704
neteko jo razume vsak, tudi manj muzikalno na-obraen posluavec. Instrumentacija je jasna in pride posebno pri drugem dejanju do popolne veljave. Ta opera se je ponavljala e trikrat in gotovo napolni e parkrat gledie. Kljub svoji starosti vpliva e vedno s svojo humoristino - veselo glasbo. Pelo se je obe dobro. G. Orelskemu bi svetovali, naj bi v operi tudi igral in ne samo peval! Do igranja se je tu malo povspel in e tam, kjer se mu je zljubilo igrati, se je le alil.
Izvrsten v mimiki in v igranju je bil g. Ranek (upan). Nikdar ni pretiraval, dasi ga ta vloga lahko zapelje do karikature. Pravi umetnik zna in ve, kako mora igrati; melodijo: ,;A jaz sem modra glava" je pel tako drastino, kot svoje dni Pestkowski Kecala.
Buren, a popolnoma zasluen aplavz je el gospod Oufednik. Pohvaia je prikipela do vrhunca, ko je moral ponavljati krasno pesem o mladosti. Nae estitke 1
Orkester je premono spremljal, inae smo bili z opero prav zadovoljni, za kar gre zasluga v prvi vrsti g. kapelniku Beniku.
19. oktobra se je pela ajkovskega Pikova dam a". Opera je silno teka in za glasbenega laika docela nerazumljiva. Za nae razmere je uspela vrlo dobro. Temeljna ideja opere sujet je zajet iz Pukina je temna, da, nekako grozna. Ko posluamo to godbo strasti, nam je tesno pri srcu. Glavni trije
motivi, motiv ljubezni, treh kvart starkinih in motiv igralne strasti so mojstrsko prepleteni drug v drugega. Zmaga vedno motiv igranja. Pri tem je pozabil skladatelj na nemalih mestih solistov in po rabil vso mo za orkester; s tem hoem rei, daje poloil glavno mo v slikanje miljeja, kar se mu je tudi krasno posreilo. Milje v drugem dejanju, prizor v vojanici, je tako mojstrski, da najde teko vredne paralele v glasbi. Opera je teka, vrhunec ajkovskega. Malo veselih stavkov je v nji, in e ti so izvedeni v alostni ruski instrumentaciji. Od te se je skladatelj emancipiral le v medigri, v melodrami, ki je zloena popolnoma v Mozartovem slogu.
Gosp. Oielski (Herman) je topot igral res jako dobro; a za to naporno vlogo njegov glas ni bil posebno prikladen. G. Stolzova (grofica) nam je pokazala topot v svoji mali vlogi vso svojo mo, in'njen pianissimo pred smrtjo, ko se ji porajajo v dui spomini na preteklost, ne bi bil v neast dvorni operi G. Skalova je pela izvrstno, druge vloge pa so manje. Opera je dobro uspela, astno za nas. A. a.
Jose Maria de Heredia, znani francoski pesnik, s katerim se je bavil tudi Dom in Svet" v spisu Moderna francoska lirika", je umrl dne 3. okt. 1.1. na svojem posestvu v Parizu star 64 let.
Camille Saint-Saens, najglasoviteji med francoskimi instrumentalnimi skladatelji, je praznoval nedavno svojo sedemdesetletnico.
Katol. mladenika drutva telovadijo pred papeem v Vatikanu.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si