mttETVJ_NI_ Telnfe našcga otira. Kako težko j« delo na naših odrih, publika mnogo.viat prav ma!o zna. Ne zaveda se, ikoliko skrbi, dela in težav ter prečutih noči igralcev zahteva vsaka prireditev. Kaj rado se ponekod govori o kosmatem dobičku, ki ga vržejo predstave, ponekod celo o mastnih pojedinah igralcev. Da pa temu ni res tako, nam dokazuje dejstvo, da je v zadnjem času število prireditev na podeželskih odrih zelo padlo. Zakaj? Prvič slab obisk, drugič težko obdavčenje vstopnic, tretjič nagromadeni režijski stroški itd. Kdo naj zmaga, kdo naj igra pri takih razmerah? Da se še sploh igra na naših katoliških podeželskih odrih, lahko mirno rečem, je le težnja po igi*anju, ikajti vsak mlad človek se hoče na neki način izživeti, nikdar pa ne hlastanje po dobičku ali po kakšnih materijelnih dobrinah, ko sc mnogokrat zaznamujc gmotna izguba. Naj vam ikot primer predočim neko predstavo nekega katoliškega društva. Igrali so lepo narodno igro »Domen«. V dvorani, kjer je prostora zs. 200 ljudi, je stalo, odnosno sedelo okr-og 45 oseb gledalcev. Bili so sploh mnenja, da se predstava igre pri tako slabem obisku nc J>o vršila. A vztrajnost igralcev je pokazala drugače. Odprle so se zavese iii igr-o so po^ali igialci kljub potrtosti tako, ikakor da bi imeli pred sabo tisoč gledalcev, ne pa 45. Vidite, to zmore le pogumna, vztrajna in delavna mladina. Da se ob tej predstavi igralcem, ki so prečuli več noči, žrtvovali celo delovni čas za učenje in vaje, nekateri celo uro daleč hodili k vajam, posvetili vso svojo skrb za dober potek igre, ni moglo postreči niti s črnim kruhom, je vsakemu jasno. Pa še to smolo so imeli, da jc prireditev padla na teden Rdečega križa in se mora od vstopnice še posebej plačati 50 par. Seveda bi imeli pravico, pri vstopnici to zaračunati, a prevzeli so raje še to žrtev na svoje rame. Kje je potem tukaj govoriti o bogatem dohodku naših predstav, o dobro postreženih i.n plačanih igralcih. ko moramo zaznamovati dvojni deficit!? To je bil samo en primer, kako se go- di našim odrom na doželi, primer, !ki pa v sodobnih razmerah nikakor ni osamljen. Res, da je težko za dinarje, a vendar tako pri kraju s cvervkom naši ljudje še vendar niso, da morajo naši v katoliško morplno stran usmerjeni odri prenehati s svojim delom. Več smisla bi bilo treba v tem pogledu, pa bi že še šlo. So namreč starši, ki daj-o svojim otrokom denar za veselice. plesno zabav-o in podobno. Ko pa bi mladina rada šla na predstavo katoliškega odra, pa ni cvenika. Ali se tako podpira prosveta? Naša društva ne iščejo pri svojih prireditvah gmotnega dobička, saj jim je mnogokrat veliko bolj pri srcu moralen uspeh prireditve, nego materijelen. A vendar morajo tudi naša društva imeti nekje za svoje delovanje materijelno podlago. Ta podlaga so svoj čas bile prireditve, ki so bile skoraj edini gmotni vir za eksistenco društva. Zato so naša društva takrat bujno cvetela. Odkod pa naj se danes vzame denar? Predstave s slabim obiskom ne nesejo nič; da pa bi ljudje radevolje kaj v društvene svrhe polagali, o tem še govoriti ni. Posledica: hiranje društev. Enkrat jih je že zadela (katastrofa, zdaj se pripravlja druga. In k\io je tega kriv? Precejšnja krivda zadeva naše ljudi! Sklicujem se pri tem tudi na besede v reviji »Ljudski oder«, ki jih v naslednjem navajam.: »Takse na vstopnice so pri nas taiko visoke, da ovirajo ljudsko teatrsko ustvarjanje. Ali bi ne bilo v interesu ljudske prosvete, da se takse na predstave laičnega teatra znižajoali celo ukinejo? Dopovedati bi bilo na merodajnih mestih, da pri takih predstavah ne gre le za zabavo, ampak za najpristnejšo ljudsko prosvetno delo. In tako delo bi vendar moralo uživati vsestransko podporo.« Besede precej resno apelirajo na vse merodajne fcroge. Dal Bog, da bi kaj ričinkoval«! Saj uživajo nekatera ikulturna društva pri svojih predstavah lepe ugodnosti, zakaj bi se istih ne dalo uživati tudi ikatoliškim prosvetnim od- rom! Vprašajmo se, kdo ima za seboj več tradicije, več zaslug na kulturnem polju, iko naša versko in narodno usmcrj€iia društva! Zaikaj se ne da živeti tudi tem? — Zmagoslav. Sv. Lenart v Slov. goricah. Zadujo nedeljo je lenarško prosvetno društvo »Zarja<' vprizorilo lepo viteško dramo »Bilštanj in Reberca«. Kljub majhni reklami se je zbralo polno gledalcev. Občudovali smo živahno in naravno prednašanje vlog in lepe viteške kostume. Oboje je vplivalo, da smo imeli vtis, kot da bi pred nami oživela koroška zgodovina. Posebno smo sočustvovaH s SMnpatičrim vitezom Manfredom, ki je postal žrtev zahrbtnega napada roparskega viteza Ivana Reberčana. Kakor je go^pod predsednik v uvodu povdarjal, je drama zelo primerna ravno za sedanji čas, čaa polpreteklih žalostnih spominov. Igra nazorno pokaže, kako se roparskim morilcem prej ali slej viača in kako jih Bog kaznuje. Veseli nas, da botle društvo, kakor je gospod pretlsednik ob zaključku izrazil, draiTK) poiw>vilo Se naslednjo nedeljo dne 18. novembra. Kdor še igre ni videl, naj ne zamudi ugodne prilike! Št. Audraž pri Velenjn. Katoliško pi-osvetno društvo priredi v nedeJjo dne 25. novembra v Društvenem domu igro v štirih dejanjih »VaSki- lopov«. Ker nam igra nazorno prikazuje življenje na kmetih, naj nikdo ne zamudi priti pogledat. Pred igro nastopi pevski zbor z izbranimi pevskimi točkami. Vstopiiina znaša: sedeži 6 Din, stojišča 4 Din, za deco 2 Din. Ker je fcisti dobiček namenjen dozidavi Društvenega doma, upamo, da se boste našemu vabilu v polnem številu odzvali!
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si