pri porazu Nemčije pri Stalingradu, ampak z bitko pri Alameinu, kjer je bil Rommel tepen in kjer so potem Amerikanci in Angleži začeli s pohodom po obrežju Severne Afrike v Sicilijo in od tam v Italijo. Nemci so izgubili to vojno,-ker so spremenili linijo na vojne operacije. To so pa spremenili, so morali spremeniti zato, ker niso mogli čez Rokavski preliv v Anglijo. Že takrat se je videlo, katera stran bo dobila vojno. To so vedeli tako zavezniki, kot so vedeli nemški poveljniki, ki so imeli potem vse svoje upanje za zmago v tem, da se bo eden izmed sovražnikov naveličal vojne, ali da bo ta ali drugi odletel od sodelovanja. Toda vsi zavezniki so bili trdni v tem, da gredo z vojno do, konca, naj stane kolikor hoče, da se enkrat za vselej, al i vsaj za dolgo dolgo časa napravi Nemčijo za boj nesposobno. To se je tudi zgodilo, morda ne toliko z močjo zaveznikov, kot z nezadostnimi pripravami za totalno vojno od strani Nemčije. Da si je Nemčija najprej- pripravila ladjevje za invazijo Anglie, predno je udarila na Rusijo, pa bi bil skoro gotovo Berlin še danes to, kar je bil nekdaj in vsa Evropa, če ne ves svet, bi zobal iz roke Nemcev. Ker če bi se bili naciji enkrat združili z Japonci nekje v Indiji, — kdo bi jih ugnal? Seveda vse to je zdaj zvonenje po toči, vendar ni napačno, če čitatelj pozna take stvari. Tukaj lahko vidimo, kako ena sama napaka kake bojne sile popolnoma spremeni potek in tudi konec vojne. V tem slučaju je bila zmota ali napaka nemškega generalnega štaba za nas velike vrednosti, prinesla nam je zmago. Za vsak slučaj: Če vas zanima ginljiva zgodbica o "močni roki," tukaj je. Prihaja iz Chi-caga, toda mi smo jo zvedeli preko New Yorka. Sedem poliemanov je bilo treba, da so aretirali žensko, 250 funtov težko, ki je kalila javni mir. Pregrešila se je bila nad svojim taxi-vzonikom. Voznik je na policiji stvar razložil in dejal: Povedal sem ji, koliko mi ima plačati za vožnjo, pa me je vsekala s svojo močno roko. Zvalil sem se na tla, pa spet vstal. Nato me je spe vsekala. Dva moška sta priskočila in mi pomagala. Ženska je enega pograbila za vrat, drugega pa blisknila daleč od sebe Končno je pridrvela policijska kara, iz nje je stopilo sedem plavo oblečenih mož in ti so žensko končno ukrotili . . . Eden poliemanov je vprašal drugega: Ali se spominjaš tistih lepih časov, ko je lahko en sam polieman aretiral kako žen sko? Nekdo, ki je stal zraven in slišal, je dejal: Ne bo več pravilno delovala naša civilizacija dokler se ženske ne bodo držale svojega doma. * * * Možak, ki je to rekel, je bi! seveda nazadnjak, reakcionar in fanatik. To ste vsi tak6j vedeli. Morda se pa niste spomnili, da je bilo "močnih rok" že veliko na svetu vse od Kajna pa noter do današnjega dne. Ena najnovejših močnih rok je na primer v današnjih časih Lojze Adamič—bil! Še ni ravno dolgo, ko smo na lastna ušesa slišali, kako Lojze samo z mazin-cem svoje močne roke migne pa se mu v Washingtonu odpirajo vsa vrata in vse glave se klanjajo. Tako so pripovedovali ljudje, ki danes pač ne morejo več verjeti tega, kar so sami pravili. Kdo je kriv? Sam gospod Lojze! Saj je oni dan dal v javnost, da se mora zatekati k močem od znane ustanove F. B. I., zakaj njegova lastna "močna roka" je med teni nekam o-magala. Možem od FBI se najbrž še odpirajo vrata v Washingtonu. Ko so se Lojzetu, je hodil sam tja in ni klical na pomoč FBI. Kako je prišlo do te spremembe, si mi ne upamo ne "guessati" ne slutiti — le dejstvo samo smo si upali ugotoviti. Zakaj pa ne — Saj Lojze "tu pa tam" bere kak izrezek iz "Ameriške Domovine." * * * Bilo je pa v zgodovini še do sti drugih močnih rok. V davnih časih je bila na primer ena, ki so ji rekli "šiba božja." Tak t i tel j bi bil dandanes seveda reakcionaren in fanatičen. Kako bi ne bil, ko smo v teku svojih 1500 let toliko "napredovali; da že celo kako duhovniško pero dela razliko med "tercial-skim" in drugim krščanstvom Kakšno je ono drugo krščanstvo, sicer ni bilo pojasnjeno. Iz vsega, kar poleg tega še piše ono pero, bi se pa dalo sklepati, da je netercialsko krščanstvo pač "praktično" in, "realistično!" Če vprašate, kako je prišlo do takega ogromnega napredka v.teh letih, boste dobili odgovor; Razmere so se spremni-le. Pika! * * * Ko je Molotov odpovedal ne-napadalni pakt Japonski, je tako pojasnil: Razmere so se spremenile. Pika! To zdaj prenašajo tudi na Atlantski Carter. Baje primera tako drži ,da nič tega in takega. Razmere so se spremenile, zato Atlantski Carter ne velja več. Pika! Ameriški škofje so sicer pisali, da ne verjamejo v noben mir, ki ne bo narejen po načelih Atlantskega Carterja. So pa ljudje, ki zamenjujejo razmere in — načela. Da bi nam tisti ljudje pojasnili, katero načelo ali kateri princip Atlantskega Carterja se je med tem spremenil ! Bilo bi velezanimivo branje! Toda dandanes se menda res le še "tercialke" drže kakih načel. Ce boste torej srečali človeka, ki se je nekdaj držal deset božjih zapovedi, pozneje se jih je pa nehal držati, kaj mu hočete? Če ga boste klicali na odgovor, vam bo lepo zabrusil: Razmere so se spremenile. Pika! Če boste pa še dregali, boste butnili ob — močno roko! * * * Tiho! Zdaj ujedinjamo slo-vanstvo. Drugo naj se vse u-makne. Ujedinjamo ga s pomočjo močne roke in — pika! Po načelu, ki se je. zleglo ono leto nekje v nemškem gnezdu: Und willst du nichtmein Bru- der sein, so hau ich dir den Schaedel ein. To bi se povedalo po naše v pesniškem jeziku rajnega Jo-vana Vesela Koseskega nekako takole: Da brat si moj, le hitro rec, če ne: razčesnem bučo ti prov prec. To se vrši zdaj! Ampak to je vse O. K. Saj gre' za ujedi-n j en je slovanstva. Namen posvečuje sredstva . . . Oče Hugo Bren in Ivan Mo-lek, veliko sta svoj čas prelila tinte, ko sta drug čez drugega preganjala to "jezuitsko načelo." Nq, danes oba molčita. Je tudi prav tako. Kaj pa hočeta? Razmere so se bistveno spremenile. Pika! Tista reč ni več "jezuitska." Tudi s Pisanim Poljem nimajo jezuiti nič opraviti. * * * Svoj čas, niti sto let še ni tega, so ujedinjali italijanstvo. Nekateri so se pri tem sklicevali na neko načelo, na načelo narodnosti. O tem bi vedel povedati rajni Mazzini, če bi bil še živ. Drugi se niso menili za kaka načela in so delali le v znamenju močne roke. To bi vedel razložiti rajni Macchiavelli, če bi ne bil že v rokah Močne Roke. Počasi so italijanstvo ujedi-nili. Na triumfu ujedinjenega italijanstva se je ob svojem času pojavil — Benito. Dvignil je glavo, da mu je skoraj zdrknila po hrbtu navzdol, udaril je z močno roko in na misel mu je prišlo Macchiavellijevo uje-dinjevanje italijanstva. Toda Benito naenkrat ni bil več zadovoljen z ujedinjenim itali-janstvom. Zasanjal je o rimskem imperiju za enkrat, za drugokrat pa o svetovnem imperiju. Če bi ga bili vprašali, zakaj je šel tako daleč preko Mazzi-nijeve misli, bi pač dejal: Razmere so se bistveno spremenile. Pika! Pa se je kmalu izkazalo, da ni bila pika. Še vejica ni bila. Bil je samo — velik, velik, velik VPRAŠAJ! In ko je prišlo do konca tisti dan, ko je počilo tam v Milanu, tudi vprašaja ni bilo več. Bil je samo še klicaj! Niti ni bil samo en sam klicaj, bila sta dva!! Kdo ve, če niso bili celo trije!!! ali štirje!!! Nove "močne roke" so pač dejale: Razmere so se TEMELJITO spremnile. KLICAJ! To vse je prišlo radi tega, ker se je tista ženska, Mrs. Italija, pod Benitom preveč zredila, preveč napihnila in napuhnila, preveč verjela.v "močno roko" in se ni držala doma. No in . . . cki bi vedeli veliko povedati o tem, pa sedaj globoko molče. Germanstvo so precej dobro u-jedinili. Na triumfu ujedinjenega germanstva je vstal Hitler in "močna roka" in vse tako naprej. "Danes Nemčija, jutri Evropa, pojutrišnjem ves svet. Pika!" No in . . . Koliko KLICAJEV je bilo, ko je Hitler zgorel v Berlinu, ali vsaj enkrat za vselej svojo močno roko potegnil iz javnosti. . . Ujedinjeno italijanstvo in ujedinjeno germanstvo je končalo v fašizmu in nacizmu. Pika! Klicaj! * * * Najboljši prijatelji slovanstva in posebej Rusije so tisti, ki iz vsega srca obžalujejo, da se Stalin ni ničesar naučil iz žalostnih zgledov Mussolinija in Hitlerja. Ta kolonar je eden izmed njih. Pika! * » * Zdaj pa nekaj, česar naj pozitivno in nepreklicno in absolutno ne bere nihče, kdor ni ter-cialka ali vsaj tercialec. "The Register" poroča iz San Francisca: Izredna molitev za mir, ki je nastala pred sedem sto leti in jo danes molijo v mnogih cerkvah v Ameriki, izhaja od sv. Frančiška Asiškega, tega apostola miru. Po čudnem naključju so danes zbrani kovači svetovnega miru v San Franciscu, mestu svetega Frančiška. Ona molitev je taka: "Gospod, daj da bom posredovalec miru. Kjer gospodari sovraštvo, naj sejem ljubezen. Kjer je krivica, naj posredujem odpuščanje. Kjer je polno dvomov, tja naj prinesem vero. Kjer vlada obup, tja naj spravim upanje. Kjer je tema, tja naj prinesem svetlobo. O moj božji Učenik, daj mi, da ne bom iskal tolažbe zase, ampak za druge; da ne bom iskal razumevanje zase, ampak da bom jaz skušal druge razumeti; da ne bom iskal ljubezni -zase, ampak da bom skušal druge ljubiti; zakaj takrat največ dobimo zase, kadar dajemo drugim; kadar odpuščamo drugim, imamo največ odpuščanja zase; in ko umiramo, takrat se rodimo za večno življenje." Gornjo Frančiškovo molitev je prebral senator Aleksander Wiley v ameriškem senatu dne 25. aprila, ko se je otvarjala konferenca v San Franciscu. In zraven je rekel: "Globoko in iskreno hrepenenje vsega človeštva je, da bi se ta molitev uresničila pri delegatih v San Franciscu. Če se to izpolni nad njimi, bodo imeli moč, da bodo postavili dobro poslopje trajnega miru." * * * V nadaljnjih vrsticah dotič-nega članka pripoveduje "The Register," kako so se tretjered-niki cele Amerike zavzeli, da po zgledu svojega svetega in seveda močno "tecrialskega" u-stanovitelja, sv. Frančiška, delujejo po svojih močeh za trajni mir. • ♦ ♦ "Brumne in sladke in mehke besede" Frančiškove molitve so bile dosti dobre, da so jih slišali v ameriškemu senatu. Pisano Polje jih je pet dni poprej zavrglo, ker so "tercialske." Od muh je ta reč! Bolj ko Pisano Polje preganja tercialke in njihovo mirovno brumnost, več jih je! Pika. ] ostanek od te veselice gre v sklad za naše člane vojake, da jih bomo obdarovali, ko se vrnejo domov, kar upamo vsi, da se b0 to kaj kmalu zgodilo. Za vse udeležence bo poskrbljeno z vsem kar najboljše bo mogoče to storiti v tem vojnem času. Prav gotovo bo vsakemu žal, če ne bo prišel. Da bo pa še več zabave, bomo imeli pa tudi tekmo v plesu, da bomo videli, kateri znajo najbolje plesat slovenski valček in pa ameriški "jitterbug." Zmagovalci ali najboljši plesalci bodo dobili nagrado. Kakšna bo ta nagrada pa sedaj ne smem povedati, kar pridite na našo veselico, pa boste sami videli kaj in kako bo. Pozdrav in na svidenje. Frank česnik, predsednik. -o- Domača fronta Skoraj istočasno kot na Laškem so delali tudi na Nemškem za ujedinjenje germanstva. Razni Vilhelmi in Bismar. Plesna veselica V soboto večer, 19. maja, priredi društvo Glas elevelandskih delavcev št. 9 SDZ plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. člani, članice ter vsi prijatelji vesele družbe ste prav prijazno vabljeni. Ves čisti pre- Pet zahtev Strica Sama Washington. — Vlada mora prositi svoje državljane ta teden: Izpolnite in odpošljite svoje "Consumer Declaration" za trda goriva pri svojem o-bičajnem prodajalcu premoga še pred 15. majem, da boste zagotovo prejeli dobavo pred začetkom zime. i Pomagajte si vzpričo sedanjega pomanjkanja mesa z raznimi drugimi jedili, ki vsebujejo protein. Delite razpoložljivo meso pošteno z našimi vojaki in zavezniki, s tem, da dajete vedno polno mero svojih odmerkov. Ako ste graduirana' in izu-čena bolničarka, javite se takoj v eni bolnic administracije za veterane. Do 30. junija moramo dobiti 2,000 bolničark. Pišite na naslov: Medical Director, Veterans Administration, Washington 25, D. C. Ako ste žena vojaka, ki se nahaja v eni štirih najnižjih stopenj zaslužka in pričakujete otroka, glejte, da se boste natančno informirala glede otrokove svobodne nege, do katere imate pravico. Obrnite se v zadevi potom svojega zdravnika na lokalni zdravstveni urad. Še enkrat preglejte svoje o-mare, da boste dognali, kaj u-tegnete brez težav oddati najbližjemu nabiralnemu centru za staro obleko pri United Nations Clothing Collection. To je zadnji teden nabiranja obleke, ki je nujno potrebna za žrtve agresije osišča. (OWI). -o- Čuvajte se nezgod v vojnem času Washington. — Naraščajoče število nezgod, katere bi se bilo dalo preprečiti, v resnici podaljšuje vojno, ker nam na ta način odvzemajo na milijone delovnih ur v produkciji, v industriji in v poljedelstvu, ker nam ubijajo ali onesposobijo izurjene delavce in farmarje, uničujejo nenadomestljiv material in opremo, črpajo zaloge redkega materiala za popravila in zapravljajo naše delovne sile, obenem pa zahtevajo nego v naših že sedaj preobloežnih bolnišnicah, zaposlujejo prezaposlene zdravnike in bolničarke. Pomagajte zniževati število nezgod in bodite previdni — v prometu, doma, pri delu v tovarnah in na farmah. (OWI). -o- Vežbanje veteranov Washington. — Vedno'več veteranov se pripravlja na industrijske kariere s pomočjo vež-banja. To dokazuje statistika pri Apprentice Training Service, katero je objavila War Manpower komisija. Ta poročila potrjujejo, da je število veteranov, ki sč javljajo za vežbanje mnogo večje kot število vseh drugih prosilcev. Bivši veterani so se tudi izkazali kot tako zanesljivi in spretni delavci, da vlada s strani delodajalcev veliko povpraševanje po njih. (OWI). j --o- Računajo, da bo povojna cena za privatna letala od .$950 do $4,000. | Čez tri gore, čez tri vode. . . Predno splezamo?^ blanu, kjer na visoki s» I ka na vizite od deputi$mm vedjega rodu, naj še pripomnim, da seII! pjl slab pripovedoval^ fI sem si domišljal, da .J • T m76 ^ II ne poseka niti ^ A ki je vendar prvak v pf kov, zdaj pa vidi®>^ bi, vedujem tako, da v p že naprej lahko spo^ . bo konec. Vidite, to J^^, bo: Pravi pripoved0^, pisati tako, da ^ uganiti zaključka I koncem. Še najboljši je Pf' I sti, kadar čitatelj «> ^ ne more prav £ot°v , sem vedel, če bo rib J zo ali ne bo, ko se^ j0 vil, dasi bi lahko sta ti 1, da bo zavfj j Torej v tem P*1* i o lovu na medveda , neroden. Trudil se ^ načine, da bi P^L ni da ne bi mogel » ,0fC ali bosta naša hril ^ al medveda, ali bo ^ # Konec te storje J^* moji glavi in ker ^jji živi duši tega P°ve. $$ razumljivo, kako . ^ pogruntati konec-I to napisano v knJ ^t lahko, ker bravec D ^ nje strani knjig® jg* bi vedel vse. ^ 0 no čitam knjigf- se gledam konec 111. ^i'i1 dopade, knjige ^ Ako je IjubezeflsK ^ vidim na koncu- ^ pa meta, knjige nit1 f i Nesrečnih zakU" jaz ne rej martral z " koncu pa videl, J koli dobila. Eno roman. jtf Vidite, kadar P ^ šem, vedno tako ^ nazadnje vse do ' ,jti ko' sem mislil J, A tem lovom. ^ srečno, čeprav 1115 ^ j mignil, da se ,/j za medveda, a'1 u.-g * 1 sem z lepo vsaka nesreča bjiii čo. Pa sem mj^ 1 zelo neroden, k® d* j ber prijatelj \e gruntal zaklj^L^J sti o naših.*«?' d»I Tako je Pre.Pr aPri»vl I uganil, da Je J1' vo, 1 gal ogromno prav. Stavil Je tehJ gareti (kar je t M manjkanja Cb.iyeSk,| kot če bi za sta vi ^J lovca medveda »j Taka me ima,1* vil zaključek d^,.^ ga mislil. Toda no mehkega t>i m J cclo Tituš slT;ye'J mih gatah in ker, kar J« gl ((!el"',j rno živo resnic0 oni dan vpra*% o^J naravnost m M ^ i je kaj resnice te), ne moW» ^ J pustim, da P™ a s^l vo. Rečem P11' pji J j pokadilo, ker s tj. J tro pregledalo |j. 1 Bomo torej v. medved ubran1 p. J je bilo mar >J tej; J časa, da bi ^ prej, rečem s\0^ei J-vse srecX4 vzamemo v se j blanovih, o ce | mi boste P* pisati v tem P j t<> j| letju, ko.smo^e j izobraženi, d'1 J ^aniie POP^,, J skrajnih sti** fiance Bevk Pravica do življenja MM koledar smaiiri BffllHliH DRUŠTVENIH mmmmmMm prireditev l27;28 29 30 3l[j[j * JUNIJ: 3. Koncert Mladinskega pevskega zbora fare sv. Lovrenca v SND na 80 cesti; po konceptu ples. 17. — Društvo sv. Križa št. 214. KSKJ ima prvi letni piknik na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. -o- — Verska organizacija Najsvetejšega Imena obstoja iz leta 1274, ko je papež Gregorij X. dal Janezu iz Vecelli dovoljenje za ustanovitev take organizacije. 26. Petnajsta obletnica in ples podružnice št. 42 SŽZ v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Heights. ' 26. Mladinski pevski zbor Škrjančki ples v SDD na Rech-er Ave. MAJ: 19. — Društvo Glas delavcev št. 9 SDZ plesna veselica v avditoriju SND na St. Clair Ave. 20. Dramska predstava in ples podružnice št. 25 SŽZ v šolski dvorani sv. Vida. * naravnost k Maruli, ^ 111 ji položil tace na je zacvilil. Jga.je polna hvaležno-Jala Po glavi. Tako se Ln' razveselila, še ka-ne, nikar živali. Z j J*1 ^a obrazu je pogle-Jernej je tu! Ci-zabila na svojo otro-j. ico, da bi se skrila. je obšlo začudenje. -i "'slišala njegovih ko-ij '1 Sa. mar še ni? . tekel pred kočo, a se |iztnil- Zalajal je krat-). °Pet vzpel na kolena i^kel iz izbe. , Pametna žival? Ma-f,v.'Ja brez vsake hude , Sflila se je, celo sto-1(1, e in zastrmela skoz se mu je hotela L je skril Jernej, : i '^Plašil in iznenadil. (j. °čji! kj^^i ne skrivaj!" je Cala. "Vem, da si ijl . i odgovoril. Nihče ■ \ a.Zal- Gotovo čepi I' ln'i tleh, se tišči ste-ii|a "dušeno smeje. Ko , ^Ja prag> se bo Sko a ®ala pa Je zo" je bila nejevoljni res se preplašila. l)rstih je odšla : L! v°žo, previdno po- iV(|ajCudena, le strahu je a- Saj nič ni. Po- . do drobnice J!" 'te , .ie poklicala. |Se • v njenem glasu k, J« smejala. • k ^ se tišči. Ampak ezna. Res se bo ne-fto. Ne, za kočo 1^^'ledala je celo v r. jj-. - Pokukala je za Ris 'c- Čudna tesnoba »i> srce. rse niestu. Bilo je, l^aji6široko razpr" flt0 eclala v neko mi- h j,. Pomeni? Odšla je Ki Je zopet tekel za IW J1 je tam skril, k J^vil v večji strah, ly ftičemur več po-Fi V pokarala ga rW, bo že v nasledili11 vse odpustila, f da bi ga I" 85 • Je Ozirala po gr-1 (|(J Stezo, po kateri je t^inka in se zopet fV' ^ikj er človeka. j\l, narava v jesen- V 'noči se je sese- Pioh-1 tla> sklenila ro- t^ko v miseL Posta-1'ii, jasno, da Jer- i^H 4 Se je vrnil LV mu je kaka ne- Pil, n So. Kij ukec ne jV^ojazen, ki jo je IV sto jutro, jo je IHlov jo sil°- Kaj se Ipsi' ni fr biini m°£la niti mi" |A 'a je prepričana l\ a se mu je zgodi- 14 « i - ^ i I '*Pritisnila I • 11 in bolestno za-Pji, , l^jjf Poklicala. "Jer-INJ1 je le odmev. II ki 'lo 1 lil 3e L ar li0cenJa-kako naj ga do- Ihit Je že mrtev. Mi- ajhujše. |^-klicala psa. IjS^a mimo koče, 1 'l;t h-, , ''a na neki ska-1 «o;;o> "Beta!/' je zakričala, ko jo je zagledala. "Jernej se je ubil _i" To edino možnost je bila zamislila po poti. V Baški grapi je omahnil v kak prepad in obležal z razbito glavo. A ta misel ji je postala jasna v vsej grozoti šele, ko io je izgovorila. Sesedla se je in obupno zajokala. ► "Kaj praviš!" je Beta skočila k nji. "Kaj si rekla?" jo je portesla za ramo. "Jernej se je ubil," je ponovila Marula. "Saj sem slutila, da bo nekaj hudega. O, kako sem nesrečna! Nikoli več ga ne bom videla." "Sveta nebesa!" je vzkliknila Beta in tudi planila v jok. "Kje? Kdo ti je prišel pravit?" Marula se je topila v solzah, ni ji odgovorila. "Kdo ti je povedal?" "Nihče . . . Pes je sam prišel domov . . . Jerneja ni . . . Gotovo se mu je kaj zgodilo . . ." Beta si je obrisala solze. Tako torej ? Razumela je. Skoraj j huda je bila na Marulo. "Kakšna neumnica!" je re-j kla nejevoljno. "Kako si me prestrašila! Nič se ni zgodilo.; Pes je pritekel prvi, ker ima lahke noge, za njim pride Jernej. Morda je koga srečal in! se je zagovorih Nič se ni zgodi-j lo. Ti si le tako misliš." "Pes še nikoli ni prišel pred njim. In tako čudno se vede." "Kaj neki!" je rekla Beta, a je tudi sama zopet podvomila. "Pes dela po pasje. Jernej je medtem gotovo že doma. Išče i te, a te ni." Marula jo je pogledala z na; pol nejevernim pogledom. Ven-' dar ji je skozi solze posijalo rahlo upanje. (Dalje prihodnjič.) VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA Lawrence Leskovec ki je preminul 13. maja 1943. Ljubi soprog in "oče, že tri leta žalosti ie v naših srcih, toda ostaneš ne-pozabljen za vedno, za Tebe, bomo vedno molili. V spominu nam ostaneš za vedno, v duhu med nami še vedno živiš, v grobu hladnem sladko spiš. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI. Cleveland. 14. maja 1945. 7. VOJNO POSOJILO Naš nakup vojnih bondov je podprl naše bojne sile, da so premagale Nemčijo. Mi bomo podprli naše oborožene sile za poraz Japonske s tem, da bomo nakupili ŠE VEČ vojnih bondov. / INTERNATIONAL BUSINESS MACHINES CORPORATION f r' ' p„. Charles Karlinger, Mr. in Mrs. J°9<* ffift-lence, Mr. in Mrs. John Misic, Mr- 1 c\Ct Frank Pajk, Mr. in Mrs. Charles M® p Mrs. Mary Opalek, Mrs. Mary B*1^ yr in Mrs. J. Somrak, Mr. in Mrs. J°seTn frfr* fancic, Mr. in Mrs. L. Medved, Mr- '^.iH Anton Zigman, Mr. in Mrs. J- P°lz' fir*' Mrs. Frank Strauss, Mr. in Mrs. Jo ko, Mr. Charles Jereb, Mr. Toi» Mr. in Mrs. Emil Trunk, Mrs. RoseJ^ St'1' man, Miss Sophie Jersan. Miss Le j i" zer, Miss Millie Woldin, Sgt. £d*^ j. Rose Zak, Mrs. Mary Musgrave, pfr Mrs. Nick Habjan, Mr. in Mrs- ^ Sraj, Mr. in Mrs. Anton Fortune ^ £ Frances Ogrin, društvo sv. -Vida s m, S. K. J., Coiling Dept. Euclid Un>P ^ Employees Clark Controller Co., Electric Dept. 57. XX«* Ob enem želimo izreči naš« P^il« zahvalo vsem, ki so dali svoje ftV na razpolago ob priliki pogreba- ^ Nadalje izrekamo našo hvalo članom društva sv. Vida št in članom društva Carniola Tent T.M., za udeležbo pr» zadnjem »P^ tfP posebno pa nosilcem krste, ki * vf % mili do groba in položili k večne" čitku. t()(li Naša iskrena zahvala naj * vsem, ki so nam poslali »ožalne te ^ fl pisma in karte in na ta način ,zr ; j čut je. , ptr Prisrčno zahvalo želimo grebnemu zavodu Zakrajšek \tf° Home za vso prijazno postrežbo urejeno izvrstno vodstvo pogreb®- p Vi pa. preljubljeni in nikdar pozabljeni in dragi oče, težko nam je pri srcu, ker Vas ni več med nami, toda božja volj* ■>* ^ti1"' ste rešeni trpljenja. Počivajte mirno poleg svoje drage soproge in naše ljubljene matere, ki so se morali tudi ločiti od nas že PreC*.'lT,ifft' leti. V ljubezni Vas bomo vedno ohranili v sladkem spominu in v solzah zatopljeni pošiljamo prošnje k Bogu, da naj Vam počitek v zasluženem pokoju in večno plačilo v večnosti. Žalujoči ostali: v ROSE poročena MARKOVIC, ANN poročena BIZJAK in MARY, hčere FRANK, sin VICTOR in PVT. FRANK, zeta ANN, sinaha BETTY, vnukinja Cleveland, Ohio, 14. maja 1945. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi