ospodais ? obrtniške Iebajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol 2 gold. 40 kr cetrt leta 1 gold. 30 kr K Ljubljani sredo oktobra 1876. O b s e g : Avstrijska industrija in Turške liomatije. sveta vredjeni po mesecih. (Dalje.) Občni zbor banke „Slovenije". Kako spravljati korenstvo. Kmetijski zgodovinski spomini vsega Gospodarske novice. Krogoték ali kolobar različnih snóv v naravi. (Dal.) Zavarovalno društvo „Donau" na Dunaji. Slovensko slovstvo. Naši dopisi. Novičar. Xarodiio-obrtnijske stvari. Avstrijska industrija in pa Turske homatije. Avtrijski vpliv v Turskih deželah je vprašanje ob-stanka Avstrijske industrije (obrtnije). Kar je se-verno Amerikanskim združenim državam Amerikanski vzhod, to bi moral Evropejskim Orient za Avstrijo biti. Tje bi se izdeiki naše industrije morali vvažati; tam bi se moral napredek in izobraženost širiti. Iz-obraženost rodi vsakojake potrebe in tem potřebám bi morala Avstrijska industrija vstrezati, kajti ona se Turčij e v veliki daljini dotika. Bosna in Hercegovina imate v sebi vse po-goje za prihodnji razvoj, bodi-si v kmetijskem ali obrt-nijskem obziru. Plodna zemlja, neizmerni gozdi, v zemlji spavajoče rude, vse to je padlaga veliki obrtniji in bogatstvu. Ako bi Avstrija v teh deželah mogočno vplivala ali celó vladala, dajale bi one Avstrijski industriji veliko delà in zaslužka. Ako bi v teh zdaj tako nesreč-nih deželah vladala pravica in postava, bi ne samo Avstrijski kapital in delaine moči tje zahajale, ampak tudi iz druzih držav bi se podvzetni ljudje tam naseljevali. Nove železnice bi nam te dežele in njih pridelke pri-bližale. Stroški, katere bi Avstrijo stalo vpeljevanje prvih poizobraževalnih sredstev, kmalu bi se bogato vračali. Naši industriji bile bi potem tudi pota v malo Azijo in Sirijo odprta. Avstrija je zadnja leta v obrtniji zeló napredovala in izdeluje v veliki veči razmeri industrijalnih izdelkov, kakor jih pa sama konzumirati ali porabiti more. Al pomanjkanje kapitala, veliki davki in še marsikaj druzega je krivo, da se v zahodu ne moremo s tujozemsko industrijo meriti. Ostane nam toraj le vzhod (jutrove dežele) za to delovanje, in to že zarad bližine teh dežel, ker nas voz-nina tje veliko manj stane, kakor pa fabrikante vzhod-nih držav. Tudi v kupcijsko-političnem oziru se vidi , kako dobro bi bilo, da Avstrija z Rusijo v očigled vzhod-nega vprašanja enakomiselno postopa. Prijateljska zveza z Rusijo bode gotovo, če ne druzega, to dobro za nas imela, da Rusija ne bode več tak strogo svojih mej našim izdelkom zapirala. Ali pa Avstrijska vlada, kakor stvari zdaj stojé, delà na to, da se vse to doseže? Podoba je, da ne! Ona žalibog! neodločno zdaj sem, zdaj tje svojo vnanjo politiko obrača 5 da! ona sedaj bolj nato delà, da ostane Turčija, kakor do zdaj, od Anglije in v daljnem oziru tudi od Angleške industrije odvisna. S tem ravnanjem pa se ona ne upira samo razširjenju omike v barbarskih deželah, in kljubuje zahtevam podjarmljenega, za največe svetinje človečanstva, to je, za vero in narodnost se borečega jugoslovanskega naroda; ona pa tudi podkopuje obstanek svoje lastne industrije in po tem tudi svojega lastnega blagostanja. Ako bi žalostna ta slepota naših diplomatov ne imela za nas tako slabih nasledkov, no, le milovali bi jo, tako pa se mora vladnim merodajnim krogom žalostno spri-čaio dati, da zamaknjeni v ekskluzivno, Jugoslovanom protivno Magjarstvo, nočejo blagra A v s t r i j e in njenih prebivaicev. To pač je najhujsa sodba, katera jih zadeti more. A. T. Kako poljske sadeže, ki spadajo v vrsto korenstva, kakor korenje, krompir, pesa, repa itd. in ki so zeló podvrženi gnjilobi in zmrzlini, smo v našem listu že mnogokrat razložili. Al gledé na letošnjo žalostno letinjo, ko je že samo po sebi pridelka malo, je gospodarjem temveč treba pažljivim biti, da še ta pičli pri-delek ne gré pod zlo. Zato utegne na pravém mestu biti lepi poduk, ki ga o tej zadevi daje prof. Povšé v 2. snopiču „Umnega kmetovalca" tako-le: „Nekateri spravljaj o korenstvo v kleti, drugi v podzemeljske jame; v obeh zamore se korenstvo dobro ohraniti. Vendar mora biti klet suha in ne zatuhla, dovolj zračna; v podzemeljskih vlažnih, za-tuhlih kletih korenstvo rado gnjije. Potrebno je tedaj najprvo, da pazimo že pri i z kopa va nj i korenstva, da ga ne ranimo z orodjem, s katerim ga spravljamo iz zemlje, ker ranjen korun (krompir) veliko rajše gnjije. Izkopani korun mora ostati nekoliko časa razgrnjen, da se dobro osuši; in le dobro osušeno korenstvo smemo spravljati v klet. Ni čuda tedaj, da toliko korenstva segnjije v hramu, ker se rani pri izkopavanji ali koplje v mokrem vremenu, in mokro, polno vlažne zemlje spravlja na velike kupe. Ko je korenstvo dobro osušeno, spravi se še le v hram, ki se poprej za to pripravi. Po tleh se postrže blato, katerega v takih podzemeljskih kletih ne manjka; potem se pokladajo deske po tleh in ob stranéh, to je, ob zidovju. Jako koristno je, če se napravljajo odři od prvega, ker sigurnejše je obvarovano korenstvo před in na nje poklada korenstvo. Zato se napravljajo odri mokroto, katera more iz bližnje zemlje vendar po kaki eden drugim, vsak je od druzega za kaka 2 7» poti dospeti v jamo. Tù pa se vsa voda iz dotične čevlja oddaljen. Naprava takih odrov je sicer nekoliko zemlje izcejati more v jarek, ki je krog in krog pro- sitna, tem bolj pa koristna, ker korenstvo ne prenaku- stora vrezan. pičeno ostaja zdravejše in se tudi labko prebira, kar je posebno v sedanjih Časih važno zarad krompirjeve bo-lezni. Ce se krompir ne prebira in ne odpravlja s kupa vsak nagnjit, kmalu se okužijo drugi in pokvarjen je celi kup. Ce bi pa tega ne hoteli napravljati, svetu-jemo vsaj, da se med posamezne plasti korenstva na- 9 metavajo tu in tam suhe, tanke veje, debela slama itd. kajti to pripomore, da se lahkejše vrsi izhlapevanje iz kupa; na vaak čevelj korenstva naj se poklada nekoliko vejevja ali slame; ravno tako naj se tudi ob kon-cih, tedaj navpiČuo stavljajo na vsake tri čevlje narazen taki snopki, ki so enaki rovom (cevim) in odpeljujejo puh (soparico) iz kupa. Nekateri imajo navado, da pla-stasto nametavajo med korenstvo nekoliko sviža ali peska, kar e tudi pravo. Hrani se korenstvo tudi v podzemeljskih jamah. Skušnje spričujejo , da so za rabo tudi take shrambe zato, ker še boljše in zdravejše se ohrani korenstvo v takih podzemeljskih prostorih kakor v nizkih kletih,, v katerih veliko več koruna pogania in kali, kakor v prvih (podzemeljskih prostorih). tem prihranimo tudi nekaj poslopja, kar ni premajhne važnosti, posebno pri onih kmetijah, katere si pridelujejo mnogo korenstva, bodi si že za krmo, bodi-si za kupčijske ali obrt- nijske namene. KoHko kleti bi morali imeti veliki po-sestniki na pr. na Ceskem , ki pridelujejo več stotisoč centov sladkorne pese, katero izdelujejo v tovarnicah za sladkor. Skoplje se pa taka jama, kake > 1 % čevlja globoka čevlje široka in nekoliko sežnjev dolga. Zbere se za to kraj, ki.je suh in nekoliko više leži, to zarad tega, da ne more dohajati voda. Na dno se nasuje nekoliko slame in zdaj se poklada dobro osušeno korenstvo tako, da ga je tudi nad zemljo za kaka 2 čevlja visoko na- tedaj kupićenega; nad površjem se sklada vedno ožje ? v podobi strehe. Cez to se nameče nekoliko slame in na to zemlje. še bati sopuhi. jeseni sme se le malo zemlje nasuti ; ker se ni mraza y dobro pa je, če morejo iz kupa odhajati Ko se bliža mrzleji čas , treba je zavarovati kup pred mrazom in to s tem, da nasujemo na kup za če- velj zemlje. Ko se je bati še većega mraza y tedaj proti zimi, mora imeti kup vsaj dva čevlja debelo ze-meljsko odejo. Površje te odeje mora biti steptano in tako napravljeno, da ne more izcejati se deževna voda v kup , proBtora ampak da se odceja po površji odeje proč od Kakor smo omenili y da Je koristno, Če se poklada plastasto med korenstvo slama ali vejevje, ravno isto veljá prostore. y ce spravljamo korenstvo v podzemeljske Ko odjenja zimski mraz, more se zgornja odeja v takih pro- nekoliko zmanjšati. Krompir, hranjen storih, ostaja zdrav in ne poganja kali, kar je gotovo velike vrednosti za seme ali hrano. Dné 23. Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. Po „Oesterr. Landw. Wochenbiatt." (Dalje.) Meseca septembra. Leta 1728. Je umri Christian Thomasius. slavni učenjak v Halle-u; on je bil y prvi, ki 25 27 na vseučilišču kmetijstvo učil v nemškem jeziku. 1818. Se je ustanovila slavnoznana viša kmetijska šola v Hohenheimu poleg Stuttgarta po kralju Vilelmu in njegovi soprogi Katarini Virtemberški pod vodstvom J. N. Schwerza. 1752. Je bila zadnja velika gonja na ture (divje bike) v Bialoviškem gozdu pod Poljskim 27 1875 kraljem Avgustom III. Je bil prvi shod (gozdarjev) na kneza Dunaji Avstrijskih logarjev pod predsedstvom Colloredo-Mannsfelda. 28 1850 Se je slovesno postavil spominek Albrechtu T h aer-u v Lipsku; napis mu telj u svojemu kmetovalci." je: „Uči- Albrechtu Thaer-u nemški 29 1682. Pis tori u s iz Frankobroda na M ajnu je pripeljal prve nemške naselnike v severno Ameriko (Pensilvanijo). (Dalje prihodnjič.) Gospodarske novice. * Svetovna razstava mlekarstva in sirarstva bo v Hamburgu prihodnje leto od 28. svečana do 4. sušca 1877. Sprejemalo se bode v to razstavo iz vsega sveta mleko, surovo maslo, sir itd. in pa vsakovrstno mlekarsko in sirarsko orodje. Oglasi za to razstavo se morajo zadnji čas do 15. decembra t. 1. naznaniti raz-stavnemu predsedstvu v Hamburg, in to po posebnih oglasilnicah, ki se dobé v pisarnici izvrševalnega odbora ondi. Vsako v to razstavo namenjeno reČ mora razstavnik na svoje stroške do 26. svečana 1877. leta poslati v Hamburg. Za prostor razstavnega sira itd. se ne bo a čalo nic. Ker je ministerstvo kmetijstva pozornost družbe kmetijske obrnilo na to razstavo in jej nekoliko nadrobnih programov poslalo, zato natisnemo ta poziv v našem listu z dostavkom, da se program dobi v pisarnici djužbinega odbora v Ljubljani. — Kaj ko bi naše Bohinjske sirarske družbe se tudi vdele-žile te razstave ? nekaterih vaséh * LetoŠnja dobra cena sadja. novejših časih napravljajo drugače: Izbere se okraja Lobosiškega na Ceskem, kjer je tudi letos kak suh prostor, na njega so razpoloži nekoliko suhe prav malo sadja, so nekateri kmetje, katere je doletela slame in na vrh poklada se korenstvo. Korenstvo po- sreča dobrega pridelka, prav veliko iz njega skupili; krije se z zemljo, v jeseni manj, proti zimi belo bolj de- tako je en kmetovalec v Proskovici skupil za svoje .v^.jv, . j—■— — —---------- - ------— r . J čevlje). Potrebna zemlja dobiva se iz jarka, hruške 800 gold., drug pa ravno tam za svoje sadje čevlja globoko; 1200 gold., en kmetovalec v drugi vasi je za 150 va- n ki se vreže krog prostora kak vrezan jarek pa je za to, da se z zemljišča ali prostora ganov hrušek potegnil 1560 gold. v vasi Palic je on- odpravlja vsakatera mokrota. Iz tega je jasno, da je ta poslednji način še boljši dašnji župan polovico svojega sadja že na drevesih prodal za 1400 gold., v Loti je drug kmetovalec skupil 2800 gold, in v Skalicah je 5 kmetov — cela vas jih steje le toliko — skupaj za sadje potegnilo 15.000 gold. * Cvetece jablane se nahajajo ravno zdaj na vrtu kapucinskega samostana v Kolinu na Českem. \aravoziiaiiske stvari. Spisal Aleksander Toman. (Dalje.) Organske spojine se torej v prvem oziru od neorganskih v tem razločujejo, da so iz v e č kemičnih prvin sostavljene. Se drugi razloček je ta , da so vse organske spojine brez izjeme zgorljive; nasproti tej lastnosti so pa skoro vse neorganske spojine nezgorljive, to je, one se nerade okisajo ali oksidiraju. Oki sati se pravi s kiselcem se spajati. Ce se to spajanje pri ugodnih okolnostih godi s silo, se razvija mnogo toplote in naposled svetloba. Tej prikazni pravimo gorenje. g - , r Kisanje ali gorenje ima več stopinj. Popolno je takrat, ko ni mogoče, da bi stvar še več kisleca v-se vzela. Večina neorganskih spojin so že ,,nasitenea kis-linine spojine. Organske spojine pa nimajo nič kisleca v sebi, ali pa le tako malo, da se v vseh okolnostih še z več kislecem spojiti morejo. Následek tega spojenja s kislecem je to, da organske spojine razpadejo v neorganske. Ako rastlinsk ali živalsk organizem zgori, izpuhti večina njegovih obstojnih delov v zrak. Le malo neorganskih spojin ostane na onem kraji, kjer se je gorenje vršilo. Ta ostanek imenujemo pepel. To si moremo tako razjasniti. Vsaka organska sestava ima v sebi več vode kakor pa druzih spojin. Voda pri razvijanju toplote kot par (puh) v zrak izpuhti. Spojine pa, katere so sestavljene iz ogljenca, vodenca, kiselca in dušca pa se v plinove (gazne) prikazni spremenijo. Ogljenec 3e pri gorenji z kislecem zveže v ogleni kislec (C02), katerega le malo pri ogle-nokislih soléh v pepélu ostane. Vodenec se s kiselcem povodění; ako se pa z dušcem združi, se kot amonijak (NH.Ó) vzrači (izpuhti v zrak). Samo v beljakovinah nahajajoča se žveplo in fosfor spremenita v žvepleno kislino (POs) in fosforovo kislino (P05). Oboje te kis-lini ostanete v pepelu. Neorganske in rudninske spojine, katere se pri vzdalanji rastlinskih in živalskih prikazni tudi uporabljajo, pa vse ostanejo v pepelu. Razen oglene kisline, žveplene kisline in fosforové kisline, katere so deloma organskega izvira, se v pepelu še klor (Cl), fluvor (Fl), in křemenec (Si) nahajajo. Te tri pakovine se z osnovnim (basischen) tvarem spo-jajo in postanejo soli. Osnovne snove v pepelu pa so: lužnine (alkalije): kalijum (K) in natrijum (Na) in al-kalijske prsti: apno (Ca) in grenka sol (Mg). Izmed težkih kovin se nahaja samo železo v pepelu. Poslednji ostanki pri gorenji rastlinskih in živalskih delov so toraj : rudninske soli, voda. Pri gorenji rastlinskih in živalskih delov se toraj naredé: rudninske soli, voda, ogljena kislina in amonijak — vse te snove so neorganičnega značaja. Ravno te snove pa tudi razvijajo pri gnjijenju organskih stvari. Na ta način smo dobili neorganske spojine, v katere organizmi pri gorenji in gnjijenji raz-padajo. Dobili smo pa tudi najvažnejše kemične prvine, iz katerih vse rastlinske in živalske prikazni obstojé. Vseh je samo okoli 14: oglenec (C), vodenec (H), kislec (O), dušec (N), žveplo (S), fosfor (Ph), klor (Cl), fluvor (Fl), křemenec (Si), kalijum (K), natrijum (Na), kalcijum (Ca), magnezijum (Mg) in železo (jFe). -tlo i 'i j. ; ' V prvi vrsti so torej oglenec, vodenec, kislenec, dušec, dalje žveplo, fosfor in včasih tudi železo; oni v raznovrstnih razmerah in v vedno se spreminjajočem načinu njih notranje dotike brez številne organske spojine snujejo. Ako se organske spojine kemično združijo ali samo zmešajo z neorganskimi snovami, prikažejo se one spojine, katere imajo podobo rastlinskega ali žival-skega telesa in so podlaga ali vzrok življenskih prikazni. Pogledimo zdaj, kje in kako se naštete kemične prvine, katere so snovateljice vseh organizem v rudni-nah nahaiajo. V rudninah so namreč snove, iz katerih se delajo organske spojine, nakopičene (shranjene) : 1. Prosti kislec in prosti dušec vkup zmešana snu-jeta zrak. To se pa le takrat zgodi, če se 21 prostornih delov kiselca zmeša z 79 prostornimi deli dušeca. 2. Ogljenec in kislec spojena delata ogljeno kislino (COo). Ta je v plinovi podobi združena z zrakom ali vodo, ali pa zveže z ogleno-kislim solem, katere se nahajajo raztopljene v vodi ali pa so trdi deli zemlje. 3. Voda je spojina vodenca s kiselcem in je povsod v trdi, tekoci ali pa parni podobi (liki) najti. 4. Amonijak je spojina vodenca z dušecom in se znajde v površni prsti njiv (Acker-Dammerde) in v zraku. 5. Zveplo in fosfor sta v žveplenokislih in fos-forokislih soléh nazoča. Te soli so raztopljene v vodéh in trde v prstéh (zemljah). Prav taka je z drugimi rud-ninami, katere so iz imenovanih 14 kemičnih prvin sestavljene. - Ako te petere točke premislimo in ne pozabimo, kaj se je reklo obravnovaje gorenje in gnjijenje rastlinskih in živalskih organizem, se vidi: neorganski del naše zemlje v podobi vode, ogljene kisline, amonijaka in nekaterik soli ima v seb-vse kemične prvine, katere živeČa organska bitja so stavljaj o. Prosti nevezani kislec v zraku pa ima moč pri gorenji in gnjijenji rastlinskih in živali skih teles, te v priproste rudninske oblike (namreč v vodo, C02, NH3 in razne solí) razkrojiti in tako v neorganske spojine spremeniti. ^Dal. prih.) fcTa 1*0 d u o - go s p o d ar ske stvari. Obćni zbor banke „Slovenije44. Likvidacijski odb r je sklical 28. u. m. občni zbor, v katerega je prišlo 26 delničarjev z 467 delnicami. Ko odbora predsednik g. Fr. Potočni k konstatira, da je zbor po pravilih svojih sklepčen , se g. P. Grasselli voli za zbora predsednika. Gosp. Fr. Ravni kar bere zdaj poročilo likvi-dacijskega odbora, ki se je tako-le glasilo: „Slavna skupščina! Da bi se sklep glavne skup-ščine 3. avgusta 1. 1. brž ko mogoče izvršil, je likvidacijski odbor nemudoma pričel svojo težavno nalogo in je razen raznih druzih potrebnih vpeljav že 5. avgusta 1. 1. svojim glavnim zastopom in upravnikom za-ukazal, naj od 3. avgusta 1. 1. počenši nobenih zava-rovanj več ne spreje majo ter vse ne o pravém času plaćane police in menjice v odpis (storniranje) nazaj pošljejo. Poskusilo se je zavarovanja prodati, toda to ni imelo dobrega vspeha. Več zavarovalnic je našo po-nudho odbilo; z druzimi, v prvi vrsti z banko „Sla- vijo", amo bili v dogovoru, ki so pa deloma neugodne * » * pogoje stavile, zmirom pa Ie samo najboljša zavarovanja prihodnje pa se ima to tako uravnati, da podpisujejo zahtvale, slabeja pa bi bila morala banka sama obdr- po tri je udje iz likvidacijskega odbora, ali zati. žali Tedaj bili bi bolje oddali, slabeje ) vrh tega pa še zapreke z pozavarovalnimi ban- pa sami obdr- in društveni tajnik. po dva Iz tehtnih vzrokov se je sklenilo, da se posameznim kami prouzročili, a vendar ne bi bili razmotanja kup- udom likvidacijskega odbora za udeiežbo vsake čije pospešili. seje po 3 gold, nagrade plača, prvome3tniku pa, ker Navdani mnenja, da se morajo škode s premijo po- je neobhodno potrebno, da vsak dan neprenehoma kot poplaćati, smo tedaj za koristneje spoznali, da zavaro- uradni predstojnik deluje jW tu v v w j ti UI u vr * « u K u VJ w u^rvi&fUMA» ^ uw «MTUI V Ui. UU Ui l UVII4JV ^ pO V ^UlU« li J JLi j v./ u giav ui ugajalo, smo se z gosp. glavnim zastopnikom zavaro- ni sprejel ter tako 5-6000 gold. dr. J. Bleiweis i bili pri nas, v slučaju kake škode, najbrž vprašanie na likvidacijski odbori ali je res, da je banka Da bi pa to po- „Slavija" ponujala mu tako ugodne pogoje, kakor jih Slov. Nar." navaja njen glavni agent in zakaj jih 77 V valnega društva „Donau" primerno pogodili. proc vrgel ? Likvi- Na dacijskega odbora prvomestnik Potočni k bere na Ogerskem in v Galiciji so večidel slaba zavaro- to vprašanje celi z ap is n i k pogajanja banke „Slovenije vanja in v teh deželah bi se zavarovanci primorali, z banko „Slavijo". Iz zapisnika je razvidno, da 77 Slav. u Cl da svoja zavarovanja proti temu razrušijo (stornirajo), je hotela le najboljša zavarovanja vzeti, slábejša pa (in da se jim premija za ne še přetekli čas povrne. sicer ne samov na Gališkem in Ogerskem, ampak tudi na Gledé druzih zadev posebno zavarovanj na vec Kranjskem, Stajarskem itd.) pustiti „Sloveniji". Za te let sklenjenih v oddeiku za ogenj in za življenje 7 dedovanskih društev, tir jate v po- zavarovance 7 pri katerih ni posebne nevarnosti , je za- pri zastopih, še ne htevala od „Slovenije" za čas, ko bi jih sprejela , do poteklih pogodeb in nedognanih pravd se pa tistega dne, ko bi bilo pri „Sloveniji" njihovo zavaro- samo po sebi umeje, da mora likvidacijskemu odboru vanje poteklo, 20 prost o voljno ravnanje dopuščeno biti, da zamore po hoteli pa „Sloveniji 30.000 gold, premije , od katere so u 27 1 2 natančnem pretresanju in pri ugodnih okoliščinah tište 6000 gold, odjenjati. „Slavija korake storiti, ki bi razmotanje ne samo pospešili, ampak so tudi za banko najugodneji. odstotkov, tedaj kakih a tedaj 77 do Sloveniji" ne bi bila dala nič, ampak „Slovenija" bi bila 5—6000 gold. Sostava pregleda bankinega přemožen ja, ki manj premije plačala. Ker gotovine ni bilo v kasi 77 Slavija u zahtevala kavcijo 7 da bi 7 ,Slovenija a 7 je gori n. delničarjem tukaj predlagamo, katera je mnogo omenjeno svoto res plačala, in je hotela ta znesek vknji- žiti na posestvo bankino. Odbor je bil pripravljen ga flPPVVBi^HH IP ^PP^® časa in delà stala, veljá za dobo od 4. avgusta in je kar najbolj mogoče natančno in lahko umevno narejena ,Slaviji a plačati 7 da je kavcije ne dá nobene in da razen Ce smo knjižene zneske premoženja bankinega Ogerske prevzame vse zavarovance; naposled tukaj zdatno zni žal i, storili smo to zato, da bi koga volil, da jih sme 2 odstotka zavreci. kolikor je zahtevala, toda proti temu, * « Slavija I m do- Ker Je 77 pa zahtevala, da si sme zavarovance izbirati in na- 7 ne prevarali. Ce tudi se stanje premoženja neugodno imenovati mora, vendar imetje (aktiva) pre s ega dol- posled stavila celó predlog, da bode premijo iskala pri gove (pasiva) za 7706 gold. 73 kr., čeravno je tolika zavarovancih, ki bi bili morali tedaj en del premije se jim bilo to precej pove- premijna reserva vracunjena, da se menda za pozneje dvakrat plačati 7 ne da škode vsa porabila ne bode. Znamenite plačilne naloge, škode in vrh tega §. 68. bankinih pravil mnogo nepoplačane 7 je nujno sililo 7 novcev si preskrbeti. M e d mnogimi dalo, so se obravnave razbile, ker se „Sloveniji * ni zdelo pošteno, da bi zavarovanci na ta način škodo dobre zavaro- ki vse to nas imeli. Ker je hotela „Slavija" imeti vance 7 se je odboru zdelo koristneje, da s slabimi 7 znamenitimi zaostanki 7 ki počasi in piclo dohajajo, bi bila itak banki ostala, obdrži tudi dobra zavarovanja ; je do sedaj še Ie prav malo po polnem vravnanih. Li- dokier polagoma ne potečejo. kvidacijski odbor je tedaj prisiljen bil 15 o d o p 1 a- Zbor je po tem razjasnilu opravičeno videl, da z V • 1 ČUO ; to je 7 iiuui j v.- ituaj pi îoiij^u kj îl j xw q u u p i « uirui j ^ jj \j ivj lu icttjjuouiiu » ^ vaw <■ 30 gold, na vsako delnico določiti ter banko „Slavijo" ne bi bilo dobre kupčije; edini gosp se z dotično prošnjo na delničarje obrniti. dr. Vošnjak je z malo besedami banko ,,Slavijo u za- Nekoliko se je že plaćalo, in tako smo bili v govarjal iz narodnega stališča. Ker po nemškem pre ^ — ^ • M ^ « • I ^ « ! 1 __1 \ ^ Z M ^ I ^ /v y] « M -ri «« ^ « 1% ^ ^v MMi #3 ^ M A ft<% m L\ m^m -fJ ^ m i/i w rs vi V% 1 r. A 11 f VI A n f 1 / stanu, nekaj najsiinejih plačilnih nalóg, škod in druzih govoru, „o denarnih zadevah mine vsa rahločutnosť stroškov poravnati; a večina delničarjev do sedaj še ni bil razgovor o banki s tem pri kraji. > J® Zdaj doplačala , ker čakajo Vašega pritrjenja, katero interpelira g. dr. Karoi Bleiweis, kako pa je z banko bote pa gotovo tem manj odrekli, ker je razen tega, „Donauťt, ki ima prevzeti zavarovance? Gosp. Potoč- Donava" prevzame razun Galiških da bi se sicer doplacanje postavno iztirjalo, iuu. > UXIv «« <*»«, —™ Vašo lastno korist, da se teh 30 gld. na vsako delnico, in Ogerskih vse zavarovance, ki hočejo k njej pristo- tudi v nik odgovarja da ki so za razmotanje kupčije nujno potrebni in se tega doplačila ogniti ne moremo, brž ko mogoče doplača piti. 77 Sloveniji" za to ne bo dala nič , a tudi ne bo nič zahtevala. Od zavarovancev bo sicer tudi tirjaia 7 ker bi sicer delničarje še veča zgubazadeti utegnila. Upravne stroške smo znižali s tem, da smo uradnikom in diurnistom službo odpovedali, ker so za zdaj neobhodno potrebni, obdržali. da plačajo premijo od tistega dne naprej 7 ko nJeJ in se 7 pristopijo, a dala jim bo druga taka polajšanja, da bode to, kar so pri „Sloveniji" nekateri že naprej plaćali, Pozvali smo bankine upnike, da svoje tirjatve kmalu čisto poravnano točki naznanijo reda vpraša gosp. dr. Janez Bleiweis: kako opravicuje likvidacijski odbor do- dnevnega Za varnost vlog podedovanskih društvenikov, kakor plačilo 30 gold, za vsako delnico, j ^ tudi za postavno vknjiženje firme se je skrbelo. G. PotoČnik odgovarja, da odbor mora precej imeti zakaj ne m anj? Do sedaj sta podpisovala po dva uda likvida- zdaten kapital, da izplača že likvidirane škode cijskega odbora, ali pa eden in društveni tajnik. potem bo zamogel od drugih bank tirjati 7 kar 77 ker še Slov. u dolžujejo za protizavarovanja. Iz bilance je razvidno, da banki ostane po izplačilu vseh dolgov brez tega, bar se bo sedaj vplačalo , še 7706 gold. 73 kr., a odbor mora imeti gotovine, će hoče banko obvarovati še huj-Ših zadreg, hiša pa in druge reči se ne morejo nemudoma prodati. Ce se reč bolj hitro razmota, več bodo delničarji dobili nazaj. Potem poprime zopet dr. Jan. Bleiweis besedo in stavi tako-le podprti predlog: Ker tudi leta 1874. drugi pot od delničarjev odrajtano doplačilo, je rekel, nesrečne banke ni spravilo v nič boljši stan, smo pred letošnjim občnim zborom po znani nemški pesmi : „is denn gar ka Steg, is denn gar ka Weg, der uns ausse fiïhrt aus dem — Pech?" prevdarjali vsa pota, kako bi se z najmanjšo zgubo znebili cele banke. Teh potov kazalo se je vec. Eni so rekli: ,,prodajte celo Slovenijo", kar najbolje morete." Kakor iz poročila li-kvidacijskega odbora vidimo, so jo res prodajali, pa nihče ni hotel kupiti naše beračije. Drugi so rekli : „vzemite novce na posodo pri državi; s tako imenovano Staatshilfe se utegnemo rešiti." Ai država da po-sojila dá, hoče zastavo (hipoteko) imeti in zavezo z me-ajicami. vrh tega pa zahteva še visoke obresti. Odkodi pa vse to vzeti? Kaj hoče banka zastaviti in kdo bo poroštvo državi dal, ki sam poroštva nima, da ne pride ob vse? — Se drugi pravijo: „na zatožno klop od pr-vega do zadnjega z vsemi upravniki in ravnatelji, ki niso znali bolje gospodariti." Pa kaj si delničarji s tem pomagamo? JPo občni kupčijski postavi in po bankinih pravilih je vsak delničar zavezan, za vsako akcijo 200 gold, vplacati. To je postava, in če največi del delničarjev za to postavo ni vedel, to nikogar ne oprostuje dolžnosti popolnega vplačila; nevednost delničarjev v delniških zadevah je kriva njihove nesreće. — Ker vse te poti po takem ne bile bi delnicarjem nobena pomoč, je za delničarje še najcenejše sredstvo to, da; se raz-veže vsa kompanija, ko je banka spolnila svoje dolžnosti do tistih , ki so pri nji zavarovani bili, — da iz-tirja od svojih dolžnikov, kar ima pri njih na dobrem, in da prodá svoja posestva. Oe bi banka vse poplaćano dobila, kar ima pri agentih in dobro prodá svoje ne-premakljivo in premakljivo premoženje, dobimo delničarji gotovo še kaj od svojega denarja nazaj, in likvidacija bila bi izgotovljena. Al od dolžnikov ni lahko koj , še manj pa vsega iztirjati, kar so dolžni, — posestva tudi se ne dadó s pridom na vrat na nos prodati, — likvidaci j ski odbor pa denarja nemudoma potřebuje , da plača zavarovancem , kar jim je banka dolžna , zato treba se nekolikošnega doplačila, za tega del stavim preuiog: Občni zbor sklene doplačilo s 15°/0 ali 30 gold, na akcijo in to o dveh obrokih tako, da ena polovica se plača do 1. oktobra, druga polovica pa do 1. dne decembra. Zbor ta predlog enoglasno sprejme z dostavkom g. dr. Zupanca, da je likvidacijski odbor pooblaščen, take delničarje, ki bi o 14 dneh po preteklih obrokih, to je, do 15. oktobra prve polovice, do 15. decembra pa druge polovice ne vplačali, za plač il o t ožiti. Namesti g. Ivana Vilharja, ki je želel izstopiti iz likvidacijskega odbora, je bil izvoljen g. Fr. Ravni kar, deželni blagajnik, — za namestnika likv. od-bornikov pa gospoda K. Klun in Drag. Žagar. Dalje se je po nasvetu dr. Jan. Bleiweisa sklenilo, da dobé likvidatorji plačilo samo za seje in sicer po 3 gold., prvomestnik pa, ki mora celi dan v pisarni vradovati, po 3 gold, na dan — z naročilom, naj odbor po iz službe izpuščenih nepotrebnih uradnikih hitro hitro do konca dožene vso stvar na korist že dosti oškodovanim delnicarjem. Konecno so se potrdile ostale točke poročila od- borovega. Vsa obravnava se je vršila vpričo vladnega komi*-sarja gosp. Pa lier ja, c. k. vladnega svetnika s takim soglasjem, da vsi predlogi so bili enoglasno sprejeti. Zavarovalno društvo „Donau" na Dunaji,*) To društvo je bilo 1. 1867. ustanovljeno s kapitalom 1 milijona goldinarjev razdeljenim na 50U0 dělnic, katerih polni znesek 200 gold, je bil takoj v gotovini vplačan. Delničarje nesrečne naše , Slovenije" utegne zanimati, da so vsi ustanovni stroški tega v razmeri velicega društva z vštetim delniškim kolekom znašali le 24.250 gold., katere je društvo vse v prvih 16 mesecih, ki so obsegali prvo njegovo upravno dobo, odpisalo in vendar 14%? t. j. 28 gld. na delnico divivende plaćalo. Društvo se pečá z mnogovrstnim zavarovanjem : ono zavaruje poslopja, premične stvari in poljske pridelke proti škodi po ognji, dalje zavaruje zoper škodo po toči, potem blago o prevažanji, zrcalno steklo in naposled življenje v različnih kombinacijah. Zoper škodo po ognji je bilo lani pri „Donavi" zavarovanega nad 418 milijonov gold, vrednosti in za to je^društvo skupilo v gotovini premije 1,403.817 gld. Škode po požarih je povrnilo lani v 1190 slučajih 626.774 gld.; vec ko pol .»vica tega zneska pa je zadelo društva, pri katerih je „Donau" protizavarovana bila. V oddelku za življenje je društvo přejelo premije skupaj 347.140 gold., ízplačaio pa je za umrle zavaro- vance, za zavarovane dohodke, dote itd. 272.318 gold. Umrlo je 184 zavarovancev, ki so bili zavarovani za 188.800 gold. ;; > J i ^ ; ? : ;; Da se ne bodemo spuščali preveč na drobno, le pristavimo, da je ves dohodek raznoterih oddelkov po premiji v gotovini znašal 1875. leta 2,132.549 gld. Prvo polovico tekočega leta se je v primeri z isto dobo lanskega leta dohodek po premiji povišal za 46.000 gld. Društveno premoženje, katero znaša nad 3 mi-lijone goldinarjev in v katerem so v prvi vrsti zapopa-dene različne po postavi in pravilih potrebne reserve, je po polnem varno naloženo in obstojí dejanski: iz hiš (v Becu in Milanu) vrednih okolo 1 milijon goldinarjev, iz dobrih obligacij po kursu od 31. decembra 1815. leta vrednih 1,257.590 gold., iz posojil na hiše in papirje, iz menjic, gotovine pri bankirjih itd. Ce v poštev vzamemo še obresti, ki jih društvo prejema od svojega imenja znaŠajoče zdaj na leto 142.433 gold., je razvidno, da imajo zavarovanci pri „Donavi" po premoženji in dohodkih mnogo nad 5 milijonov poroštva. Najboljši dokaz, kako krepka je podlaga društva, je pač to, da je predlanskim 7J/o, lani pa 10°/0 dividende plaćalo, poleg tega pa, strogo držeč se pravil, na tanko izpolnilo vse svoje dolžnosti. Sploh je solidnost v vsacem obziru glavno načelo društvenega vodstva, katero se skrbno ogiblje vsem „tajnostim" in zmerom odkrito ravná. Vsako Četrt leta izdaje izkaze, iz katerih se delničar ali zavarovanec lahko prepriča o stanji društvenega premoženja in poslovanja. S tem si je društvo najbolje pridobilo zaupanje; mnogo se vé da pripomoglo je tudi to, da se škode brez vseh sit-nosti in točno v 8 do 14 dnéh poravnajo; v oddelku za življenje pa je „Donavi" konkurencija še posebno lahka, ker ona izmed vseh v Avstriji delujočih enacih društev najnižjo premijo zahteva. *) Ponatisueno iz 111. lista „Slovenca41. Iz vsega tega je posneti y da društvo „Donau", katero slo^i kot zavarovalen zavod prve vrste, trdno stoji in svoje dobro imé po polnem zasluži. Zato obraćamo pozornost svojih rojakov na to društvo in je prav toplo priporočamo, zlasti čast. duhovščini. Glavni agent njen v Ljubljani je g. Peter GraseIli. drzí idej msko ..Wacht am Rhei obelodaniti za 3vojo Dok na str. 28. v pesm >> Kosov Kot mečev žvenk, valovja lom Se čuje klic, kot bližnji grom: Kedór ima imé možá, Naj gré, da brani moja tlà itd poij e t" y Nemški original Slovensko slovstvo. * Pesmi. Zložil L i b B mmlj - osmerka, 32 straní ložil M. Stergá Tisk Mehitoristov na Dunaj Mala Za- Ko Mnog zidó Es braust ein Ruf wie Donnerhall, Wie Schwertgeklirr und Wogenprall itd še imeli opomniti, a bodi naj to dovolj W' se drug bljublj snopic 20 kraj jed podá boljših proizvodov svoje opiči in nam pesnik m proti poštnem povzetji ; iziti ima še najmanj 11 takih snopičev pri izdatelj in Sožnik Wie y Karoiinen pohvaliti ostrej » radi jih hoćemo Pr kritik pič ne zado3tuje tirjatvam današnj . Charpentier. gasse Nr. 28, II. St., Th. 23." Nam Slovenom se vedno še hudo godi nismo prišli do svoje svrhe , do današoj dosegli vseh Dozdaj se ojih pravic, katere bi morali imeti se ne Ako Nasi dopisi. Maribora okt {Spominek slavnému Slomseku) U VMV^II ▼ U V u u T V/J m u I. V» * à " w^vv^A w v m « v/ j. v^a* m v v« v ^ * mji áiji UA i M U t U JL i v/ u t • ^ V/ / § v V / iv/ U fj IJ\AJ \J i V\y i 11 tV KJ \J\J II CO yjilj LU J j se hoče dvigniti kak narod od tal, priboriti si mora nepozabljivemu našemu knezoskoíu, kdo ga bode dělal. najprej polit dubovi in mo8tojnost potlej braženost dprto yy širok so proâti je zdaj doíočeno. Znani umetnik g. Zajic ie přišel o i i včeraj iz Ljublj na razsojo seboj prinesel, kakor Naši govorniki in pesniki, prošinjeni od pravega dumo- mu je po preč. kanoniku Glazerji naroceno bilo 1 ju bj y so na političnem in literarnem polji pozdigoval po svoje glasove, da smo in hočemo biti, in nepravični bi do samega sebe bili, ako bi rekli, da nismo dosegli še ničesa. Vže se mora računati z nami kot z važnim st raalo od stra i še, na nas različnih slikah izdelane, v gips vlité glave Slomšekove Že pred je £osp. dr. Jan. Bleiweis e gosp. piji vati na gosp. Zaj da y ki je naprošen bii se užé gledajo, da posla mudoma loti svojega gosp kanoniku pisal, da je videl Zaj delo íaktorjem ; ini narodi in ljudska zavesc se probuja od dneva do zahtevam in da obraz neprecenijivega Slomseka tako osnovano, da utegne zadostevati vsem tehničnim dné. S dakl e vsem mozem, ki razsirjaj med ljud jegovih mislih živému ves podob stvom pojme naobraženosti ! Slovén hrani v srci svojem po ogledanih 3 podobah našli to obljubo In potrj Zaj po smo čegar O U Y V/ LU ^řVJLLlU UMVWIHUV^VVV. • » ' J ~ f v O ^VVtVMMU "MUAI VVJJUUV/, ^JCIjl^ hvaležen spomin nekateremu naših velikanov in požni slika ranjega škofa Wolfa v stolni cerkvi Ljubljanski pričuje odličnega mojstra, nam bo tudi Slomšek spominek izvrstno stvaril. Gospodje dotičnega odbora zarod bode Častil vredne naše sovremenike, kateri so mu prijatelji, a prijatelji v i s ť ' Gospod Lib B (Matěj Stergar) so tedaj glasno sklenilí, naj Zaj začne delo in ne- 3kren domoljub, kakor kaže v 1. snopiću svojih pesmi, mudoma si naroči marmor Kararaski. Ve3 spominek bo 3 stal 4500 gold. Ni zdaj nobene dvombe več, da neumrli in hvalevreďno. Vsak Sloven naj bi gojil iskreno do- naš Slomšek kmalu dobi svojih zaslug za narod slo katerim je p atrij o ti zem gl predmet. To je lep v svojih prsih in je javil ali z dejanjem, ali z pisano venski vreden Velike važnosti za vsakdanje posebno veseli in kolike pomembe je poezij v moljubje besedo, živo ali življenje je pro kulturni zgodovini narodov, vé vsak izobraženec. Častit in slaven je posel pesnikov, ako ga on prav izpoznava in vestno izpolnuje. Naše poezije vrt so trudoljubivo in vspešno obdelavali : Vodnik, Prešerin, Koseski, Levstik, spominek in, kar y in dlana je to y da bode delo nas poleg tega tudi še yy domaćega uma Gorici okt. dne u. m.) Smrt majorja Lanjus-a (23. uuv^ c*. uu.jj o kateri sem v zadnjem dopisu rekel , u< je bila následek roparskega napadia, je še zmiraj skřiv da Val) Luj y Umek, Vilhar, Ceg ; sa Pesjako v sedanjem času y nostna. Autopsija kaže, da je imel zlomijenih 5 reber Jenko, Boris Miran, na levi strani, razbito čepino na tamenu in zlomljeno kost od (desnega) očeša do ušesa; dalje potolčeno roko Fr. Cimperman in mnogo drugih, zato eč tako težavno, pisati dobrih gra- za pestjo Sodi se y nesov, kakor nekdaj. Zato pa sme in mora dandanes hudoben napad in umor zdaj tajé. da ga je kak voz butnil ob tla; Ker imamo ze se tud kritika ostřejš Radi % biti. od konca do kraja pohv pesmi, a tega ne moremo. Búrnove za svoje blagó ponuja, kar ni njegovo liko, na str. 14 poje: domaćih krajev pridem sem Otožen, tih sem, koder grem Kadi se dol, kade gor On Lib nam Tako smrtjo opraviti, naj naznanim, da je v Benetkah ponoći od 28.-29. septembra umrl g. dr. Franc Ks. Foy- y na pri tzik, ki je bil za deželnim šolskim nadzornikom Solarjem nekaj let na tukajšnjem gimnaziji profesor Bil je ta mož jako učen, izvrsten staroklas. filolog y y Izdih pa vedno vpraša kje? To je po vse paralela „Popotnik pridem čez goró itd. (ki pa tudi ni original). Na str. 15. : Slava je pod križem stala, u znal je pa tudi še 6 novih jezikov. Predno je přišel v Gorico, bil je profesor in dekan vseučilišča Padovan-skega in še prej gimn. profesor v Kopru in Trstu (kjer je bil dober prijatel našemu Koseski-mu. Bolehal je že v Gorici in zgubil tudi skoraj popolnoma vid; 1. 1875. MHÉÉÉH IHi ■HBËMAI. Milo žalostno jokala, Kjer je trpel njeni sin itd. Paralela, malo da ne parodija krasne pesmi: ,,Stabat mater dolorosa itd. u se je podal v Benetke, kjer je živel pri prijatlu Ebert-u. Učiteljsko kariéro je začel pri Jezuitih v Galiciji kot ud tega reda, iz katerega je pa pozneje iz- stopil. Rodil se je v Tešinu v Sieziji 17. januarija leta 1812. Rajnki je bil odločen katoličan in opiral svojo katoliško vero na trdno podlago bogoslovskih , modro-slovskih in vsakoršnih vednosti. Njegovi učenci vedó, kak duh veje iz učitelja izobraženega tako, kakor je Sicer se oglašajo mnogokrat reminiscencije raznih bil F. — Svojo lepo knjižnico je zapustjl tukajšnjemu p a t r i j o t i ć n i h pesmi. Tudi L. val Búren o lite- centralnemu bogoslovskemu semenišču. Zal nam rarni naobraženosti Slovenov preskromno misli, ker se njegovo truplo ne počiva v naši Je da zemlji ; ali spomin 3>s 28. dne u. m. vsako stran je bil med mašo nji ov ostane na veke med nami. spet ni bilo razpustne seje društev „Gorica" krepkim glasom peli, govor __A m • « . • « A A 0 « A * A J in „QUOa", pavj JJti jc „vjiv^a uuuiuvaia iu v ca o » vj guo^. uu^aua, jm je iiiuugyi dnevni red obravnala. Udov poslednjega društva se je njim je bil tudi g. L. Robič Soča" pac pa je „Sloga" zborovala in ves svoj gosp. Zup ki so jo zlatomašnik s dekana Ljublj stolne0 ki je mnogokrat do solz ganil ljudstvo (med seje vdeležilo kakih 30 40. Da se udje starih dru- ) Je naravno 5 ki je po željah mnogih narodnih deželnih poslancev v njih imenu se vdeležil slo-vesnosti), ki ga je toliko přivřelo, da je velikánská cer- stev ne marajo vdeležiti pogrebne seje nikdo ni rad pogrebnik svojih rajncih. Po časnikih gré kev komaj prostor imela za vse. n f a Cf A t* o fy - IrTTAm cíl attaciri apI i Iti ta 4-nn î n 1 n a/ Po dovr cer- zdaj novica, da „društvi („G." in „S.") ste se raz- kveni slovesnosti, m jo uu « družili." Te besede moramo „cum grano" salis čitati, v farovžu pri g. dekanu vesel obed ki J trajala od 9. do 12. ure, je bil U l U úl lil JL C ucaouc uiuiaiuu jjVUtxi gmuu on UJ v/s t hviuíííu ťlx »UOW VILFCVA, pil IV CÍL Cl CLU iSC |C Da ste društvi mrtvi — to je gotovo; ali o tem, kako napitnica vrstila za napitnico in telegram za telegramom katerem da je zlasti eno teh dveh društev živelo in umrlo ahajal dalo bi se veliko pisati, in to > kar čestitat gosp. zlatomašniku, med drugimi od bistroumnim pravnikom veliko opraviti a« a ^ 1 rx j ^ ma /vmíii! ta « i %r\ ini r\ a n a ( í o n se pisalo, dalo bi grofa Barbota in dr. Semena iz St. JRuperta, od prošta Jez se gesla „de mortuis nil nisi bene držeč Vilfana v imenu kapitola Novomeškega , od gosp. Po sem spravil vse točnika v imenu narodnih Ljubljanskih mestnih odbor te zadeve v svojo „torbico"; — prav na dno sem jih nikov itd. Popoldne pa je přišel gosp. Andrej Pra stlačil. Novice" propos — „^i^r.v-» . * ^iv — da se nekateri ljudje moje „torbice" bojé? torbica" ! Veste drage 9) protnik, ki je bil v prvo svojo učiteljsko službo od In kar je prav čudno tudi taki so se je bali zlatomašnika, tadanjega nadzornika Loške šole, vrne y o katerih Schiller poje:^. „Wo man singt, da lass dich frohlich nieder a e se nam ni treba pevca bati ščen, in pa dr. Jan. Bleiweis, ki vkljub kakor je v svoji zdravici rekel zdržati, da ne bi bil osebno došel čestitat mrsavemu vre- menu čemu bi se pevec koga bal? Ne mogel emu pre > ne ne straši nedoižnih ljudi — pač pa utegne biti moja torbica milemu prijatelju in vecletnemu sodelavcu na političnem >> unter Poll ) o katerem se Umstánden" tul in pa med psića nami že davno vec ni(?!). zlobnim, kakoršnih omaj in h rib po pravici more reci > ti krepost njegov da „hrast se pa deželni zbor zanimajo do sedaj samo date, katerih —, —-----je -.....*.....-....... — —7 — r— ' —&— ——— —- idvoi ko jih potrebujemo. Ali se ljudstvo kaj vname za stvar, dokier bo narod slovenski tako spoštoval in ljubil du ki še senca več ni nekdanjega deželnega zbora, bodemo hovščiuo svojo, kakor smo danes viděli, ni se bati za očitnih ali skrivnih Volitve za ne gane." Gromoviti pravo-klici so pritrdili, daje go kandi- vornik resnico govoril. Pravo je pa tudi g. stolni dekan veliko več Zup gled današnje slovesnosti govoril rekši viděli v kratkem. „Eri Diáu" mora postati še krep- katoliško vero. Se ve da liberalcev ni blizo h takim t • v • kejsi. Sicer pa menijo mnogi, da samo časniški ji A • eri shodom, da bi videli, da je jedro našega oda se Diáu" ne bo zadostoval. „Vsak glas ne seže v deveto zdravo in neokuženo od strupenega brezverstva vas u pravi pregovor Celja okt. Frice Brandstetter je bil Ljubljane mesečni 29. dne t. m. po 7dnevni obravnavi obsojen na let reči : tošnj seji (Odbor družbe kmetijske) je roji dne t. m. med drugim sklenil siedeče ■■MÉiiMMi mm smmm ie. za teške ječe in na en dan posta vsak mesec. Dr. Hol-cinger iz Gradca je imel nalog zamurca zagovarjati, a ( ni ga mogel umiti, kajti državni pravdnik je dokazal odbor sklenil: 100 gld. podeliti Bohinjsko-Bist c. Od 200 gld., ki so iz državne subvencij leto še ostali, je proti temu, ako tudi zastopnika deželne vlade in deželnega odbora temu pritrdita y 289.962 gold, goljufivo ponarejenih menjic in 18000gld. ški, 100 gld. pa Belopoljski sirarski družbi lastnim otrokom vkradenega denarja. Ni ga člověka, ki ročilo viteza Grutmansthal-a o vinski razst Po bi se drznil grozovitega goljufa javno zagovarjati. In ta borsk člověk je res ves Čas liberalne ere Je bilo z eseljem naznanje vzeto vsem nemčurjem iz njega razvidno, da Kran j sk y ker M je bilo vina bila počastena veljal za izveličarja, vsem ustavovercem za živ evan- z dvema srebernima državnima me da li jama, pa so J ^ ' J 7 ^^ * v * ' v ' « ^ ' w W^A Í1X1X1W Wl^MI T UiLUU XXX U U. Cl 1 i j Ci 1X1 CAl J Y gelj! Z goljufijami in s kupljenimi glasovi (kar so tudi kupca našla celó v vnanje dežele (v Bogdan-Hof pri sodniji zaslišane priče objavile) je bil voljen za de- mol- čijo na moraličnem grobu Fricetovem, ki so ga 10 let želnega in državnega poslanca! Nemčurski listi v P Galicijo itd.) posebno zato y ker so za napravo ogi v zvezde kovali. Frice, v zavesti svoje „ritterlichkeite" O g ne brani v ječo ili, a pritožil se je neki na višo sodnijo Vrt jako pripravna spoznana bila.. Odbor sklenil: gosp. vitezu Gutmansthal y gosp. Dol gosp. Permet u, in sam* zato gosp. gosp. zoper predolgi čas kazni. Lejte no! zahvalna pisma poslati za njihovo požrto Stare Loke, okt. Kakor se nevesta olišpa pavska valno in vspešno delovanje, da so Dolensk m naša vina častno preskušnjo prestala v toliki in kinča, ko pričakuje ljubljenega ženina svojega, tako konkurenciji z vini vseh Avstrijskih dežel ter so na se je olepšala naša „mati lara" prečastitemu kanoniku dober glas prišla zunaj dežele. Uporniki Metliški naj in deželnemu poslansu gosp. Frančišku Kra mar ju bi si to zapomnili na čast, ki so včeraj po preteku 50 let tukaj obhajali Lok Prošnikoma iz J in Iške svoj o j) zlato maso u za pomoc v ijunih adlogah odbor ni mogel e slovesni sprejem in častni spre- kakor bi rad, podeliti denarne nobene podp TI I i 1 1 • v • i • tii w lit vod ,od kolodvora v Loko v soboto kazal je očitno nima nikakoršnega zaklada za to 1 1-W It % . vy f 1 • i . 1 /-v ^ 1 "1 ; . . n J ker navdnšenost ljudstva za možá t ki je tù 21 let pastiroval seje deželnega odbora 30. septembra.) Dežel in mnogo nevenljivih spominkov spoštovanja in ljubazni odbor je pritrdil, da se učiteljska služba v Št. Vidu pri si postavil; zjutraj v nedeljo pa je naznanil střel mož- Cerknici dá učiteliu Francu Klinariu in da se nad- drugi učitelj Janez D na narjev preveseli dan cerkvene svečanosti. Pri marsika- učitelj Franc Papa in terih prilikah vidili smo že hiše božje olepotićene, tako 4razredni ljudski šoli v Kočevji definitivno potrdita, ter pa, kakor danes Starološke zunaj in znotraj in še pozno da se drugemu učitelju na ljudski šoli v Št. Rupert noči y do maji, prepreženi z věnci, visele so bile tablice krog in šoiskega sveta še nikoli. Jako dobra misel bila je ta, da med 400 gold na leto daj Na predlog deželneg krog cerkve, na katerih so se brale crtice iz duhovnega telj ski d življenja preblagega zlatomšnika. Kako srčno spoštovan in da se neki je on pri duhovščini, pričala sta darova e deželni odbor pritrdil, da se eni uči penzija poviša od 50 gold, na 100 gold. t ki mu jv vu uuiivyooiai| ^iiuotia ota uai u v a j xv.i uiu J11 j6 i^tu^ ulju poklonila v spomin in pa presrčna govora, s katerima za odgoj letne drug učiteljski vd dovoli 60 gold mi in njenim otrokom po 1*5 gold, podp sta mu ja izročila Starološki dekán gosp. Kožuh in pa (Ob oastni kanonik in profesor dr. Cebašek. Izvrsten na današnji list razpra občnega zbora banke „Slovenije i nas na drugem mestu; tu se nam potrebno zdi delničarje opozoriti, da hitij o po sklepu odborovém z v plaćanjem in se tako ognejo neubran- adnj beseda Rusije do Avstrije in grof And mora zdaj odlociti se, kako in kaj tožbi, s katero si le sami sebi škodujejo, dovršitev mora biti konec! Grof Andrassy se likvidacije pa zadržujejo sy ednega cincanja zprva posrne hoval ustanku v Turčiji, kateremu so namesti davka (Novo dobrodelno napravo), ki je dosihmal v zajete ovce dale prvi povod Ljubljani nismo še imeli, je družba sv. Vincencija od- pismu cara Aleksandra pria z lepo slovesnostjo 24. dne u. m. ; ta naprava se srečno napreduj In Boj Srbij smo d a i ? Pri in Crnog y imenuje ,,zavetišče za uboge dečke". Blagi namen njen je: pospeševati šolske namene, doseči redno obisko-vanje šole tudi ondi, kjer se to vsled manjkanja navadno ne zgodi, ter skrbeti za potrebni poduk zanemarjenih otrók. Dozdaj je sprejetih 17 tacih fantov v skrb družbe sv. Vincencija; kakor hitro od revščine in po- dobrotnikov družba dobi še več podpore , vzela jih bo potem tudi več pod svoje zavetje (V spomin rojstne stoletnice Škofc ega pisatelja slovenskega, nikarja) čah vršila 20. dne u. m vdeležilo mnogo duhovne M at ej Rav se lep in na slovesnost, katere se je bilo ljudstva. Razglas Kranjskim živinorejcem zarad prodaje goved. 14. dne tega meseca dopoldne ob 9. uri je v Ljubljani y 18. dne (na sv. Lukeža dan) dopoldne ob 9. uri pa v Kranji prodaja iz državne subvencije nakupljenih goved (junic krav in bikov) po očitni dražbi, in sicer se bode y v Ljubljani prodajala siva (Stajarska) živina na dvorišču go8tilnice „zum bairischen Hof" na Dunajski cesti blizo železnice, v Kranji pa rdeca (Koroška) živina „na gmajni" pod me8tom. cene Ta plemenska živina se na prodaj na polovico tište , za katero jo družba kmet. kupi in se prodá tistemu, ki naj več za njo dá proti temu y da jo se po pismu zaveze, da jo najmanj koj plača in leti v naši de- želi za pleme obdrží, zato se ne prodá nobenemu tujcu ki bi jo iz dežele peljal. Glavni odbor družbe kmetijske Kranjske ; keg pomena, kakor ga ima al vse te bitke zdaj nimajo toli D b pismo cara Ruskeg sklican na 19. dan t. m Za prvo obravnavo svojo dobi d za leto 1877 p r o r a č Vlada Lašk na vlado kože itd. je z dopisom od 12. dne u. m Avstrijsko zopet dovolila, da se goveda v Laško državo ---J------~ . V.KH , OU gu VCUO, pet smejo iz Avstrije in Ogerske vpeljevati Stajarsko. —- Radgonski notar dr. Ziervogei je 64 strank ogoljufal za 22.650 gold, in se pri sodnij v Gradcu zagovarjal s tem, da nezakonske otroke skrbeti in ďa zaslužka. To mu bo težko kdo veroval povsod precej delà in zaslužka! Dobil težke ječe moral za mnoge svoje kot notar imel malo ; notarji imajo mesecev Hrvasko. Iz Zagreb odložena. Ogersko. Iz Budapešt Svečanost Zvonimirova začel 26. dne u. m. Prvi stvari, o katerih se rilo. Zbor se je zopet ki Avstrij ---------. * * ' v ^ JO £ pa nič še sklenilo, bile ste: zapor dr. Mil et govo bdolžen velike daj y GrŠko. Iz A t bojem bode boj viharen in pa nova pogodb z Cedalj več navdušenosti za to, da tudi Grška država se ustavi Turčij AngleŠka vlada da bi se ona baj zaupno na Dunaj poročala in Bulg stavljala okupaciji Bosne, Herceg f Iz Francoskeg P je nedavno gle smrti umri Amerikanec Philippe po imenu, ki je za- katere si je pridobil v kupčij & pustil 400 milijunu v , petrolejem. Iz Amerike severni Ameriki je zdaj okoli 1000, katere 80 milij funtov sira leto in dan naredijo iz mleka od 250.000 krav Sirarskih fabrik v Ney Yorko v lij vsi severni Ameriki naredijo na leto 250 mi funtov sira, katerega 96 milij funtov iz dežele drodaj v Ljubljani 1. oktobra 1876* Novicar iz domaćih in tujih dežel. lz Dunaja. 26. dne u. m. je general Sumarokov le-sem přišel z lastnoročnim pismom Ruskega cara Aleksandra do cesarja našega y dne t. m. pa je Ves svet si s strahom glavo odpotoval v Livadijo na Rusko nazaj z lastnoročnim odgovorom našega cesarja. ubija, kaj neki je o Turških zadevah car Ruski last- noročno pisal cesarju Avstrijskemu? Vladni listi govoré, pa po znani navadi nió ne povedó; nevládni časniki pa pravijo, da Ruski cesar v tem pismu piše, da želi mir in prijateljstvo z Avstrijo, «i ^ « * - - pušča mu več gledati, da Turčija dere slovanské Ruski narod ne do- narode ; reforme, katere Turčija že več decenij obeča, a nikdar jih ne izpolne, morajo se staviti pod gotovo garancijo, gotova garancija pa obstojí edino v > tem, da Bosni, Hercegovini in Bulgariji se dá autono- Listnica vrednistva. Gosp. A. R. v Pl: Tuđi mi nismo přejeli več kot 3—4 liste, ne vemo pa, kaj je z listom. N/ Žitna cena v Ljubljani 30. septembra 1876. Hektoliter v nov. denarii: pšenice domače 8 fl. 77 banaska- 9 fl. 76. tursice 5 fl. 80. sorsice 6 fl. 77. rži 6 fl. 40. jeèmena 4 fl. 70. prosa 4 fl. 70. ajde 6 fl. 50. ovsa 3 fl 25. Krompir 3 fl. 90 kr. 100 kilogramov. Kursi na Dunaji 2. oktobra. 5% metaliki 66 fl. 70 kr. Narodno posojilo 66 fl. 70 kr. Ažijo srebra 102 fl. Napolendori 9 ti. 85 kr. kr. Loterijne srećke: v Gradcu (samouprava), katera pa se mora izvesti pod na Dunaj mi j a skupno okupacijo Rusije in Avstrije. 30. sept. 1876: 56. 33. 84, 20 18 72 49. 16. 34 Na to skupno delovanje vabi v navedenem pismu car Ale- Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 12. oktobra. ksander cesarja Franc Jožefa. Po takem je neki to Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba: Jožef Blaziiikovih dedicey v Ljublj