223
Noviar iz domaih in ptujih deel.
Iz Dunaja. Sedaj je rninisterstvo tudi stroke za armado, za rninisterstvo dnarstva, bogoastja in olstva, kakor jih je za prihodnje leto 1860 prerajtalo, deravnemu zboru v pretres dalo. Po ministerskem presodku se bo za armado na suhem (za 384.555 vojakov, 48.796 konj, 1686 pa druge ivine) v prihodnjem letu potrebovalo 100 mil i j. gol d.; ker pa ima vojako gospodarstvo 7 milijonov 112.200 gold. svojih dohodkov, med kterimi sta 2 milijona in 102.700 gold. davkov, ki jih vojaka granica plaa, bi deravna Kaa mogla ostalih 92 milijonov in 887.800 gold. dodati. Pismo, s kterim je rninisterstvo popis armadnih strokov deravnemu zboru podalo, pravi, da je 12 milij. gold. zato ve strokov, ker je oglede na dandananje razmere na Lakem in Ogerskem ve armade treba, in ker zna tudi biti, da bo modeneka armada 1 milij. in 19.002 gold. potrebovala. Iz tega pisma je dalje oitno, da leta 1830 se je za armado potrebovalo le 45 milij. gold., leta 1848 nekaj ez 82 milijonov, leta 1855 pa 226 milijonov in 410.362 gold. Za barke, armado na morji in kar sicer pomorstvo potrebuje, je za leto 1861 doloenih 6 milij. gold. Ministerstvo bogoastja in olstva bo po ministerskem prevdarku potrebovalo v vsem skupaj 11 milijonov 981.200 gold. Ker pa se bo iz cerkvenih in olskih zalogov nabralo 6 milij. 995.500 gold., bi ee iz deravne kae dodalo le 4 milij. 984.700 gold. Od teh strokov spada 332.500 na plao ministra in druzih ministerskih uradnikov, na olske svetovavce (103.700 gld.) in na glavno komisijo za spominke; 2 milij. 111.100 gold. za cerkvene naprave, zadubine in druge pripomoke, za olstvo pa 2 milij. 541.100 gold. Stroki miuisterstva d na rs t vene ga za njegove uradnije in uradnike so cenjeni na 23 milij. 728.800 gold. In tako ima sedaj deravni zbor popis vseh strokov in dohodkov za prihodnje leto. Stroki vsi so prevdarjeni na 339 milij. in 619.900 gold., vsi dohodki pa na 229 milij. in 554.300 gold., po tem takem bo za 1861 zmanjkalo 40 milij. in 65.600 gold. Ker bo letonji zmanjek (deficitJ znesel okoli 87 milij. 702.900 gold., ima po ministerskem prevdarku zmanjek za prihodnje leto za 47 milij. 637.300 gold. manji biti, zato, ker se je armadnim strokom odbilo 38 milijonov, ministerstvu dnarstva 6 milijonov, ministerstvu notranjih oprav 5 milijonov, ministerstvu pravosodja 1 milijon in ravno toliko pomorstvu. Nasproti pa bo za deravne dolgove in obresti (ine) skor za 6 milijonov gold. ve strokov.
224
Dolga ima nae cesarstvo za dvatavent dvesto in estdeset milijonov gold., ter bo v prihodnjem letu imelo samo za obresti (ine) plaati 113 milijonov in 407.500 gold., izplaati pa bo treba dolgov za 13 milij. in 57.900 gold. Vlada je na drobno v tem popisu razodela dnar-stveni stan naega cesarstva deravnernu zboru in mu sila vano nalogo izroila, prevdariti ga in svetovati, kako in kaj. Vse aka tedaj, kako bojo deravni svetovavci v velikem zboru se lotili imenitnega dela, ko mu bojo posamni odbori, ki sedaj pretresajo vsak za se svojo nalogo, podali v prevdarek celo teavno re.
Starih bankovcov je e za blizo 8 milijonov gold. med ljudstvom. Konec mesca septembra (ki-movca) zgubijo svojo veljavo tako, da se bojo do konca tega leta le samo e pri dunajski banki mogle menjati.
Obinske ali srenjske hranilnice (parkase) so se zaele poredoma napravljati. Tako je ministerstvo spet dovolilo napravo take hranilnice vNagybanyi na Ogerskem in v Leobnu na Stajarskem. To nam kae, da bi dobro bilo, ako bi take hranilnice osnovale obine ali soseske povsod.
Ministerstvo je grofu Hugo Salm-Reifferscheid-u in e 4 drugim gospodom na Dunaji dovolilo, da smejo drubo na akcije ali delnice osnovati pod imenom ;5Oesterr. Phonix in Wieu" (Avstrijanski Fenis na Dunaji), ki bo za varo va vn i ca ali asekuracija zoper kodo ognja, toe in vonje. Tudi postave njene so e poterjene.
Po 30. konkordatovem . se cerkvene posestva ne smejo ne prodati ne zlo zadoliti brez dovoljenja papeevega ali cesarjevega posrednjega ali neposrednjega. Vsled te postave dolouje ministerski ukaz od 20. junija sledee: Ako se ima ktero cerkveno posestvo prodati, ki je ve kot 100 gold. nov. dn. vredno, se mora dotina pronja po kofu in z njegovo presojo deelnemu poglavarstvu v sklep podati; e vrednost presega 8000 gold., ali e kof ni za-dovoljin, da bi se posestvo prodalo, mora deelno poglavarstvo ministerstvo bogoastja za to dovoljenje prositi; e pa vrednost presega 20.000 gold., se mora pronja cesarju pokloniti.
Po ministerskem ukazu se ima pri prenaredbi ali napravi naih ljudskih ol uitelju toliko dohodkov dati, da more iveti; to pa imajo cesarske gosposke razsoditi, ki nimajo gledati samo na znesek uiteljske plae, ampak na vse dohodke, pa tudi na to, ali je ive v tem ali unem kraji bolj ali manj drag.
Ministerstvo notranjih oprav je gosp. Lud. Comini-a iz Bocen-a (Tirolskega) poklicalo, naj pregleda nograde okoli Dunaja in e kaejo te rt no bolezen, naj jih s veplom ozdravlja, ki se je v Tirolih kot gotovo zdravilo po-terdilo. Comini pravi, da so letos okoli Bocen-a e vtretji terte z velikim pridom veplili in okoli 8000 centov vepla za to porabili.
Ker bo eleznica iz Salcburga v Mnihov (Munchen) kmali gotovo, e nekteri vpraujejo: koliko bo popotnina iz Dunaja v Pariz znesla?u Pravijo, da v vozovih 2. verste le 58 gold. nov. dn.
llorvasko. ;,Triest. Ztg.c; pie, da je vodstvo june eleznice ukazalo, naj se no in dan dela, da bo eleznica vSisek, Stolni Beigrad (Stuhlvveissenburg) in Kanio kmali gotova". Tudi eleznica iz Nabrezine v asa rs o mora v 2 mescih gotova biti.
Serbska Vojvodina. Iz Te m e vara 4. jul. Novi deelni poglavar fini. grof St. Quentin je 26. dan p. m. iz Dunaja oklic poslal prebivavcom serbske Vojvodine in te-mekega Banata, v kterem jim naznanuje, da ga je pre-svitli cesar izvolil za deelnega poglavarja in generala poveljnika za to deelo. ^Darujte mi zaupanje pravi med drugim ki si ga bom zasluiti prizadeval. Bratinstvo
naj vee razline narodne Vae lepe deele. Enake pravice so vsakemu narodu, vsakemu jeziku in vsaki veri zagotovljene; vsi narodni obiaji se imajo islati brez razloka". Od vseh strani se obeta ravnopravnost vsem narodom tako, da e narodi komaj akajo tistega asa, kadar bo to, kar je sedaj e le lepa obljuba, tudi iva resnica!
Lako Se zmiraj je mirno na Lakem. Ga riba Id i, od kterega abotna vraa siciljskega ljudstva pripoveduje, da se ga nobena kugla ne prime za to, ker so mu s eg-nano hostjo koze stavili, je e zmiraj v Palermi, se obotavlja in ne ve e prav, kaj bi dalje poel, ker ima od ene strani s Siciljci samimi e dosti opraviti, % ki mu noejo dnarjev in vojakov dati, kolikor jih terja. eravno Siciljci sovraijo Neapolitance hudo, se jim vendar vojaina od nekdaj studi in oni hoejo sami svoji biti; od druge strani pa tudi sardinska vlada e ne ve, kaj bi storila: ali bi pod geslom edine Italije stegnila roko tudi po neapoli-tanskem kraljestvu, kar ji Anglei priporoajo, ali pa njim v zavezo stopila, kar je elja Napoleonova, ki bi iz te zveze rad cigalico napravil, da bi pocukal Sardinijo, kadar bi okoljine nanesle, da bi bilo treba na-prej" iti na Lakem, ali pa pocukal Neapolitansko, ako bi se petelin obernil za nazaj". S tem, da je kralj neapoii-tanski 2. dan t. m. spet dal Neapolitancom svobodno ustavo (konstitucijo) od leta 1848, je prila laka politika v zadrego, iz ktere se ne more na vrat na nos izviti in to toliko manj, ker neapolitanska vlada celo zvezo ponuja sardinski, za ktero pa nek ta le proti temu prijeti hoe, da se neapolitanska vlada zdrui njo zoper papea in zoper Avstrijo. Kaj se bo iz vsega tega skuhalo, e nobeden ne ve, in zato je zaasen mir na Lakem; zato tudi Garibaldi s svojo, e ez 20.000 mono armada e miruje. Tudi Mazzini je 27. p. m. priel v Palermo.
Iz Rima se pie, da so sv. oe pape 27. dan p. m. imeli posvetovanje, ki je 4 ur terpelo, s kardinalom Antoneiii-tom, generalom Lamoricierom, Merodom in po-slancom avstrijanskim. Slii se, da se pape ne branijo dovoliti vladnih prenaredb, nikdar nikoli pa se zdruiti s Sardinijo.
Francozko Iz Pariza 3. julija. Danes so pokopaK princa Jeroma; pol mesta je bilo na nogah. Veliko se govori o novih knjigah, ki so tu te dni na svitlo prile ia pretresajo kraljestvo ob Rajnu in ustanovljenje poljskega kraljestva. e tudi danes e ni velika vanost prikladati takim pisarijam, so vendar pomenljive e za to, da so smele pod oJ8trimi tiskarnimi postavami priti na dan. Ker cesar Napoleon eli, da bi se papeevo posojilo zgotovilo, gre ta re precej dobro od rok.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si