Januš Golec: V preuvojnih časih ni bila nemškutarija globoko ukoreninjena le po Dravski dolini, Ptujskem polju ter deloma po Savinjski dolini, ampak še prav posebno v krajih ob Sotli ter po Zagorju. Hrvatski Zagorci so tržili z živino ter svinjami na Gornje Štajersko. Komaj je polukal Zagorec malo med Nemce, je že nemškutaril. Ako je bival par let krog Leobna ali Knittelfelda, doma ni črhnil več hrvaške ali slovenske besede. Nemščina je bila tudi za Hrvate nekaj višjega. Oni, koji je divanil Svabski, Je bil gospon! Priprostemu in celo zagorskemu narodu so bili vsl onl, ki so se vračali v domovino kot Izdajalci materinščine, trn v peti. Ljudje so brili ncce iz nemškutarjev na tihem, večkrat prav ofiito. Žučkov Petrek iz Babjega sela je čutil v sebl poklic za nekaj več, nego je običajna zagorska beda. V Knittenfeld jo je mahnll in se začel uritl za mesarja. Ob večjih praznikih je rad pogledal domov, a seve je kmalu metal zagorščino ter nemščlno v eno torbo. Ko je bil prost mesarskega uka, je domači jezik popolnoma zatajil. Ker ]e bil bolj brihten ter zanesljiv, so sl ga izbrali gornještajerski mesarji in prekupci za nakupovalca svinj med Hrvati in Slovenci ob Sotli. V dostojanstvu stalnega nastavljenca je bll še vse kaj druzega nego poprej. Oblečen je bil strogo zgornještajersko. Za zelenim klobukom: metlasti »gamsbart«, jopiC z zelenimi našivi, na traku, ki je držal preko pra skupaj obe naramnici napis: Hoch die Berge! (Živele planine!) In hlače, oh te Petrekove hlače, so bile iz usnja, kazal je gola kolena in pri šlicu so bile na dva gumba, ali kakor so jih imenovali pri nas na — polko! Gamsbart, polka hlaCe, gola kolena, v roki palico z zakrivljenim ročajem iz jelenovega roga in pri tej opremi pa na kvišku potegnjena — preklasto suha postava Žučkovega Petreka. Še nema živina je bulila v to švabsko prikazen in kako bi se jej ne čudili ljudje s pametjo! Ni kupil Žučko dteh trajb svinj, ]e že bil — Polka Peter. Jezil se je sicer na ta prekrst, vendar namišljeno usiljenega nemškutarskega prepričanja ni pustil v obleki, še manj v besedi. Dasi je imel polno posla z najbolj priprostim narodom, je dajal na vsa vpraŠanja odgovore v jodljajoči nemščini. Drugi so kresali z njim obsotelščino; Polka Peter se je spakoval v gornještajerščini in postal baš radi nemškutarije še bolj smešen nego radi neprikladne noše. Pred nekaj desetletji je bilo po zaftotjih ob Sotli težko dobiti kako žago na vodni pogon. Kmct, ki je rabil brune ali deske, si je najel zagorske žagarje. Prišlo jih je navadno pet. Najprej so za prežaganje določene hlod« obtesali na štiri ogle. Nato so jih z rdečo barvo požnorali po dolgem, kakor so se pač razžagovali. Hlod so postavili pošev na kvišku, ga na sredini pritrdili, istotako spodaj podprli z drogi in se lotili žaganja. Vodja žagarjer je stal na hlodu in vodil žago, spodaj pod hlodom so vlekli rezilo štirje. Ko je bila polovica dožagana, so hlod obrnili in razparali še drugo polovico. Delo je bilo v primeri z moderno žago poCasno ter mučno, a je imelo tudi svojo solnčno plat. Ubogi Zagorci so zaslužili In bili priljubljeni po štajerski strani, ker je bil navadno vodja žagarjev zgovoren, Saljivec in sploh zabaven Clovek. Poleg plače od klaftra so bili pri dobri hrani in obilni pijači, ker se je vršila štera žaganja v toplejšem letnem času. Debelakov dom tik ob Sotli na Štajerskem je bil glede imovine za spodnje kraje prava trdnjava. Radi tega so najeli Debelakovi necega dne hrvatske žagarje in Stajerske terice obenem. Pri debelem hrastu na dvorižgu je bila sušilnica za lan. Krog mogočnega hrasta 80 postavili v krog stope za trlice. Žagarjl so obdelovali s sekirami hlodovje nekoliko proč v senci drugega košatega drevesa. DebeJak je pustil žagati bruna za nove svinjake in izkopati globoko in celo obzidano gnojnično jamo. Si predstavite kakih dvanajst teric in pet zgovornih Hrvatov na skupnem dvorišču, kak sejm je bil to! Povrh še povabijo v trenje starejše in posebno jezične ženske, katere nalašč dobro postrežejo, da zaplava imovitost domačije na najbolj valovitih jezikih daleč preko mej domače fare. Onega prazničnega dne so oblajali pri Debelakovih vsacega, ki je usmerjal korake mimo teric in žagarjev. Ženske so tekle za moškimi in jim skušale obesiti za klobuk ali na hrbet rep (odpadki pri trenju). To je običajna šala, katere tericam nikdo ne zameri. Ako moškl beži pred repom in ga babnice ujamejo, ga celega povaljajo po pezdirju. Kako tuje dekle ali ženlca pa se sploh ne upata blizu, ako slišita ropotanje in klopotanje trlic. Dan trenja je nekaka poletna ohcet. Veselo razpoloženje prav nič ne poleže, če tudi trpi to nekako praznično opravilo po dva ter ve5 dni, kakor je bilo to na primer običajno pri prfcmož« nih Debelakovih. Sam ljubi Bog si ga znaj, kako j« dolgopeti potegon Polka Peter pozabi) na običaje pri trenju. Debelakovo terice so ga videle že od daleč, kako je bingljal njegov gams bart iz Hrvatske proti Štajerski in so izzivala njegova gola kolena izpod gr do prekratkih polka hlač. Poverile so pri pogledu na novo žr tev Finguštovi Bari, da se loti Polka Petra z repom. Saprament, Zagorec ni hotel razumeti narodne šale; Bara ne prizanes ljivosti. V nemščini je zmerjal terice za frdamane babnice, ki ne poznajo nobene olike in se zaganjajo v moške ga pri belem dnevu. Finguštka ni marala ostati gosponu nič dolžna in mu je skraja lepo prigo varjala, češ: »Kaplana in grajskega oskrbnika smo že ovenSale z repom, pa bi tebe ne!« Polka ni upal bežati, ker se je bal 'da bi ga jezičnice ujele in mu natla čile bodečega pezdirja za na široko od prte hlačnice. Umikal se je Bari ritan ski ter počasi in jo porival od sebe s palico. Udariti se ni drznil po ženščetu, ker se mu je rogalo od druge strani pet jnočnib. sorojakov. Ftaguštka je tišCala vedno bolj v Petra, ta pa ritanski nazaj — terice so nehale s klopotanjem, žagarji s tesaBjem, celo dvorišče je bilo uprto v dvo fcoj med Slovenko in zagorskim Gornje Štajercem. Še par korakov ritanski in par surovih nemških psovk — gospon je štrbunknil v pred kratkem izkopano gnojnižno jamo, da je plusknila črna brozga vsled naglega in preobilnega Petrovega prltiska daleč na okrog po dvorišču. Je trpelo nekaj časa, predno se je pokazala iznad globoke jame CloveSka glava — brez gamsbarta In jo je pozdravll gromovit krik |z ženskih ter moSkih grl. Kaj je hotel ubogl Polka Peter v tako mučnem in še povrh nevarnem položaju? Oprijel se je z obema rokama obronkov ograje in se potegnil lz črne kopell. Ko je stal na trdih tleh, mu Je lila iz prekratkih hlatnlc gnojnica, klobuk z gamsbartom je iskal in zaklel vsem razumljivo: »Proklete babe, to vam bom že še plačal!« Slovensko zmerjanje iz Petroyih ust je bila voda na mlin Skodoželjnih gledalcev. Bara ga je obmetavala s pezdirjem in mu zabijala v ušesa: »V gnojnici si pustil n«mškega gospona! Sedaj še le znaš, da si navadna — Fuj — Polka!« Zgornje štajerski klobuk z gamsbartom ter palico je pustil Petrek v usodepolni gnojnici. Pobral je oštrafotane ude svojega rojstva in krenil nazaj, kjer ga je rodila — narodno zavedna majka. Joj, je bilo smeha na Fuj Polkin račun pri Debelakovih še drugi in tretji dan veselega trenja in zgovornega žaganja. Slovenske terice po obsotelskem Štajerskem; gostobesedni žagarji po hrvatskem Zagorju — v gnojnico zašli iZučkov Petrek je bil prekrščen v Fuj Polko! Pa si je tudi zapisal Petrek Debelakovo črno kopel na dno srca. Ni poizvedoval nikdar za klobukom z gamsbartom, pustil je palico z jelenovim ročajem Debelakovim in izginil tjakaj, kjer je prodal svoj materni jezik ... Za Žučkovim Petrekom Je poskusil še marsikateri v gornještajersld noSl v obsotelskih krajili mešetarski posel. Že vsak s košatim gamsbartom za klobukom je bil — Fuj Polka; kako bi ga še le bili ožigosali, ako bi se bil upal v te kraje z nemškind govorom in v -4 golokolenih — polka hlačah!
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si