z_ 


ZIK Crnomelj, junij 2019 
CIP -Kataložni zapis o publikaciji 
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 
641.55:635.7(083.12) 
ZELIŠCA v kulinariki/ [urednici Irena Bohte, Minka Kocevar; zbrali in zapisali clanice študijskega krožka Zelišca v kulinariki ... [et al.]; fotografije Vinko Kukman, Ines Furlic, Tomaž Burgar]. -Crnomelj 
Zavod za izobraževanje in kulturo, 2019 
ISBN 978-961-94452-2-8 
1. Bohte, Irena 

COBISS.SI-ID 299969792 
Zelišca v ku(iVtaviki 
Zavod za izobraževanje in kulturo Crnomelj že vec let izvaja študijske krožke s podrocja zelišcarstva in prehrane. V lokalnem okolju je v zadnjem casu izražena potreba po razvoju zelišcarstva, tako z vidika gojenja zelišc kot z vidika njihove uporabnosti in vpliva na zdravje. V strategiji razvoja Bele krajine je posebej poudarjeno do narave prijazno kmetovanje, kamor sodi tudi zelišcarstvo. Tako se je porodila ideja, da bi v okviru delovanja študijskega krožka Zelišca v kulinariki nastala knjižica o zelišcih in njihovi uporabnosti v prehrani. V študijski krožek Zelišca v kulinariki smo se vkljucile clanice z znanjem o zelišcarstvu. Delo v krožku je potekalo razgibano. Spoznavale smo zelišca na domacem vrtu, se poucile o njihovem gojenju in pripravljale nove jedi z zelišci za pokušino. K zbiranju receptov za jedi z zelišci smo nagovorile tudi širšo javnost, saj smo želele zbrati tiste recepte, ki se v okolju uporabljajo. Na skupno koncno izbiro zelišc je vplivala predvsem pogostost uporabe posameznega zelišca v belokranjski kuhinji nekoc in danes. Deloma smo se pri tem naslonile tudi na dva stara rokopisna vira -eden je iz casa med obema vojnama, drugi pa iz 60. let 20. stoletja. Pogosto je bil in je še vedno v naši prehrani uporabljen peteršilj, naveden je skoraj v vsakem receptu za slane jedi. Prav tako sta v starih receptih pogosta kumina in majaron, sledijo koper, drobnjak, timijan, šetraj in rožmarin. Clanice krožka smo se odlocile, da predstavimo tudi zelišci, ki sta sicer sredozemskega izvora, vendar sta danes že mocno razširjeni v belokranjski kuhinji in ju tudi gojimo v Beli krajini, to sta bazilika in borec. Prav tako so v naši prehrani ponovno ali vse pogosteje tudi divja zelišca, kot so cemaž, regrat in kopriva. V sladice so v že prejšnjem stoletju pogosto dodajali janež. Clanice krožka smo izbrale še recepte s sivko in poprovo meto, ki rasteta na naših vrtovih. 

V knjižici boste tako spoznali dvajset zelišc, njihovo rastišce in razmere za pridelavo, njihovo uporabo v ljudskem zdravilstvu in kulinariki. Ob vsakem zelišcu so zapisani recepti za pripravo jedi z zelišci. Kolicine so primerne za štiri osebe. Pri nekaterih receptih so dodani namigi za razlicne nacine priprave jedi. Pricujoca knjižica je torej mešanica receptov starega in novega, že uveljavljenega in manj poznanega. Gre za preplet kmeckih in mestnih jedi, saj postajajo meje vse bolj zabrisane, in splet kontinentalne in sredozemske, a tudi belokranjske kuhinje. Mnogo receptov je zapisanih ali prirejenih po ustnem izrocilu naših starih mam, mam, tet, sosed, sodelavk, prijateljic. Skrbno smo jih pripravile z željo, da se boste podali na cudovito potovanje med razlicnimi zelišcnimi jedmi, okusi, vonji, barvami ... Pa veliko veselja pri pripravi in užitkov ob pokušanju! 
Minka Kocevar, animatorka krožka Irena Bohte, mentorica krožka 

Jedi vedVto pove:z.ujejo iVl :z.dvuž.ujejo ljudi 
Knjižica, ki je pred vami, ima poseben pomen. V njej so tradicionalne jedi z zelišci, ki dajejo tem jedem navdih. Zelišca niso hrana v pravem pomenu besede. Niso kot meso, mleko, žita, slanina, maslo in podobno oziroma kot beljakovine, ogljikovi hidrati in mašcobe. Zelišca namrec ne vstopajo v proces prebave, a so nujna kot pomoc za pravilno delovanje organov. 
Jedi z zelišci nosijo dedišcino naših prednikov, ucijo nas prihodnosti, širijo znanje, navdušujejo mlade z inovativnostjo in izboljšujejo zdravje. Belo krajino je narava bogato obdarovala z zelišci, pa tudi z lanom in belokranjskim žbulom ... Marsikatero zelišce ima tu v jedeh domovinsko pravico. Toda znati moramo ta zelišca nabirati in uporabiti, jih vgraditi v jedi, vecinoma tradicionalne. V teh jedeh se naravno prepletajo hranilne snovi, vitamini, minerali in vlaknine. Nic ni bilo odvzeto, zato je vse v naravnem prepletu, kakršen je tudi najprimernejši za cloveka. Tako so te jedi tudi velik dokaz življenja v ravnovesju, povezanega v sozvocju z letnim casom, opravili in dogodki. So jedi za vsakdanjik in jedi za praznik, za kmecka opravila v vinogradu, gozdu in na polju, ob košnji in pobiranju plodov v jeseni ... Naj bo vsakdanjik ali praznik, jedi so vedno povezovale in združevale ljudi. In iz skromnosti je nastalo obilje jedi. 
Zdi se preprosto, pa vendar moramo znati izbrati pravo zelišce za posamezne jedi, da dejansko dosežemo harmonijo okusov, vonjav in obogatimo hranilno vrednost jedi. Knjižica, ki je pred vami, je poskus, kako navdušiti bralce, da uporabijo zelišca in pripravijo jedi po zbranih receptih. 

No, recepti so po vecini taki, kot so jih zbrale in zapisale pridne gospe skupaj z mentorico študijskega krožka, Ireno Bohte, po pripovedovanju starejših Belokranjcev. Prepricana sem, da je narodnega blaga na tem podrocju še veliko, zato naj bo knjižica spodbuda za zapisovanje novih receptov in spoznanj ljudi. Vaše delo je del cudovitega poslanstva in vem, da vam bodo poznejši rodovi hvaležni. 
Knjižico toplo priporocam v branje in uporabo vsem Belokranjcem, vsem šolam, hotelom, turisticnim kmetijam in gostišcem. Vsekakor bo knjižica veliko prispevala k razvoju turizma in prepoznavnosti Bele krajine v Sloveniji in svetu. 
Želim vam vse dobro! 
Marija Merljak, univ. dipl. ing. živ. teh. 


NavadV\.a ba:z.ilika 
Latinsko ime: Ocimum basilicum Družina: ustnatice (Lamiaceae) 
Ljudska imena: bazilika, bajželj, bosiljka, božiljek, bražiljka, mežiljka, prežiljka, bosil 
Opis rastline: Je aromaticna enoletna zelišcna rastlina, gosto košato razrasla, visoka od 15 do 60 cm. Ima jajcasto do podolgovato konicaste, celorobe ali nažagane svetlo zelene liste. Cvetovi so beli do rožnati, v navideznih vretencih. 
Rastišce, razmere za gojenje: Potrebuje soncno in toplo lego, najboljše v zavetju. Tla naj bodo plodna, prepustna in sveža. Ne prezimi, lahko pa uspeva na okenski polici. 
Ucinkovine: etericna olja, minerali (kalij, kalcij, magnezij, železo, cink, fosfor), tanini, saponini, grencine 
Ljudsko zdravilstvo: S pitjem caja lahko zmanjšamo napenjanje, lajšamo prehladna obolenja, z grgranjem caja pa bolecino zaradi vnetega grla. Cenj.na je tudi kot pomoc pri glavobolu, pomirja in vpliva na dobro spanje. Caj lahko uporabimo tudi kot dodatek kopelim ali pa baziliko uporabimo namoceno v vinu za krepcilni napitek. 
Uporaba v kulinariki: Sveže liste stremo v olju ali zmeckamo s prsti, tako je boljše, kot da jih sekljamo. Dodamo jih tik pred koncem kuhanja. Uporabljamo jo v zelišcnem maslu, omakah, solatah, juhah, z mesom, ribami in testeninami. Pogosta je v jedeh s paradižnikom in mocarelo. Izvrstna je tudi v sladicah, sorbetih in kisu. Ujema se s cesnom, cilijem, drobnjakom, kaprami, koriandrom, majaronom, meliso, meto, origanom, peteršiljem, poprom, rožmarinom, timijanom in žajbljem. 


Rižota . ba.i( iko iVt pavadii.VtikoW\ :z.a.pisa./a.: fVla.v-ija. Kv-ižw,.a.v,. 
Sestavine: 
25 dag riža 1 cebula 
2 do 3 stroki cesna 4 žlice olivne.a olja 
3 žlice paradiznikove mezge 1 l jušne osnove 2 do 3 vejice bazilike 
nekaj majhnih paradižnikov 2 žlici parmezana 
sol 
poper 
Priprava: 
Na segretem olivnem olju popraz1mo nasekljano cebulo in cesen ter še malo popecemo. Dodamo riž in ga pražimo, nato zalijemo z juho in podušimo. Potem dodamo paradižnikovo mezgo, sol, poper po želji. Ko se riž skuha, sesekljamo paradižnik in baziliko ter z njima obogatimo rižoto. 


Namig: 
Pred serviranjem lahko dodamo še mocarelo, nekaj majhnih paradižnikov, posipamo s parmezanom in okrasimo z listici bazilike. 


Polžki. ba.if iko :za.pisala.: AleV\ka. KukWla.V\ 

Sestavine za testo: 
45 dag pirine moke 1 žlica soli 
100 ml kisle smetane 25 ml olja 

Kvasni nastavek: 
200 ml mlacne vode 
4,2 dag svežega kvasa (1 kocka) 1 žlicka sladkorja 
Nadev: pest sveže ali suhe bazilike 20 da$ naribanega sira 1 svezi paradižnik (ali paradižnikova mezga) 1 rumenjak 12,5 dag masla 1 žlica olja 


Priprava: 
Kvasni nastavek pripravimo tako, da kvasu dodamo žlicko sladkorja in mlacno vodo ter premešamo. Pokrijemo in pustimo, da naraste. Nato ga dodamo k moki. Zamesimo testo iz moke, smetane, soli in olja. Testo naj vzhaja na toplem pol ure. Pecico segrejemo na 200 stopinj Celzija. Vzhajano testo pregnetemo, damo ga na pomokano delovno površino in razvaljamo v pravokotnik, v velikosti 40 krat 60 cm. Testo premažemo s polovico mešanice stopljenega masla in rumenjaka. 



Latinsko ime: Barago officina/is Družina: srholistovke (Boraginaceae) 
Ljudska imena: borecek, poraga, lisicka, murkovec, borago, buraza 
Opis rastline: Je enoletna, redko grmicasto razrasla rastlina, visoka do 70 cm. Ima debelo neolesenelo grobo dlakavo steblo in elipticne dlakave mesnate liste z vonjem, ki spominja na kumare. Cvetovi so zvezdasti, mocne modre barve, v rahlih klasastih socvetjih. 
Rastišce, razmere za gojenje: Je nezahtevna rastlina, raste v vsaki vrtni zemlji. Dobro prenasa vrocino in sušo. Cvetje privablja cebele in cmrlje. Sejemo ga spomladi. Seme, ki se osuje, zelo bogato kali. 
Ucinkovine: sluzi, grencine, mikroelementi, saponini, vitamini 
Ljudsko zdravilstvo: Pospešuje izlocanje seca, znoja in strupenih presnovkov iz telesa, pomaga pri lajšanju crevesnih težav. Znižuje vrocino, osvežuje in pozivlja. 
Uporabnost v kulinariki: Sveže mlade liste damo v sendvice, jajcne jedi, skuto, jedi z ohrovtom, špinaco, zelišcne omake, zelene, paradižnikove, kumaricne in mešane solate. Z njim lahko izboljšamo okus zelenjavnim juham in enoloncnicam. V jedi ga dodajamo tik pred serviranjem. Ni primeren za sušenje, liste lahko konzerviramo v kisu ali olju. Ker vsebuje veliko mineralnih snovi, liste uporabljamo v dietah brez soli. Kristalizirane cvetove lahko uporabimo za garniranje jedi. Ujema se s cesnom, koprom, limono in pehtranom. 



l<voW\pivjeva solata z. boveCeW\ :zapisala: fv1i{eVta /Vtdihar-
Sestavine: 
1 kg kuhanega krompirja (ki se rad razkuha) 
1 sveža kumara 2 srednje debeli cebuli 4 stroki cesna 5 mladih borecevih listov in nekaj cvetov sol po okusu olje kis poper 

Priprava: 
Krompir dobro operemo in na zmernem ognju skuhamo do mehkega. Prelijemo ga z mrzlo vodo, olupimo, narežemo in naoljimo. Kumaro olupimo (ce je mlada, ji pustimo še nekaj olupka), jo naribamo, ožamemo in dodamo h krompirju. Nasekljamo cebulo, cesen in boreceve liste. Solato kisamo, solimo, popramo in dobro premešamo. Serviramo z borecevimi cvetovi. Postrezemo jo kot samostojno jed. Dobro se poda k ocvrtim ribam in razlicnim vrstam mesa. 






CeW\a.z v 

Latinsko ime: Allium ursinum Družina: lukovke (Allinaceae) 
Ljudska imena: divji cesen, medvedji cesen, gozdni cesen, kacji lek 
Opis rastline: Mladi listi cemaža so sveže zeleni in svetli, stari listi pa so sulicasti in temnejše barve. Snežno bel cvet je sestavljen iz 2 ali 3 suhokožnatih ovršnih listov. Steblo je pokoncno in zraste najvec 30 cm visoko. Cemaž ima v zemlji podolgovato cebulico. Bodimo pozorni pri nabiranju, saj je podoben trem zelo strupenim rastlinam: cmeriki, šmarnici in podlesku. 
Rastišce, razmere za gojenje: Pogosto raste v hrastovo-gabrovih in bukovih gozdovih, na vlažnih krajih. Lahko ga gojimo tudi na vrtu. 
Ucinkovine: organske žveplove spojine -etericno olje, kalij, mangan, cink, vitamina C in B6 
Ljudsko zdravilstvo: Spodbuja izlocanje prebavnih sokov, pospešuje delovanje jeter in žolcnika, blagodejno deluje na ožilje. Priporoca se pri pomanjkanju železa in za boljše delovanje možganov. Deluje proti spomladanski utrujenosti in kot afrodiziak. 
Uporabnost v kulinariki: Pripravimo lahko pesto v olivnem olju, uporabimo ga v namazih, omakah in juhah. Odlicno se poda s testeninami in rižem, v zloženkah, pitah in narastkih. Za vse te jedi lahko uživamo svežega, zamrznjenega ali vložene popke in cvetove v olju in kisu. Dobro se ujema z baziliko, cebulo, drobnjakom, origanom, peteršiljem in vsemi provansalskimi zelišci. 


Solata i. ajdove kaše s CeW\a.ŽeW\ :z.a.pisa./a.: Vev-a. Jakša. 
Sestavine: 
25 dag ajdove kaše 1 O dag sira feta šopek drobnjaka šopek cemaža 
sol 
zelišcni kis 
bucno ali olivno olje 
Priprava: 
Ajdovo kašo skuhamo v slani vodi in ohladimo. Dodamo na manjše košcke narezano feto, sesekljan drobnjak in cemaž, olje, kis, sol. Premešamo in pustimo nekaj minut, da se sestavine med seboj povežejo. 


Namig: 
Lahko je kot priloga ali pa kot samostojna jed za vecerjo. 


Rulada s CeW\a.ŽeW\ :z.a.pisa./a.: /Vla.v-ija. Kv-ižw,.a.v,. 
Sestavine: 
5 jajc 
3 dag parmezana 20 da$ sku!e pest cemaza 
sol poper 
Priprava: Stepemo jajca, dodamo sol, poper in parmezan. Maso zlijemo vv pekac in pecemo 15 minut pri 180 stopinjah Celzija. Cemaž drobno nasekljamo, nato ga zmešamo s skuto, po okusu dodamo sol in poper. Peceno testo premažemo z nadevom in zvUemo v rulado. Pred serviranjem jo narežemo na koscke širine 1 cm. 




DvobVtjak 

Latinsko ime: Allium schoenoprasum Družina: lukovke (Alliaceae) 
Ljudska imena: cebulcek, drobnik, šnitlah, šnitloh, šintelc, šintiah 
Opis: Je prezimno trdna trajnica, zraste v višino od 20 do 50 cm. Listi so votli, svetlo zeleni, valjasti, z blagim okusom po cebuli. Cvetovi so kroglasti, rožnatovijolicaste barve. 
Rastišce, razmere za gojenje: Gojimo ga na vrtu na soncni legi, v bogati, vlažni, toda dobro odcedni zemlji. Razmnožujemo ga z delitvijo ali s semenom. 
Ucinkovine: vitamini C, A, B2 , B 12 , minerali, gorcicna olja, saponini 
Ljudsko zdravilstvo: Drobnjak je nežnejšega okusa, kot sta cebula in cesen, a vseeno pobira ostanke iz želodca in ga nežno ocisti. Znan je kot cistilec krvi, pomaga slabokrvnim, pospešuje prebavo in odvajanje vode. 
Uporaba v kulinariki: Uporabljamo sveže liste in cvetove. Dodajamo ga v sveže solate, sendvice, juhe, maslo, skuto, jajcne jedi, namocimo ga v kis. Pogosto s cvetovi tudi okrasimo jedi. 


DvobVljo.kovo :z.ef iŠCVlo VV\O.S(o :z.a.pisa./a.: fVliV\ka. Kaceva.v 
Sestavine: 
25 dag masla 
6 dag drobnjaka 
Priprava: Maslo vzamemo iz hladilnika, da se zmehca. Sveže nabrane liste (ne vejice) drobnjaka ocistimo, operemo pod tekoco vodo in dobro odcedimo na kuhinjski brisaci. Zelišce zelo drobno nasekljamo in ga enakomerno vmešamo v zmehcano maslo. Oblikujemo klobaso (ali vec manjših) in jo zavijemo v aluminijasto folijo ali peki papir. Namaz damo v hladilnik, da se sestavini povežeta in se okrepi okus. 
Namig: Malo pred uporabo odvijemo ovoj in ponudimo drobnjakovo zelišcno maslo na krožniku kot samostojen namaz. Lahko ga narežemo na rezine za lepše serviranje in lažje mazanje. Zelišcni namaz lahko uporabimo tudi kot podlago za obložene kruhke. V hladilniku je tako pripravljeno maslo obstojno teden dni. 
Podobno lahko pripravimo zelišcno maslo tudi s peteršiljem, majaronom in drugimi zelišci. Vsako je drugacno, a vsi namazi so zelo okusni in z dobrim kruhom odlicen samostojen obrok. 


Polpeti. dvobVljakoVV\ iVl CeVV\aŽeVV\ :z.a.pisa./a.: Vev-a. Jakša. 
Sestavine: 
20 dag naribane bucke (poljubne) 3 do 4 jajca 
15 dag naribanega sira 3 žlice polnozrnate pirine moke šopek drobnjaka šopek šparg.ev šopek cemaza 

Priprava: 
Naribane bucke posolimo. V drugi posodi stepemo jajca, dodamo sir, moko, na drobno narezane in v topli vogi oprane šparglje, cemaž, drobnjak in ožete bucke. Ce je treba, še malo posolimo in popopramo. Z žlico zajemamo maso in na vroci mašcobi ocvremo. Polpete položimo na papirnate prticke, da popijejo mascobo. Ponudimo z regratovo solato s krompirjem. 



Latinsko ime: Pimpinel/a anisum Družina: kobulnice (Apiaceae) 
Ljudska imena: sladki janež, anis, laški janež, omež, vrtni bedrenec 
Opis: Je od 30 do 60 cm visoka enoletnica s pokoncnim, votlim, nažlebljenim steblom. Pritlicni listi so nedeljeni, okrogli in nazobcani, srednji pernato deljeni, zgornji trojnato deljeni, z globoko narezanim robom. Ima bela ali rumenkasto bela kobulasta socvetja, dvodelni plod pokovec. Seme je aromaticno, svetlo sivorjave barve, brazdasto, podolgovato in jajcaste oblike. Vsa rastlina diši, plodovi so sladki. 
Rastišce, razmere za gojenje: Gojimo ga na vrtu, v vlažni, toda dobro odcedni alkalni zemlji, na soncni legi. Razmnožujemo ga s semeni, sejemo neposredno na grede do konca marca, kali v temi. 
Ucinkovine: etericna olja, kumarini, flavonoidi, fitosteroli, mašcobne kisline 
Ljudsko zdravilstvo: Zavira vnetja in spodbuja nastanek materinega mleka. Ker pospešuje izlocanje sluzi in sprošca krce, pomaga pri prebavi. 
Uporaba v kulinariki: Uporabljamo lahko liste, stebla, cvetove, plodove in korenine. Dodajamo ga v sveže zelenjavne in sadne solate, za garniranje, v pecivo (janeževi upognjenci, jabolcne pite) in kruh, likerje, sokove in caje, omake, juhe in suhe zelišcne mešanice. Ujema se s cimetom, cokolado, cesnom, kumino, kardamomom, klincki, koromacem, lešniki, makom, mandlji, medom, muškatnim orešckom, pimentom, pomarancami, rožici, pehtranom, poprom, rožmarinom in zvezdastim janežem. 



:za.pisala.: fV!i{eVta. /Vtdit-.a.v-
Sestavine: 
1 / 4 1 prosene kaše (približno 25 dag) 1/21 vode 
sol po okusu 
10 dag masla 
20 dag mletih lešnikov 1 O dag medu ali sladkorja 
1 O dag rozin ali drugega suhega sadja 2 žlici sesekljanega janeža (ali 1 žlica mletega pehtrana) 
Priprava: 
Proseno kašo operemo, skuhamo v slani vodi v razmerju 1 proti 2. Ohladimo in še v toplo umešamo maslo, da se stopi. Dodamo med ali sladkor, narezano suho sadje ali oprane rozine in sesekljan janež. Vse sestavine dobro premešamo. Pocakamo 30 minut. V maso pomešamo 1 O dag mletih lešnikov. Na krožnik nasujemo preostale mlete lešnike. Z roko oblikujemo ll!ajhne kroglice in jih povaljamo v mletih lešnikih. (Ce je zmes za kroglice premokra, ji dodamo še malo mletih lešnikov.) 


Namig: 
Janež lahko nadomestimo s pehtranom. Namesto lešnikov lahko uporabimo rožicevo moko, kokosovo moko, mlete mandeljne ali orehe. Rožiceva moka je že precej sladka, zato ji dodamo manj sladkorja. Kroglice so naslednji dan še okusnejše. 



:z.a.pisa./a.: Pekarna. Kv-a.jca.v 
Sestavine: 
90 dag pirine moke 1 O dag ržene moke 2,5 dag soli 
2 dag kvasa 
5,5 dl vode 
0,5 dl olivnega olja 
1 žlica mlete kumine 
1 žlica mletega janeža 

Priprava: 
Najprej pripravimo kvasni nastavek (glej pripravo na strani 5). Iz obeh vrst moke, soli, kvasnega nastavka, vode in olja zamesimo testo. Vmešamo 9be vrsti semen in damo testo vzhajati za eno uro. Se enkrat pregnetemo in oblikujemo dva hlebcka, ki ju še malo vzhajamo. Kruh pecemo pri 200 stopinjah Celzija približno 15 minut, nato še 30 minut pri 180 stopinjah. 







Pv-ava kaW\i{ ica 

Latinsko ime: Chamomi/la recutita, tudi Matricaria recutita 
Družina: nebinovke (Asteraceae) 

Ljudska imena: kamilica, gomilce, kamilce, kamilca, gomilica, gamilica, maternik, maternjak 
Opis rastline: Je enoletnica, pokoncna rastlina z enim ali vec stebli. Listi so dvakrat ali trikrat deljeni. Cvet je majhna rumena [lavica, ki je v sredini votla, vencni listki so beli. Prijetno aromaticno disi. 
Rastišce, razmere za gojenje: Najdemo jo povsod po Sloveniji. Raste na vsaki zemlji, na obdelanih tleh, ob poteh in na njivah kot plevel. Najveckrat je gojena. 
Ucinkovine: etericno olje, flavonoidi, kumarini, polisaharidi 
Ljudsko zdravilstvo: Je vsestransko uporabna, pomaga pri zmanjševanju razlicnih težav. Cvetove nabiramo in sušimo za caj, ki pospešuje celjenje ran. Pomirja želodec, blagodejno deluje eri vnetjih in krcih želodca in crevesja. Pomaga pri nespecnosti, razdrazljivosti in lajša bolecino pri menstruaciji. Caj lahko grgramo ob vnetjih ustne votline ali uporabljamo za kopeli. 
Uporabnost v kulinariki: Najpogosteje jo uporabljamo za caj. Pripravljamo pa tudi juho, ki jo uživamo ob želodcnih težavah, napenjanju ali z njo blažimo razdražljiv želodec zaradi cezmernega pitja alkohola. Zato to juho imenujejo tudi »mackina juhica«. 


KaWl.i{ iCVla ju"1a :z.a.pisa./a.: fVla.v-tiv.a. Kukec 
Sestavine: 
3 !.jca 
·l· 
3 scepc1 · k ·h am1 Km ~ cvetov 
2 žlici olivnega olja 
1 l vode 
sol 
Priprava: 
V skodelici raztepemo jajca in dodamo zdrobljene kamilicne cvetove. Dobro premešamo, da se zmes poveže. V posodici segrejemo olivno olje (lahko tudi drugo olje, maslo ali svinjsko mast). Na segreto mašcobo zlijemo maso, torej jajca in kamilice. Na hitro popecemo, raztrgamo na košcke in zalijemo z vodo. Pustimo, da malo prevre, in po potrebi solimo. 


Namig: 
Kamilicna juha je odlicna za lajšanje trebušnih bolecin, pri ženskih težavah in po porodu. 



l<opev 

Latinsko ime: Anethum graveo/ens Družina: kobulnice (Apiaceae) 
Ljudska imena: koprc, dil, janež, smrdilj, koprnina, dil, dilj, smodil 
Opis: Je pokoncno, razvejeno enoletno zelišce, ki zraste tudi do 1,25 m visoko. Listi so drobno pernato deljeni, rumeni cvetovi so v velikih dežnikastih kobulih. 
Rastišce, razmere za gojenje: Potrebuje soncno, pred vetrom zašciteno lego. Najbolj uspeva na lahkih, humoznih, dobro odcednih vrtnih tleh. Razmnožujemo ga neposredno s setvijo, je samoseven. 
Ucinkovine: etericno olje, mašcobno olje, do 7 % mineralnih snovi (kalij, kalcij, žveplo), dusikove spojine, karotenoidi, pektin, vitamin C 
Ljudsko zdravilstvo: Caj uporab9amo za izboljšanje prebave, proti napihnjenosti in za blaženje pekocega uriniranja. Spodbuja nastajanje materinega mleka, lajša menstrualne krce in pomaga pri nespecnosti. Uporabljamo ga pri dietah brez soli, saj vsebuje veliko mineralnih snovi. 
Uporaba v kulinariki: Uporabljamo sveže liste in socvetja ali posušene liste in semena. Prilega se k ribam, mesnatim jedem (svinjini, teletini, jagnjetini in govedini), kumaram, omakam, juham, krompirju, bucam, paradižniku, zelju, zelenjavi, maslu, jajcnim jedem, jabolcnim pitam, kolacem in kruhu. Semena in socvetja uporabljamo za vla.anje kumaric in zelišcne kise. Ujema se z baziliko, cesnom, cilijem, gorcico, hrenom, ingverjem, koriandrom, kurkumo, papriko in peteršiljem. 


Re;l.aVlci s kopvoVV\ :za.pisala.: Bisevka. Ka.vta./,ja. 
Sestavine: 
2 jajci 
0,6 dl vode 2 žlici drobno narezanega kopra 20 dag polbele moke 

Priprava: 
Zmešamo jajci, vodo in koper. Postopoma dodajamo moko in zamesimo v gladko testo, ki naj bo malo trše. Pustimo pocivati 1 O minut. Testo na pomokani površini tanko razvaljamo in pustimo, da se malo posuši na zraku. Ko je napol suho, ga razrežemo na rezance poljubne širine (ozke za juho ali široke za prilogo). V soljeni vodi, ki smo ji dodali žlico olja, kuhamo rezance od 5 do 8 minut. 
Namig: 
Lahko pa jih posušimo za kasnejšo uporabo. 




OVV\aka s kopvoVV\ iVt dvobVtjakoVV\ :zapisa.la.: Bisevka. Ka.vta./,ja. 
Sestavine: 
2 žlici smetane za kuhanje 2 žlici kisle smetane 2 košcka mehkega sira za mazanje 2 žlici trdega sira (po želji) 
2 žlici kopra 
2 žlici drobnjaka 2 stroka cesna 
sol in poper po okusu 

Priprava: 
Zavremo kislo smetano in smetano za kuhanje. Dodamo sesekljan drobnjak, koper in cesen ter pri zmerni temperaturi kuhamo od 3 do 5 minut. Dodamo še mehki in trdi sir ter po potrebi sol in poper. Kuhamo še 1 O minut. 




Velika kopviva 

Latinsko ime: Urtica dioica Družina: koprivovke (Urticaceae) 
Ljudska imena: kopriva, velika (pekoca) kopriva, ožarnica, pecenica, užagalica, žagalica, žagovnica, žarna kopriva, žarnica, žgavnica, žgoca kopriva, živa kopriva 
Opis: Je trajnica, zraste od 60 do 150 cm visoko. Ima mocno razraslo, plazeco se koreniko, steblo je pokoncno, štirioglato z žgalnimi laski. Listi so nasprotno ležeci, srcasti, konicasti, nazobcani in sivozelene barve, spodaj so pokriti s krhkimi žgalnimi laski. 
Rastišce, razmere za gojenje: Raste prosto v naravi: na njivah, v vlažnih gozdovih, ob cestah, na nasipih, zapušcenih vrtovih. Nabiramo jo vse leto. 
Ucinkovine: fitosteroli, amini, flavolni glikozidi, tanini, minerali (železo, kalij, kalcij, magnezij, fosfor, silicij, žveplo), vitamini C, B2 , K, kumarin, pantotenska kislina, steroidi, aminokisline, polisaharidi, slaakorji, mnogo soli in klorofila 
Ljudsko zdravilstvo: Uporabljajo se vršicki, listi, semena in korenine. Koristi pri cišcenju krvi, zniževanju krvnega sladkorja, proti spomladanski utrujenosti, splošni slabosti in slabi prebavi. Lajša kašelj, težave z zlato žilo in pomaga pri težavah z uriniranjem zaradi povecane prostate. Znana je njena uporaba pri revmi, putiki, herpesu, driski in izpadanju las. 
Uporaba v kulinariki: Uporabljamo predvsem sveže liste in mlade vršicke, pripravimo jo kot špinaco ali pa v povezavi z drugo zelenjavo v omakah, solatah, juhah, omletah, iz nje lahko iztisnemo tudi sok. Posušeno uporabljamo predvsem v cajih ali zmleto v prah za zacimbo ali kot posip (prehransko dopolnilo) v razlicnih jedeh. 



:z.a.pisa./: fv1a.tej Špec 
Sestavine: 
50 dag tankih listov vlecenega testa 40 dag kopriv 
20 dag cemaževega pesta 30 dag skute 1, 5 dl jogurta 
20 dag sira feta 5 jajc 
olje 
sol 

Priprava: 
Koprive osmukamo, temeljito operemo in odcedimo. Stresemo jih v vrelo vodo in blanširamo 30 sekund. Odcedimo jih in za nekaj minut potopimo v ledeno hladno vodo. Koprive še enkrat dobro odcedimo, blago ožamemo in grobo sesekljamo. Vleceno testo obrežemo na velikost pekaca. Pekac namažemo z oljem in vanj položimo prvi list testa. Premažemo ali pokapljamo ga z oljem. V veliki skledi zmešamo skuto, jogurt, naribano feto, jajca, cemažev pesto in sesekljane koprive. Solimo po potrebi. En list testa prihranimo, preostale pa posamicno (vsakega posebej) meckamo in polagamo v pekac. Po vsakem listu razporedimo nadev. Testo z nadevom pokrijemo z listom testa. Premažemo ali pokapljamo ga z oljem. Pekac položimo v pecico, segreto na 180 stopinj. Skutno gibanico s koprivami in cemažem zlato rjavo zapecemo. 


KopvivVla ju/tla . vii.eV'v\ :z.a.pisa./a.: fVliV\ka. Kaceva.v 
Sestavine: 
40 dag svežih koprivnih vršickov 3 dag surovega masla 
1 cebula ali 3 šalotke 
3 dag riža 
1,5 1 vode 
sol 
poper 
muškatni orešcek 
Priprava: 
Koprive operemo in na drobno nasekljamo. Cebulo nasekljamo in jo dušimo na maslu, dodamo koprive in še malo kuhamo. Zalijemo z vodo, posolimo in popopramo ter zmešamo s palicnim mešalnikom. V to zmes dodamo opran in namocen riž in nato pokrito pri nižji temperaturi kuhamo do 20 minut. V juho naribamo malo muškatnega orešcka, lahko dodamo tudi paradižnikovo mezgo. 


Namig: 
Podobno lahko pripravimo juho iz razlicnih divjih zelišc ali mešanice. To je lahko odlicen lahek spomladanski obrok. 




Latinsko ime: Carum carvi Družina: kobulnice (Apiaceae) 
Ljudska imena: kumina, kimel, kimelj, kumna, cemena, cimna, kumic, kim, kumen, bela cemena 
Opis: Je od 20 do 60 cm visoka dvoletnica. Prvo leto se razvije le rozeta, drugo leto zrastejo visoka, vitka, robata in razvejana stebla. Listi so dvakrat do trikrat pernato deljeni, cvetovi so beli do rahlo rožnati, v kobulastih socvetjih. Seme je aromaticno, temno rjave barve, ukrivljeno kot polmesec, ima svetlejše brazde. 
Rastišce, razmere za gojenje: Gojimo jo na vrtu, potrebuje rodovitna ilovnata tla in soncno ali polsencno lego. Razmnožujemo jo s semenom, sejemo neposredno na grede pozno poleti ali pozno jeseni, lahko tudi spomladi. Kali na svetlobi. 
Ucinkovine: etericna olja, creslovine, hranljiva olja, bioaktivne snovi, kvercetin, kalcijev oksalat 
Ljudsko zdravilstvo: Žvecenje semen ali caj kot poparek lajša prebavne težave, kot so prebavni krci, napihnjenost in napenjanje, izboljšuje tek in osvežuje dah. Pomaga pri prehladnih obolenjih, ženskih težavah in razstruplja telo. 
Uporaba v kulinariki: Uporabljamo lahko liste, poganjke, cvetove, semena in korenine. Dodajamo jo v peciva, kruh, pogace, solate, pecena jabolka, likerje, bombone, caje, omake in juhe, enoloncnice, mesne jedi, jedi z zeljem, krompirjem in priloge. Ujema se z brinovimi jagodami, cesnom, cilijem, koriandrom, ingverjem, limono, lovorjem, peteršiljem, poprom in timijanom. 



:zapisa.la.: Da.v-ja. Jakša. Rožic 
Sestavine: 
25 dag pirine moke 
25 dag polnozrnate pirine moke 1 cajna žlicka drobne soli 1 cajna žlicka sladkorja 
pol kocke kvasa (20 g) 
1 žlica olja 
3 dl vode 
1,5 žlice ovsenih kosmicev 2 cajni žlicki cele kumine malo olja (za pekac) kumina (za posip) 
1 jajce (za premaz) 


Priprava: 
V mešalno posodo damo moko, sladkor, nadrobimo kvas, dodamo sol, ovsene kosmice, olje in kumino. Z mešalnikom pocasi mešamo, da se sestavine enakomerno razporedijo, in pocasi prilivamo vodo. Testo mehko zamesimo. Pustimo ga vzhajati približno od 30 do 45 minut, toliko casa, da vzide enkrat vecje. Pekac rahlo naoljimo, testo razporedimo po njem, tako da dobimo okroglo obliko, premera 30 cm. Naredimo zareze, po katerih bomo potem pogaco lomili. Namažemo z raztepenim jajcem in posujemo s kumino. Po želji lahko posujemo tudi z drugimi semeni (lanenimi, bucnimi, soncnicnimi) ali posipamo z naribanim sirom, šunko. Pecemo v ogreti pecici pri 200 stopinjah Celzija približno od 25 do 30 minut. 


Namig: 

Pogaco je treba pred posipom s semeni navlažiti, da se semena bolje oprimejo in ne odpadejo. 

Vir: Zofija Matkovic, gospodinjski zvezek s kuharskega tecaja leta 1964 v Metliki. 
Sestavine: 
1,5 kg svinjine 3 žlice masti 3 cebule paprika sol kumina 3/4 kg kislega zelja 
1 /8 1 kisle smetane žlica moke 
Priprava: Svinjino razrežemo na veCJe kose. Na masti popražimo cebulo, nato dodamo meso, sol in kumino. To skupaj dušimo,v da se meso zmehca. Dodamo še papriko in moko. Sele potem dodamo kislo zelje, ki ga že prej skuhamo. Dušimo, dokler se meso popolnoma ne zmehca. Pred serviranjem dodamo še kislo smetano. 





VvtVti W\ajavoV\. 

Latinsko ime: Majarona hartensis Maench, tudi Origanum majarona 
Družina: ustnatice (Lamiaceae) 

Ljudska imena: majaron, majeron, majoran, marjon, mažoran 
Opis rastline: Je enoletna ali pogojno trajna rastlina, nizek grmicek z jajcastimi listki. Zraste do 50 cm visoko. Stebla so pokoncna, žilavo lesnata in razvejana. Cveti svetlo rožnato ali belo. 
Rastišce, razmere za gojenje: Zahteva soncno lego in dobro vrtno zemljo. 
Ucinkovine: etericno olje, tanini, grencine, alkaloidi 

Ljudsko zdravilstvo: Caj krepi živcevje in želodec, spodbuja tek, podpira delovanje jeter in žolca, lajša težave dihalnih poti. Spodbuja menstruacijo in pomaga pri migreni. Etericno olje v masažnih oljih se uporablja pri bolecinah mišicnih krcev, športnih poškodbah, isiasu, vnetju zapestja in zvinih. 
Uporaba v kulinariki: Uporabljamo listke in mlade poganjke, sveže ali sušene. Dodajamo ga proti koncu kuhanja, pri mesnih jedeh, jedeh iz strocnic ter pri mastnem pecenem krompirju in pecenkah. Vmešamo ga tudi pri izdelavi klobas, saj zavira bakterije in težke jedi naredi lažje prebavljive. Dobro se ujema z baziliko, brinom, cesnom, cilijem, kumino, loyorjem, papriko, peteršiljem, rožmarinom, timijanom in žajbljem. Ceprav sta si majaron in origano v sorodu, ju pri zacinjanju jedi ne uporabljamo skupaj. 


fvtajavoVlova skuta :zapisala: /VliV\ka Kocevav 
Sestavine: 
25 dag domace sveže skute 5 dag kisle smetane 
5 da. jogurta 1 žlicka olivnega olja 
2 dag svežega majarona 
Priprava: 
Pred pripravo vzamemo skuto, kislo smetano in jogurt iz hladilnika, da se nekoliko ogrejejo. Sveže nabrane vejice majarona ocistimo, operemo pod tekoco vodo in dobro odcedimo na kuhinjski brisaci. Zelišce nato zelo drobno nasekljamo in mu dodamo oljt. Vmešamo ga v skuto, kislo smetano in jogurt. Ce želimo lažjo zelišcno skuto, uporabimo le dvojno kolicino jogurta. Mešanico za eno uro postavimo v hladilnik, da se sestavine povežejo in da se okrepi okus. 


Namig: 
Po okusu lahko dodamo sol, poper, mleto rdeco papriko, limonin sok, mlete orehe. Ce želimo ohraniti osnovni vonj in okus majarona, ne solimo, ne popramo in ne dodamo nic drugega. Tako lahko pripravimo zelišcno skuto tudi z drugimi gojenimi ali divjimi zelišci. Ce zmešamo vec zelišc v zelišcno mešanico, kombiniramo »sladka« in »grenka« zelišca, da dobimo polnejši okusjedi. Takšno zelišcno skuto lahko uporabimo za namaz, prilogo ali kot polnilo za zelišcno gibanico. 


Zajec . W\ajaVOV\OW\ :za.pisala.: A{eVlka. KukW1a.11t 
Sestavine: 
1,5 kg zajcjega mesa 3 velike cebule 3 stroki cesna 
1 lovorov list 
2 korencka 
1 vejica svežega peteršilja 2 dl belega vina 
3 sveže vejice ali 1 žlica suhega majarona 1 žlicka sladke paprike 
Priprava: Zajcje meso razrežemo na kose in jih na vrocem olju hitro popecemo z vseh strani. Meso odstranimo na eladenj. Na isti mašcobi prepražimo nasekljano cebulo, dodamo nasekljan cesen in pražimo, dokler se cebula ne zmehca. V to posodo spet damo meso, zalijemo z vinom, dodamo lovorov list, na kolobarje narezan korencek in na drobno nasekljan peteršilj. Obcasno premešamo, da alkohol izhlapi. Solimo po okusu in nato pokrito dušimo pri nižji temperaturi približno 50 minut. Jed pred serviranjem posujemo z drobno nasekljanim majaronom. 




NavadV\.a W\e(isa 

Latinsko ime: Melissa officinalis Družina: ustnatice (Lamiaceae) 
Ljudska imena: melisa, citronska melisa, medenika, osenica, rojenica, srcna zel 
Opis rastline: Je košato razraslo trajno zelišce, ki doseže do 1 m v1srne. Steblo je porašceno z dlacicami, razvejano. Svetlo zelen) listi so jajcasti, enakomerno nazobcani in prepredeni z žilami, dlakasti. Ce jih zmeckamo, dišijo po limoni. Cvetovi so majhni, dvoustnati, bledo rumeni, združeni v grozdih. 
Rastišce, razmere za gojenje: Ustrezajo ji zelo soncna lega, a z opoldansko senco in humusna, rahlo vlažna vrtna tla. Je nezahtevna rastlina, razmnožujemo jo s semenom ali s potaknjenci. 
Ucinkovine: etericna olja, tanini, alkaloidi 

Ljudsko zdravilstvo: Pijemo caj kot poparek iz listov ali v mešanici. Iz nje lahko pripravimo tinkturo ali olje in mazilo. Uporabljamo jo pri težavah z venami in hemoroidi ter zunanje pri udarninah in podplutbah. Pomaga pri želodcnih težavah, pomirja v stresnih razmerah in pri nespecnosti, pri herpesu in glavobolu. 
Uporaba v kulinariki: Uporabljamo listke in mlade poganjke, sveže ali sušene. Drobno nasekljane listke dajemo v bele omake za ribe, majonezo, kislo zelje, v jedi s perutnino in svinjino, a šele na koncu kuhanja, da ne izgubi pikantnega okusa. Dodamo jo tudi v solate, sadne solate in jajcne kreme. Pripravimo lahko razlicne pijace: vodo, sirup, liker in žganje. 



Slivovi CW\oki (kVledeljVli) . W\e{iso :z.a.pisa./a.: fVliV\ka. Kaceva.v 
Sestavine: 
50 dag krompirja 
15 dag pšenicne moke (in dodatek za oblikovanje) 1 O dag kisle (domace) smetane 
1 O dag sladkorja (in še dodatek za slive) šcepec soli 
1 jajce 
1,5 dag listov melise 2 vaniljeva sladkorja 20 sliv 2 žlici krušnih drobtin mast/ olje/ maslo/ margarina 

Priprava: 
Skuhamo krompir v oblicah. Izkošcicimo slive in v vsako damo ravno žlicko sladkorja, takoj zapremo in jih polagamo na krožnik tako, da ne izteka slivov sok. Kuhan krompir olupimo in pretlacimo (lahko tudi naribamo, da ostanejo vidni košcki krompirja). V skledo presejemo moko, dodamo krompir, jajce, sladkor, vaniljev sladkor in kislo smetano, nato še na drobno nasekljano meliso. Mešamo toliko casa, da dobimo enotno maso, po potrebi dodamo nekaj moke. V dlaneh oblikujemo 20 skledic. V vsako v sredino položimo stisnjeno slivo z odprtim delom navzdol in testo tako zapremo, da oblikujemo cmok. Položimo ga na pomokano površino-: Pazimo, da so naše roke ves cas pomokane. Ce nismo vešci oblikovanja z roko, lahko testo razvaljamo in razrežemo na kvadrate. Pred tem pa moramo že v testo dodati nekaj vec moke. Cmoke damo kuhat v 


slano vrelo vodo v pokrito posodo, za približno 20 minut, nato odcedimo. Postrežemo s prepraženimi drobtinami, ki jih polijemo po cmokih, serviranih na krožniku. Lahko pa odcejene cmoke damo na prepražene drobtine in jih postrežemo v ponvi. 
/v1e{isVli kvopcek :za.pisala.: fV1i{eVta. /Vtdit-.a.v-
Sestavine: 
1 žlica suhe melise (ali 2 žlici sveže) 2 žlici masla ali olja 1 iajce 5 zlic moke 
1 /4 žlicke pimeta malo muškatnega orešcka nekaj kapljic limone 
1 žlica krusnih drobtin (ali 1 O dag prekajene nasekljane slanine) sol 
priprava: Zlico masla segrejemo, dodamo žlico melise, rahlo popražimo, posipamo s pimentom, da zadiši, prelijemo z 1,5 1 vode. Zavremo in posolimo. Nato pripravimo sukanje (»sukane«) iz enega jajca in 5 žlic moke. Sestavine dobro posukamo in zakuhamo v juho. Zmerno naj vre 5 minut. Pred serviranjem dodamo nekaj kapljic limone in malo naribanega muškatnega orešcka. V ponvi prepražimo drobtine na maslu. Juho zabelimo na krožniku, dodamo še list melise in postrežemo. 
Namig: Melisni kropcek lahko pripravimo tudi nekoliko drugace, ce nekatere sestavine zamenjamo. Namesto masla uporabimo olje in namesto drobtin suho slanino. Slanino narežemo na kocke, polovico jih prepražimo z meliso in pimentom, z drugo polovico slanine pa juho na koncu zabelimo. Tako lahko z meliso in drugimi domacimi sestavinami pripravimo dve okusni juhi. Prva je za vegetarijance in druga za tiste, ki prisegajo na meso. Obe sta zelo dobri. 






Popv-ova W\eta 

Latinsko ime: Mentha x piperita Družina: ustnatice (Lamiaceae) 
Ljudska imena: meta, crna meta, metvica 

Opis rastline: Je od 50 do 90 cm visoka gojena trajnica, hitro in košato se razrašca z živicami. Steblo je zelene do temno rdeckaste barve, listi so ovalni do elipsasti z nažaganim robom, razvršceni nasprotno. Beli, rožnati ali škrlatno vijolicasti cvetovi so v klasastih socvetjih. 
Rastišce, razmere za gojenje: Ljubi polsencen prostor in pešceno humusna do pešceno ilovnata tla, bogata s hranilnimi snovmi. 
Ucinkovine: etericna olja (mentol), minerali mangan, kalcij, železo, magnezij, baker, vitamina A in C, mašcobne kisline omega 3, riboflavin, triptofan, vlaknine, creslovine, antioksidanti 
Ljudsko zdravilstvo: Pospešuje tvorjenje sline, izlocanje želodcne kisline in žolca. Pri prehladih in gripi olajša dihanje, blagodejno vpliva na živcevje, blaži glavobol in nespecnost. Uporablja se pri mišicnih, revmaticnih in prebavnih bolecinah. 
Uporaba v kulinariki: Uporabljamo sveže ali posušene liste. Pripravljamo sokove, sirupe, kise, juhe, omake, nadeve, caje, sladice, sladolede, sorbete. Ponekod je nepogrešljiva sestavina krvavic, dodatek krompirju, grahu, perutnini, ovcetini in v solatah. Nasekljano dodamo sadnim solatam, osvežilnim pijacam in likerjem. Je priljubljen dodatek potic, tort in cokolad. Ujema se z baziliko, cilijem, ingverjem, kardamom, koprom, klincki, kumino, limono, majaronom, pehtranom, peteršiljem, poprom in timijanom. 


/v1etiVla coko{adVla torta :z.a.pisa./a.: Pekarna. Kv-a.jca.v 
Sestavine: 
Biskvit: 6 jajc 
38 dag sladkorja v prahu 32 dag moke 
6 dag kakava 
1,5 dl olja 
1,5 dl vode 
1 vaniljev sladkor 
1,5 pecilnega praška 
Krema: 
2 jajci 
1 O dag sladkorja 6 dag masla 6 listov želatine 0,5 1 alpske smetane 
1 O dag cokolade listici mete po okusu 


Priprava biskvita: 
Jajca locimo na rumenjake in beljake. Rumenjake, polovico sladkorja, olje, vodo in vaniljev sladkor skupaj zmešamo z mešalnikom v penasto maso. Posebej stepemo sneg iz beljakov in polovice sladkorja. Vse skupaj na roke na rahlo zmešamo. Postopoma dodajamo moko, pecilni prašek in kakav, da dobimo enovito maso. Napolnimo obroc za peko tort in pecemo pri 180 stopinjah Celzija približno 30 minut. 


Priprava kreme: Maslo raztopimo nad soparo. Posebej zmešamo JaJc1 m sladkor ter zmes dodamo k stopljenemu maslu. Kuhamo na sopari (70 stopinj Celzija), da dobimo gosto penasto snov. Primešamo liste želatine (ki jih prej namocimo v hladno vodo in nato ožamemo). Ohladimo kremo, na rahlo primešamo alpsko smetano, stopljeno cokolado in sveže narezane metine liste. Biskvit prepolovimo in namažemo s kremo. S preostalo kremo premažemo torto z vseh strani. Okrasimo jo lahko še s kremo v vrecki in svežimi metinimi listi. 
Ajdovi pviVlceskiVli kvofi . W\eto :z.a.pisa./a.: Bisevka. Ka.vta./,ja. 
Sestavine: 
1,25 dl vode 0,6 dl olja 
1 dl pšenicne moke 0,25 dl ajdove moke 2 jajci 
1 pecilni prašek 0,4 dl mleka 
3 žlice sladkorja 1 vaniljev puding 
5 dag bele cokolade 
2 žlici na drobno sesekljane mete 2 dl sladke smetane 
Priprava: Vodo in olje zavremo ter dodamo pšenicno in ajdovo moko. Ves cas mešamo, da dobimo gladko zmes. Ko se ohladi, dodamo jajca in malo pecilne.a praška. Z brizgalko dajemo testo v kupckih v pekac in pecemo pri 180 stopinjah Celzija, dokler ne porumeni. 
Kremo pripravimo tako, da prašek za puding zmešamo s tremi žlicami sladkorja in tremi zlicami hladnega mleka, preostalo mleko zavremo in vanj vlijemo mešanico. Tri minute mešamo, da se masa zgosti. Ko je puding še vroc, vanj vmešamo belo cokolado in meto. Pustimo, da se krema ohladi. Stepemo smetano in je tri žlice dodamo v ohlajeno kremo. Pecene princeske razrežemo po sredini na dva dela. 




Latinsko ime: Artemisia dracunculus Družina: nebinovke (Asteraceae) 
Ljudska imena: dragoncelj, estragon, kozlac, bertram 

Opis: Je trajnica, zraste od 60 do 100 cm. Koren je svetlo rjav, krhek in mesnat, z razpredenimi korenikami. Steblo je okroglo, brazdasto in razvejano, zgoraj svetlo zeleno. Listi so gladki, dolgi in ozki, zelene barve, na spodnji strani imajo oljne zleze. Imajo grenko-sladek aromaticen vonj. Lahko oblikuje majhne, kroglaste, zelenkasto bele cvetove. 
Rastišce, razmere za gojenje: Raste v rodovitnih, lahkih in suhih tleh, predvsem na soncni, toda zavetni legi. Razmnožujemo ga tako, da spomladi razdelimo korenine ali pa poleti razrežemo stebla. 
Ucinkovine: etericno olje, kumarin, grencine, jod, minerali, vitamina Ain C 
Ljudsko zdravilstvo: Uporablja se pri motnjah presnove, spodbuja apetit in menstruacijo in pospešuje potenje. Pomaga pri oslabljenem delovanju ledvic in zastajanju urina, pri putiki, revmatizmu, blaži bolecine pri zobobolu in pomirja. 
Uporaba v kulinariki: Uporabljamo sveže in posušene liste. Dodajamo ga v razne omake (tatarska, holandska), juhe, solatne prelive, k strocjemu fižolu, v skutne namaze, maslo, kruhovo pecivo, biskvite, k pecenemu pišcancu, ribjim in jajcnim jedem. Najbolj znani pri nas so pehtranova potica in štruklji. Lahko naredimo tudi pehtranovo olje ali kis. Prav tako ga dodamo k živilom, ki jih vlagamo v kis (kumarice). Ujema se z baziliko, cesnom, drobnjakom, janežem, kaprami, koprom, koromacem, krebuljico, lovorjem in peteršiljem. 


Pe"1tvo.Vtov kolac :z.a.pisa./a.: Da.v-ja. Jakša. Rožic 
Sestavine: 
5 jajc 
20 dag sladkorja 
r7 ..-.-.. 
1 dl olja 
1 dl mleka 25 dag moke 
1 eecilni prašek 3 cajne žlicke pehtrana (svež ali posušen) 3 žlice narezanih brusnic ali rozin 


Priprava: 
Umešamo rumenjake in sladkor, dodamo oije in mleko. Postopoma dodamo moko s pecilnim praskam. Naredimo sneg iz petih beljakov in ga v vec delih vmešamo v osnovno zmes. Na koncu dodamo pehtran in brusnice ali rozine ter na rahlo premešamo. Vlijemo v navaden pekac ali pa v pekac za šarkelj. Pecemo 45 minut pri 180 stopinjah Celzija. Pred serviranjem potresemo z mletim sladkorjem. 






Pv-o.vi peter-šil j 
Latinsko ime: Petroselinum crispum Družina: kobulnice (Apiaceae) 
Ljudska imena: peteršilj, petršil, opih, peršin, peteržilj 
Opis: Je košata, do 50 cm visoka dvoletnica. Prvo leto požene svetlo korenasto korenino in listno rozeto; listici so temno zeleni, pernato deljeni na razlicne nacine. Naslednje leto zrastejo razvejana stebla z vzdolžnimi robovi in nato zelenkasto rumeni cvetovi, ki ležijo v dvojnih kobulastih socvetjih. 
Rastišce, razmere za gojenje: Potrebuje polsencno ali soncno lego, humusna, globoka in vlažna tla. Razmnozuje se s semenom. 
Ucinkovine: etericno olje, vitamini A, E, C, B1, B , minerali železo, kalij, natrij, fluorid, mangan, kalcij, magnezij, fosfor, cink, selen, karoten, glukozid, flavonoidi, fitoestrogeni 
Ljudsko zdravilstvo: Peteršilj je eno od najpoaosteje uporabljenih zdravilnih zelišc pri nas. Uporabljamo ga za cišcenje krvi in pri obolenjih izlocal. Krepi kosti, živcevje in imunski sitem, deluje proti stresu in antisepticno. 
Uporaba v kulinariki: Sveže, suhe ali zamrznjene liste in korenine dodajamo omakam, solatam, mlademu siru, v zelišcno maslo in skuto, juhe in enoloncnice, jajcne jedi, k zelenjavi, mesu in ribam. Korenino (in liste) kuhamo skupaj z jedjo, liste pa damo v jed, tik preden jo ponudimo. Ujema se z baziliko, cesnom, cilijem, drobnjakom, lovorjem, majaronom, meto, origanom, pehtranom, poprom, rožmarinom in z vecino drugih zelišc. 


Qobe . jajci iVl petevšiljeW\ :z.a.pisa./: AV\toll\ Kaceva.v-
Sestavine: 
50 dag jurckov ali lisick 
2 žlici svinjske masti (ali 10 žlic olja) 
ac 5 J
2z JCl ze enega peters1 JalJ. 1 v.l. sol poper 
Priprava: 
Gobe ocistimo, poplaknemo, odcedimo in narežemo na tanke listice. Dušimo jih na svinjski masti, solimo ter popramo, da izpari voda. Nato jih prelijemo s stepenimi jajci, pomešanimi z žlico nasekljanega peteršilja. Mešamo, dokler jajca ne zakrknejo. Pred serviranjem jed posipamo z drugo žlico nasekljanega peteršilja. 


Namig:
Ponudimo kot samostojen obrok s krompirjem v kosih ali z ajdovimi žganci in zeleno ali zelnato solato. 


Pot{aCeVla kvoVV\pivjeva ju"1a . jajci Vir: Marija Kocevar, por. Težak, kuharski tecaj leta 1937 v Metliki. 
Sestavine: 
20 dag krompirja 8 dag masti 8 dag slanine navadni peteršilj sol 
poper majaron 
2,5 del mleka 8 dag moke 
3 jajca 


Priprava: 
Skuhamo olupljen krompir, ga pretlacimo in precedimo. Dodamo peteršilj , majaron , poeer, sol in na košcke narezano slanino. V posodi razzvrkljamo mleko in moko in ju med mešanjem dodamo juhi. Jajca trdo skuhamo , jih olupimo in razrežemo na listice. Na koncu jih dodamo juhi. 



N avadV\.i v-egv-at 
Latinsko ime: Taraxacum officinale Družina: nebinovke (Asteraceae) 
Ljudska imena: re.rat, jergot, jergut, farškaplata, jajcar, lederce, mlec, mlecec, mlecje, otavcic, pljušcanec, pljunšcakovina, regrad, regvat, rumena reva, smolika, smolicka, solatnik, števnica, vergrad, žehtelnica, želtena, žentenje, žoltenica 
Opis: Je zelnata trajnica, zraste od 5 do 30 cm, korenina je dolga, mocna, listi so pritlicni, nazobcani, temno zelene barve, steblo je goJo, okroglo in votlo, brez listov, na njem pa je rumen cvetni košek. Cas cvetenja je obicajno aprila in maja. Kasneje se cvet preoblikuje v regratovo lucko, ki jo tvorijo številna semena. Vsi deli so polni belega mlecka. 
Rastišce, razmere za gojenje: Raste prosto v naravi na gnojenih travnikih, ob poteh. Nabiramo ga vse leto. Lahko ga tudi gojimo, razmnožuje se s semenom. 
Ucinkovine: grencine, kalij, železo, vitamin C, smole, creslovine, etericno olje, inulin 
Ljudsko zdravilstvo: Vse posušene dele uporabljamo v cajih, ker spodbuja izlocanje žolca, krepi delovanje ledvic ter pomaga pri cišcenju ožilja in s tem celotnega telesa. Lajša težave pri putiki, revmatizmu, kožnih ekcemih, slabokrvnosti in pomanjkanju apetita. 
Uporaba v kulinariki: Uporabljamo sveže mlade liste, popke in cvetove v solatah, omletah, zloženkah in juhah. Iz cvetov pripravljamo sirup ali med, lahko tudi iztisnemo svež sok, posušeno korenino pa uživamo kot kavni nadomestek ali kot korenasto zelenjavo. 


SpovvdadaVtska solata :z.a.pisa./a.: Da.v-ja. Jakša. Rožic 
Sestavine: pest regrata pest radica 
2 žlici zvezdice (kurja crevca) nekaj mladih listov rmana listi cemaža ali 3 stroki cesna 2 krompirja 
cvetovi trobentice, vijolice, marjetice sol 
oljcno olje jabolcni kis 
Priprava: 
Regrat, radic, navadno zvezdico, nekaj rmanovih listov, lahko tudi nekaj mladih listov trobentice operemo, dodamo narezan cemaž ali cesen, narežemo dva kuhana krompirja, zacinimo s soljo, oljcnim oljem in jabolcnim kisom. Zmešamo in na koncu dodamo še pest cvetov trobentic, vijolic in marjetic. 


Namig: 
Lahko dodamo tudi cvetove mrtve koprive ali regrata. 



Latinsko ime: Rosmarinus officinalis Družina: ustnatice (Lamiaceae) 
Ljudska imena: rožmarin, pravi rožmarin, slovenski rožmarin 
Opis: Je zimzelen grm, trajnica, ki zraste do dva metra visoko. Steblo je kvadratasto, olesenelo, listi so iglasti, nasprotni, sedeci, usnjati in smolnati, zgoraj temno zeleni, spodaj pa belo dlakavi. Cvetovi so bledo modre, vijolicne ali rožnate barve. 
Rastišce, razmere za gojenje: Izvira iz krajev ob morju, gojimo ga doma v loncih. Zahteva polno soncno svetlobo in odlicno odcedna tla, pozimi ga odnesemo v suh, zracen prostor. Najlažje ga razmnožujemo s potaknjenci. 
Ucinkovine: etericno olje, grencine, creslovine; 4 razlicni kemotipi rožmarina 
Ljudsko zdravilstvo: Uporabljamo ga za pripravo etericnih olj, krem in cajev. Krepi in pomirja živce, pri nizkem krvnem tlaku spodbuja delovanje srca in krvnega obtoka. Pomaga pri delovanju prebavnih žlez, lajša težave pri revmi in putiki. Pospesuje rast las in deluje kot odganjalec mrcesa. 
Uporaba v kulinariki: Uporabljamo sveže in suhe listke, cvetove in vejice, predvsem v mastnih in beljakovinsko mocnih jedeh: divjacina, ribe, jagnjetina, jedi iz paradižnika, krompirja, konzerviramo ga v kisu in v solni zelišcni mešanici. Ujema se s cimetom, cesnom, drobnjakom, ingverjem, lovorjem, luštrekom, kurkumo, majaronom, meto, origanom, peteršiljem, poprom, sivko, šetrajem, timijanom, žajbljem in s pomarancno ali limetino lupinico. 



:z.a.pisa./: fv1a.tej Špec 
Sestavine: 
60 dag jagenjcka (meso v hrbtu -dvojna zarebrnica, za prst debel kotlet) 
rožmarin 


sol 
poper 


Priprava: 
Rozmarin osmukamo in drobno nas.kljamo. Zarebrnice solimo in z obeh strani posipamo z rožmarinom. Pripravimo klasicni ali elektricni žar, ki ga ogrejemo na srednjo temperaturo (od 190 do 230 stopinj Celzija). Pri peki mesa moramo paziti, da se ne prepece in da ostane rožnate barve. 



/v1(adi kvoW\piv iVl .e(eVljava . voŽW\O.ViVlOW\ :z.a.pisa./: fv1a.tej Špec 
Sestavine: 
1 kg mladega krompirja 1 cebula 
2 stroka cesna 
1 rdeca paprika 1 zelena paprika 
1 bucka 3 žlice ekstra deviškega olivnega olja sol 3 vejice rožmarina 
Priprava: Zavremo soljeno vodo. Mladi krompir ocistimo, stresemo v lonec, prelijemo z vrelo vodo in pristavimo. Ko zavre, ga kuhamo 5 minut. Krompir odcedimo in pustimo, da se posuši. Preostalo zelenjavo ocistimo in narežemo. Vso zelenjavo stresemo v skledo. Prelijemo jo z oljem, potresemo z rožmarinom in dobro premešamo. Zelenjavo porazdelimo v pekac, ki .a pred tem obložimo s peki papirjem. Pecemo priblizno 30 minut v pecici, ogreti na 180 stopinj Celzija. 



:z.a.pisa./a.: A{eVlka. KukWla.Vt 
Sestavine: 
4 fileji lososa 
4 vejice svežega rožmarina (ali 3 cajne žlicke suhega) 
3 cajne žlicke olivnega olja sol 
cesen 
2 jušni žlici limoninega soka 

Priprava: 
Pripravimo mešanico nasek.anega rožmarina in cesna, soli in olja. Vanjo polozimo fileje lososa in jih tako mariniramo vsaj 3 ure pred pecenjem, lahko pa tudi en dan prej. V ponvi mocno segrejemo olivno olje, položimo vanjo marinirane fileje lososa in jih pustimo nekaj minut, da se s spodnje strani zapecejo. Nato jih obrnemo in zapecemo še na dru$i strani. Fileje pecenega lososa pred serviranjem se malo posujemo z nasekljanim rožmarinom in pokapamo z limoninim sokom. 






Pv-ava sivka 

Latinsko ime: Lavandula angustifolia Družina: ustnatice (Lamiaceae) 
Ljudska imena: sivka, sifka, ozkolistna sivka, kofendl, lavendel, lavanda 
Opis: Je od 50 do 100 cm visok, redek do košat zimzelen grm. Steblo je kvadratasto, zeleno, v drugem letu oleseni. Listi so crtalasti, sivozeleni, fino dlakavi, cvetovi modri do vijolicni, delno tudi rožnati, beli, združeni v ozka klasasta socvetja na dolgih pecljih. Vsa rastlina mocno diši, plodovi so sladki. 
Rastišce, razmere za gojenje: Gojimo jo na vrtu. Potrebuje kamnita, pešcena, suha pobocja, prepustna tla ter soncno in odprto lego. Priporocljivo jo je zašcititi pred mrazom. Razmnožujemo jo s stebelnimi potaknjenci ali z delitvijo maticne rastline. 
Ucinkovine: etericno olje, kumarin, estri, creslovine, kafra 
Ljudsko zdravilstvo: Pitje caja pomaga pri uravnavanju krvnega tlaka, spodbuja krvni obtok in tek. Etericno olje pomaga pri bolecinah v mišicah in sklepih, virozah dihalnih poti, astmi in pikih insektov. Sivka pomirja ali poživlja, odvisno od potreb organizma, ima antidepresivne in antisepticne lastnosti. 
Uporaba v kulinariki: Liste, poganjke, stebla, cvetove uporabimo za garniranje in za sladice, eeciva, jabolcne yite, sirupe, caje, ribje jedi, eerutnino, juhe, enoloncnice in v zelišcnih mešanicah. Ujema se s cokolado, baziliko, cesnom, origanom, pehtranom, poprom, šetrajem, timijanom, rožmarinom in žajbljem. 


SivkiVle VV\iŠke ;rnspisa/a: Bisev-ka Kavta/,ja 
Sestavine: 
2 jajci 1 dl jogurta 
1 vaniljev sladkor šcepec soli 
1 žlica ruma 3 žlice ajdove moke 
3 žlice na drobno sesekljane sivke 1 pecilni prašek 
0,5 l olja 
Priprava: Z rocnim mešalnikom po naslednjem vrstnem redu zmešamo: jajca, jogurt, vaniljev sladkor, sol, rum in sivko. Pustimo stati 1 O minut. Postopoma dodamo moko in pecilni prašek, da se testo zgosti. Olje segrejemo in vanj z žlicko dajemo testo. Pecemo toliko casa, da porumeni. 

Namig: 
Potresemo z mletim sladkorjem ali prelijemo z marmeladnim prelivom. 



VvtVti šetv-aj 

Latinsko ime: Satureja hortensis Družina: ustnatice (Lamiaceae) 
Ljudska imena: šetraj, cober, cuber, šetrajka 

Opis rastline: Je od 30 do 60 cm visoka enoletnica z ozkimi sulicastimi in gladkimi listi temno zelene barve, ki so po spodnji strani dlakavi. Steblo je mocno razvejano. Cvetovi so beli do rožnati, sestavljajo enostranska, navidezno klasasta socvetja. 
Rastišce, razmere za gojenje: Uspeva v povprecno založeni prsti, potrebuje nevtralni pH, soncno lego, prenaša presajanje. 
Ucinkovine: etericno olje, grencine, creslovine 

Ljudsko zdravilstvo: Caj ugodno vpliva na želodec, zato z ntim lajšamo naeenjanje, slabost in zelodcne krce. Pri diabetikih zmanjsuje mocan obcutek žeje. Deluje pri prehladih, kašlju, zasluzenju in bolecinah v grlu. Uporablja se pri odpravljanju glist. Spodbuja izlocanje seca, zato pomaga pri putiki in secnih kamnih. Deluje kot afrodiziak, še posebej poudarjajo njegovo pomoc pri preprecevanju prezgodnjega izliva sperme. 
Uporaba v kulinariki: Je zacimba za strocnice, ribe, meso in dodatek k težje prebavljivim mastnim jedem. Posebno priporocljivo ga je uporabiti pri fižolu, leci, grahu, zelju in ohrovtu. Jed zacinimo na samem zacetku kuhanja, ker se med kuhanjem izlocijo nekatere koristne snovi, ki blagodejno vplivajo na crevesje in želodec. Uporabljamo ga lahko namesto popra. Svež ali suh je primeren za aromatiziranje kisa, k solatam ga nasekljamo. Ujema se z baziliko, cesnom, kumino, lovorjem, majaronom, meto, origanom, peteršiljem, poprom, rožmarinom, sivko in timijanom. 


Fii.olova pašteta s šetvajeVV\ :z.a.pisa./a.: AleV\ka. KukWla.V\ 
Sestavine: 
24 dag rjavega fižola 2-3 dag paradižnikove mezge polovica cebule 
1 strok cesna 
1 žlicka sveže bazilike 2 žlici svežega origana 1 pest svežega šetraja 3 zlice olja 
sol 
poper 
Priprava: 
Fižol skuhamo tako, da mu dodamo sol, lovorjev list in pest šetraja. Ko je skuhan, odcedimo vodo. Lahko pa uporabimo fižol v konzervi, tega le odcedimo. Kuhan fižol s palicnim mešalnikom zmešamo v gladko zmes. Dodamo drobno nasek.ano cebulo, liste bazilike, origana, šetraja, strok cesna, paradižnikovo mezgo, olje in ponovno zmešamo. Ko dobimo gladko zmes, solimo in popramo po okusu. Fižolovo pašteto še enkrat zmešamo, da se prepojijo vsi okusi. 


Namig: 
Namazane kruhke obložimo s svežo zelenjavo in zelišci. 


Ze{eV\.javV\.i po{ peti s šetvajeM :z.a.pisa./a.: fV1i{eVta. /Vtdit-.a.v-
Sestavine: 
1 cebula 
5 strokov cesna 1 paprika 
1 korencek 
1 droben paradižnik (uporabimo lahko tudi drugo zelenjavo; pri sladki zelenjavi, kot so buce, koruza, korenje, smo previdni, polpeti se zaradi vsebnosti sladkorja lahko hitro prevec zapecejo in so sladkega okusa) 5 stebel stoletne cebule ali por 2 žlici šetraja 
1 noževa konica cilija 2 jajci sol 
1 žlica zdroba (pšenicnega ali koruznega) 2 ali 3 žlice polnozrnate moke 
Priprava: Zelenjavo nasekljamo na enako drobne košcke, korenje naribamo, posolimo, dodamo žlico olja (malo pocakamo, da zelenjava spusti vodo), jajci in zacimbe. Zmešamo in dodamo zdrob in moko. Masa mora biti enako gosta kot zmes za žlicnike, ce je treba, dodamo moko ali nekaj kapljic vode. V ponvi segrejemo olje, zmes polagamo z žlico na olje in specemo na obeh straneh pri zmerni temperaturi. 


Namig: 
Polpete postrežemo s krompirjevo solato, z dodatkom drobnjaka ali stoletne cebule. Lahko tudi z zeleno solato in prilogo. Hladne uporabimo v sendvicih, skupaj z majonezo, rezino sira, listom zelene solate in rezino paradižnika. Opisani masi za polpete lahko dodamo malo olja, jo naložimo v model za drobno pecivo, v velikosti približno 2,5 cm (pekac za mafine), in specemo v pecici pri 170 stopinjah Celzija. Ohlajene okrasimo z listi zelene, cešnjevim paradižnikom ali papriko in pritrdimo z zobotrebcem. Dobimo nabodalca za en grižljaj. 

Latinsko ime: Thymus vulgaris Družina: ustnatice (Lamiaceae) 
Ljudska imena: timijan, (vrtna) materina dušica, materin dušek, babja dušica, duša, bukvica 
Opis rastline: Je plazec se trajni grmicek blazinastega videza. Stebla so lesnata, listi temno zeleni z vošceno povrhnjico. Cveti so v socvetjih, navadno svetlo vijolicaste barve. Nadzemni del rastline ostane zelen tudi cez zimo. 
Rastišce, razmere za gojenje: Zahteva soncno suho rastišce. Prst naj bo lahka, dobro odcedna, najraje bazicna. Sejemo in redcimo na razdaljo od 25 do 40 cm. Lahko ga gojimo tudi v zaprtih prostorih. 
Ucinkovine: etericno olje (9 razlicnih kemotipov), flavonoidi, saponozoidi 
Ljudsko zdravilstvo: Ucinkovit je pri lajšanju kašlja in bolecin v grlu in prsih, pomaga pri vrocinskih stanjih in krcih. Povecuje telesno odpornost, krepi, pomaga pri premagovanju nespecnosti in pri revmatizmu. Timijanova tinktura je zelo ucinkovita pri vnetju dlesni in zobobolu. V kozmetiki ga uporabljamo pri odpravljanju prhljaja in mozoljev. 
Uporabnost v kulinariki: Prilega se perutnini, govedini, divjacini in svinjini. Sveže in suhe listke uporabljamo tudi za gobje jedi, pri pecenem krompirju, umešanih jajcih s slanino, mastnih klobasah in sirih, solatah, omakah, juhah in enoloncnicah. Odlicno se ujema z baziliko, cesnom, cilijem, lovorjem, majaronom, muškatnim oreškom in cvetom, origanom, peteršiljem, pimentom, poprom in rožmarinom. 


Ze{eVtjavVta obava s tiVV\ijO.VtOVV\ :z.a.pisa./a.: fV1i{eVta. /Vtdit-.a.v-
Sestavine: 
15 dag mladega graha 
1 O dag mladega korenja 2 cebuli 2 stroka cesna 
1 žlica narezanega drobnjaka 1 žlicka timijana 
1 žlica moke 
1 žlica olja 
1 l vode 
1 žlica masla 3 rezine kruha 


Priprava: 
Nasekljano cebulo in cesen popražimo, da posteklenita, dodamo na kocke narezan korencek, popražimo, da zadiši, dodamo grah, še malo popražimo in dodamo žlico moke. Zalijemo z litrom vode ali juhe, solimo po okusu. Na zmerni temperaturi kuhamo do mehkega. Zacinimo z drobnjakom in timijanom, solimo in popramo po okusu. 


Namig: 
Na žlici masla opražimo kruhove rezine, jih zrežemo na kocke in ponudimo k obari. 



:z.a.pisa./a.: Vev-a. Jakša. 
Sestavine: 
od 40 do 50 dag krompirja 2 žlici olja ali masti 
2 cebuli 
15 dag svinjine ali 1 kranjska klobasa 1 žlicka sladke paprike 
1 žlica yaradižnikove mezge 1 1 vroce vode 
sol 
lovorov list šcepec timijana 
noževa konica mlete kumine 
Priprava: V kozici se.rejemo mašcobo, prepražimo na drobno narezano cebulo in zrezano meso. Ko cebula zarumeni, dodamo paradižnikovo mezgo, papriko, dobro premešamo in dodamo še na košcke narezan krompir. Zalijemo z vodo, dodamo zacimbe in kuhamo do mehkega. Ko je jed kuhana, nekaj krompirja pretlacimo, da se zgosti. Tako nam ni treba uporabiti moke. Postrežemo kot samostojno jed. 
Namig: 
V sezoni uporabimo svež paradižnik in papriko. 



Zajbe{j 

Latinsko ime: Salvia officinalis Družina: ustnatice (Lamiaceae) 
Ljudska imena: cistec, kadulja, prava kadulja, salva, vrtni žajbel(j), žlahtni žajbelj 
Opis rastline: Zimzeleni polgrmicek doseže višino od 30 do 75 cm. Steblo je kvadratasto, dlakavo in olesenelo. Listi se vrstijo v parih, so sivkasti, puhasti in imajo izražene žile na spodnji strani. Cvetovi so modri do škrlatni, dvoustnati z globokim grlom. Vsi nadzemni deli so prerasli z dlacicami, ki vsebujejo etericno olje. 
Rastišce, razmere za gojenje: Izvira iz krajev ob morju, gojimo ga na vrtu, na soncni le., v dobro odcedni zemlji. Obcutljiv je za mraz. Najlažje ga razmnozujemo s potaknjenci. 
Ucinkovine: etericno olje, creslovine, grencine, bioflavonoidi, steroidi 
Ljudsko zdravilstvo: Pripravimo lahko sirup in bombone. Uporabljamo ga tudi kot caj, etericno olje in v kremah. Uporablja se pri obolenjih dihal, ustnih vnetjih, nespecnosti, nerednih menstruacijah in za lajšanje težav v menopavzi (potenje, vrocinski oblivi). Opozorilo: notranje ga ne smemo uživati dalj casa v vecjih odmerkih, caj pripravimo kot poparek, ki ga grgramo. 
Uporabnost v kulinariki: Uporabljamo tako sveže kot suhe liste in cvetove. Ujema se z ribami, perutnino, svinjino, teletino, krompirjem, dodajamo ga v omake, enoloncnice, solate, zelišcno maslo in kis. Kot zacimba je nepogrešljiv v ricetu, fižolovi juhi in obari. Ujema se z baziliko, cebulo, cesnom, ingverjem, kumino, limonino lupinico, lovorjem, luštrekom, majaronom, origanom, peteršiljem, poprom, rožmarinom, šetrajem, timijanom, zeleno, a le, ce uporabimo žajbelj zelo varcno. 


PiŠCaVlcje W\eso . i.oJbljeW\ :z.a.pisa./: fv1a.tej Špec 
Sestavine: 
60 da. pišcancjih prsi (8 filejev) 8 listicev žajblja 8 rezin slanine 
sol 
poper 

Priprava: 
Pišcancje meso nasolimo in popopramo, pustimo v posodi, da se zacimbe vpijejo. Posebej dodamo listice žajblja in pustimo pocivati 30 minut , da se meso marinira. Tako bo okusnejše in mehkejše. Pred peko na vsak košcek mesa damo slanino in list žajblja ter zavijemo na pravi kot. 
Pripravimo klasicni ali elektricni žar, ki ga ogrejemo na srednjo temperaturo (od 190 do 230 stopinj Celzija). Pri tej temperaturi se meso lepo rjavo zapece, sredica pa ostane socna. Višje temperature prehitro izsušijo meso. Pecemo od 8 do 12 minut. 


Jetvca . iajbljeVV\ :za.pisala.: fVla.v-ija. Kv-ižVVla.V\ 
Sestavine: 
50 dag jetrc olje ali maslo sol 
poper 
vejica žajblja 
3 ali 4 žlice rdecega vina 
Priprava: Jetrca narežemo na košcke in jih od 2 do 3 minute popecemo na olju (maslu) z obeh strani. Dodamo sol, poper, vino in žajbelj. 


Namig: 
Postrežemo lahko s polento, v katero smo dodali vejico žajblja. 




Študijski kvoi.ki 
Študijski krožki se v Beli krajini izvajajo že od samega zacetka delovanja krožkov v Sloveniji, to pomeni od leta 1993. So oblika ucenja, pri katerem se clani krožka ucijo drug od drugega, si izmenjujejo izkušnje in s svojo dejavnostjo vplivajo na razvoj lokalnega okolja. Razlicne vsebine, s katerimi se ukvarjajo študijski krožki, vkljucujejo bogata znanja in izkušnje starejših, pa tudi svežino, ki jo prispevajo mlajši. ZIK Crnomelj izvaja študijske krožke s podrocja gibanja za zdravje, zdrave prehrane, ohranjanja kulturne in naravne dedišcine, spodbujanja podjetništva. 
V zadnjih 25 letih so bili najodmevnejši naslednji študijski krožki: Prehrana v Velikem Nerajcu, Petje nas druži, Germanizmi v belokranjskem narecju, Kulinaricne posebnosti Bele krajine, Spodbujanje gledališke dejavnosti, Belokranjsko plesno izrocilo, Gribeljska cebula, Vezenje v Beli krajini, Belokranjske krpanke, Trajnostni vrt, Pozabljene belokranjske besede, Pastirske igre, Poljanska dolina -dolina zgodb, Orhideje in vezenine, Zgodbe o Kolpi in študijski krožki s podrocja zelišcarstva. 
Pomembno za okolje je, da se krožkarji skupaj ucijo, se razvijajo in rastejo. Krožki, ki jih že cetrt stoletja pod okriljem Andragoškega centra Slovenije izvaja ZIK Crnomelj, so tesno povezani z lokalnim okoljem oziroma z domaco kulturo, izrocilom in naravo. Zlasti v podeželskem okolju, v oddaljenejših krajih, so 
59 

krožki postali element povezovanja, sodelovanja in ucenja. 
študijski krožki s podrocja zelišcarstva so zaceli delovati v letu 2015, ko so clanice zasadile zelišcni vrt za Kulturnim domom Crnomelj. Poudarek je bil na spodbujanju razvoja zelišcarstva v Beli krajini, pridobivanju novih znanj o gojenju zelišc, nabiranju teh v naravi in pripravi tradicionalnih zelišcnih pripravkov. Leta 2017 se je oblikoval študijski krožek z naslovom Zelišca v kulinariki. Prvo leto je bil usmerjen k zbiranju receptov, spoznavanju novih jedi z zelišci in pripravi slikovnega gradiva. V drugem letu so bila srecanja krožka namenjena predvsem pripravi zapisov 
o zelišcih in njihovi uporabnosti ter izbiri receptov. Tako je nastala knjižica o zelišcih in jedeh z zelišci, ki jo bodo clanice krožka predstavljale na razlicnih dogodkih v okolju. 
Vodja študijskega krožka: mag. Nada Žagar Mentorica študijskega krožka: mag. Irena Bohte Animatorka študijskega krožka: Minka Kocevar 
Clanice študijskega krožka: 
• 
Milena lndihar 

• 
Vera Jakša 

• 
Darja Jakša Rožic 

• 
Biserka Kartalija 

• 
Alenka Kukman 

• 
Marija Križman 


Kako seVV\ pvidobiva(a .V\O.Vlje o .e( išciltl 
Dobra prehrana je osnova za zdravo in kakovostno življenje. Ni umetnost skuhati dober obrok iz dragih in posebnih sestavin, vecji izziv je pripraviti obrok, ki blagodejno vpliva na naš organizem. Žal je veliko živil težje prebavljivih in obremenjujejo naše telo, zato je koristno vedeti, kako jih uporabljati v našem vsakdanjiku oziroma katere »skrivnosti« vpeljati, da negativne ucinke cim bolj iznicimo. 
Velikokrat berem, kaj vse je zdravo, kaj vse bi bilo dobro uživati: cesen za to, peteršilj pomaga tukaj, origano in majaron drugje, in potem še razna zdravilna zelišca za caje, obkladke ... Najboljše je, da cim vec razlicnih zacimbnih zelišc redno uporabljamo v vsakodnevni prehrani. Po malem in pri redni uporabi se bomo hitro navadili na nove okuse, pomembno pa je tudi zgodnje privajanje otrok nanje. Danes šcepec, drugic dva in vse bo lažje. 
Tako sem zacela uporabljati zelišca tudi sama, že kot otrok. Znanje mi je posredovala mama, ki jih je redno uporabljala. Takrat v mladosti mi je bilo to še v breme. Vedno sem morala na vrt, zdaj po eno zelišce, zdaj po drugo. Vcasih sem po svoje natrgala vsega, da ne bom hodila dvakrat. Mislila sem, da mama tako ali tako ne ve, kaj potrebuje, in da kar tako nekaj dodaja v hrano. Ob takih dogodkih je bila vedno jezna name, ceš da unicujem zelišca. Kmalu sem spoznala, da me pošlje po tocno doloceno zelišce in da pozna njegove ucinke. Kadar smo dobili meso, to je bilo tedaj, ko se je kje v sosednji vasi poškodovala žival, ga je mama natrla z zelišci. Uporabila je timijan, žajbelj, pehtran in peteršilj. Zelišca je drobno sesekljala, pomešala s soljo, meso dobro natrla z vseh strani, ob kosteh je zabodla z nožem in še v te žepe natlacila zelišca. Meso je dala na krožnik na tla, krožnik pa pokrila z emajlirano posodo. Tako pripravljeno meso je pocakalo dva ali tri dni in se ni pokvarilo. Tako smo lahko marsikatero nedeljo jedli govejo juho namesto krompirjeve. Nedelja je bila tako lepša. 

Spominjam se dogodka, ko smo kopali krompir. Pomagal nam je mladi sosed. Za kosilo smo jedli zelenjavno juho z jajcnimi vlivanci, pražen krompir, ki mu je mama dodala timijan, in kumare na solato. Sosed je rekel, da kumar ne bo jedel, ker ga po njih boli želodec. Mama mu je pojasnila, da ga po njeni solati ne bo bolelo v želodcu in da naj jo le pokusi. Ko je postavila solato na mizo, je najprej vprašal, kakšno travo je narezala v kumare. Povedala mu je, da je dodala veliko koprca. Pojedel je solato in ni imel težav z želodcem. Naslednjo pomlad je prišel k mami po seme, da je zelišce posejal na domacem vrtu. 
Spominjam se, da je mama zelo rada uporabljala žajbelj. Vedno je rekla, da žajbelj na vrtu odganja smrt, v loncu pa ozdravi telo. Uporabljala ga je pri vseh mesnih, velikokrat pa tudi v krompirjevih in fižolovih 
jedeh. Vedno smo imeli suhega za pozimi. Takrat smo ga tudi s pridom uporabljali pri karameliziranem sladkorju, zalitem z mlekom. Po takšnem mleku je tudi prehlad hitro popustil. 
Kadar je mama kuhala fižol, je vedno dodala v lonec šetraj in lovorjev list. Fižol nas ni napenjal. Veliko smo ga pojedli v solati in je bil res dober. Spominjam pa se, da soseda že dolgo ni vec sadila fižola, ker ji je delal težave pri prebavi. Mama ji je razložila, kako naj ga skuha, da ga bodo morda lažje jedli. Soseda je zacela kuhati po maminih navodilih, zelišca je dodala še v fižolove mineštre in juhe. Bila je zelo hvaležna za nasvet, spet je zacela saditi fižol. 
Pri nas smo napitke iz zelišc pripravili tudi za živali, kadar je bilo treba pomagati pri prebavi. Mama je skuhala caj iz lanenega semena, dodala sveža nasekljana zelišca: žajbelj, timijan in majaron. Caj smo nalili v steklenico in ga tako dali govedu, pa tudi konjem. Ta navodila je mami dal samouk »veterinar«, ki je v soseski ozdravil veliko živali. 
Izkušnjo z zelišci in bolno živaljo ima tudi moj znanec. Redil je zajce in neko pomlad so mu zaceli drug za drugim poginjati. Ostal je samo še eden. Znanec je razmišljal, kaj naj naredi, in se odlocil, da ga spusti na vrt. Naj se zgodi, kar se mora. Zajcek se je ves betežen odplazil do žajbljevega grmicka in ga popasel vse do trdih vejic. Obležal je na kraju, ob popasenem žajblju. Znanec je odšel v službo z mislijo, da bo tudi ta zadnji zajec poginil. Ko se je vrnil popoldne domov, je zagledal zajcka, kako veselo skaklja po vrtu. Živalca je nagonsko vedela, kje bo našla pomoc. 

Tako sem se z izkušnjami ucila o uporabnosti zelišc. Ko sem bila še mlada, se nisem zavedala, kako mi bo kot gospodinji koristilo to znanje, ceprav mi je to ves cas govorila mama. Kako prav je imela, dala mi je dobro popotnico v življenje in danes se zavedam, kako dragoceno znanje je imela. Kako rada bi ji povedala, da delam vse tisto, kar me je naucila, in da po 60 letih še vedno drži, kar me je naucila. Neizmerno sem ji hvaležna za vse njene nauke. 
Milena lndihar, clanica študijskega krožka 




Vin' 

1. 
Bremness, L.: Velika knjiga o zelišcih. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 1997. 

2. 
Galle Toplak, K.: Zdravilne rastline na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008. 

3. 
Grilc, M.: Zelišca z gore. Ljubljana: Založba Kmecki glas, 2008. 

4. 
Greiner, K., Weber, A. M.: Zelišca od A do ž. Kranj: Založba Narava, 2007. 

5. 
Kromar, J., Rožnik, P.: Zdravilne rastline: 1000 izbranih receptov. Ljubljana: samozaložba, 1972. 

6. 
Loncar, S., Topolovec, S., Kocevar Fetah, M., Bacac, N.: Šcepec rešitve: Zamolcane zdravilne moci zacimb. 


Ljubljana: Svetovanje Aleš Pevc, 2012. Nikolcic, T.: Caji dobre misli Terezije Nikolcic: 101 zelišce za ljudi in živali. Ljubljana: Inštitut EKO365, 2016. 
8. Pušenjak, M.: Zelenjavni vrt. Ljubljana: Založba Kmecki glas, 2013. 
9. Rausch, A.: Zelišca: Dumontov leksikon: gojenje, kuhinja, kozmetika, zdravilni ucinki. 
Ljubljana: Delo, 2007. 

1 O. Smerdu, F.: Zdravje iz rastlin. Ljubljana: Prešernova družba, 1974. 
11. 
Willfort, R.: Zdravilne rastline in njih uporaba. Maribor: Založba Obzorja, 2006. 

12. 
Zelišca, zacimbe in dišave, priloga revije Naš dom, 2000. 

13. 
Zdrava kuhinja, posebna izdaja revije Vitki in zdravi. Žalec: Društvo Zdrava kuhinja, 2016. 


Ka.a(o 

Zelišca v kulinariki Velika kopriva 22 Spomladanska solata 43 Jedi vedno povezujejo in Skutna gibanica s koprivami in Navadni rožmarin 44 
združujejo ljudi 2 cemažem Jagenjcek na žaru 45 
23 

Navadna bazilika Mladi krompir in zelenjava z 
3 Koprivna juha z rižem 24 
Rižota z baziliko in paradižnikom 4 Navadna kumina 25 rožmarinom 46 
Losos v rožmarinovi marinadi 

Polžki z baziliko 5 Pogaca s kumino in ovsenimi 
Borec ali boraga 6 kosmici 26 Prava sivka 48 Sivkine miške 49 
Krompirjeva solata z borecem 7 Segedin golaž 27 
Vrtni šetraj 50 

Cemaž 8 Vrtni majaron 28 
Solata iz ajdove kaše Majaronova skuta 29 Fižolova pašteta s šetrajem 51 s cemažem 9 Zajec z majaronom 30 Zelenjavni polpeti s šetrajem 52 Rulada s cemažem 10 Navadna melisa 31 Vrtni timijan 53 
Drobnjak 11 Slivovi cmoki z meliso 32 Zelenjavna obara s timijanom 
Drobnjakovo zelišcno maslo 12 Melisni kropcek 
Krompirjev golaž s timijanom 

Polpeti z drobnjakom in Poprova meta 34 Žajbelj 56 
cemažem 13 Metina cokoladna torta 
Pišcancje meso z žajbljem 

Vrtni janež 14 Ajdovi princeskini krofi z meto 36 Jetrca z žajbljem 58 Prosene kroglice z janežem 15 Pehtran 37 študijski krožki 59 
Kruh z janežem in kumino 16 Pehtranov kolac 38 Kako sem pridobivala znanje 

Prava kamilica 17 Pravi peteršilj 
o zelišcih 

Kamilicna juha 18 Gobe z jajci in peteršiljem 40 Viri 62 
Koper 19 Potlacena krompirjeva juha 
Rezanci s koprom 20 z jajci 41 
Omaka s koprom in drobnjakom 21 Navadni regrat 42 
Urednici: 
mag. Irena Bohte Minka Kocevar 
Zbrali in zapisali: 
clanice študijskega krožka Zelišca v kulinariki Pekarna Krajcar 
Anton Kocevar 
Martina Kukec 
Matej Špec 
Tehnicna urednika: 
Tomaž Curk Uroš Novina 
Izdajatelj: 
Zavod za izobraževanje in kulturo Crnomelj, Ulica Otona Župancica 1, Crnomelj 
Predstavnica izdajatelja: 
mag. Nada Žagar 
Jezikovno pregledala: 
Darinka Lamut 
Strokovni pregled: 
Marija Merljak 
Fotografije: 
Vinko Kukman Ines Furlic Tomaž Burgar Uroš Novina 
Tisk: 
PRINT1 a Nejc Šuštaric s. p. 
Naklada: 200 
Crnomelj, 2019 
-
I 
Y...':,_. L.. 


ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE 
KAKOVOSTNO 

IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO CRNOMELJ 


Podrocje študijskih krožkov strokovno razvija Andragoški center Slovenije, delovanje sofinancira Ministrstvo za izobrazevanje, znanost in šport. 


REPUBLIKA SLOVENIJA 
MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT 
Andragoški center Republike Slovenije Slovenlan Institute for Adult Educatlon