i'- -Vi? V I ? '. '■ "  ' ’ ' •'?.? ? . '\ ? '" '" VV, "ČK

/

t

I

mrtMČfi

®_ SiSoja

Tisk R. šeber nas!., Postojna.

"Š-,

Pl

tm

fP

pravica se je izkazala.

Burka v dveh dejanjih. — Spisal dr. Jan. Ev. Krek.

Osebe:

Ferjan, krčmar.
Kruljec, berač.

Prvo dejanje se vrši na dvorišču pred krčmo,

žida-krošnjarja.

drugo na prostem.

Prvo dejanje.

Prvi prizor.

(Dvorišče pred gostilno. Pod drevesom miza in okrog
nje stoli.)

Kruljec (slabo oblečen, šepast, star; pride
počasi in se vsede pod drevo na tla, odloživši
malho).  E, slabi so časi sedaj pri tej vročini
za nas berače. Star sem že in presneto težko
se mi je plaziti po solncu od praga do praga.
Zdi se mi, da solnce vsako leto bolj pripeka,
in povrh tega so pa še ljudje vsak dan bolj
tuji. Celo popoldne se že peham okrog, na, in
kaj sem nabral. (Pogleduje malho.)  Teh-le par
krompirčkov mi je dala Jakculja, pol ure je
mečkala v kleti, predno mi je odbrala, saj so
pa tudi tako majhni, da jih komaj vidim. V
tej ruti imam malo pšena in pest moke tukaj.
Dobro skrbe ljudje za nas; usmiljeni so in
zato se boje, da bi nas ne obložili preveč. Pa
bodi kar hoče, preživim se pa vendarle in
gotovo se mnogim še desetkrat slabše godi,

6

nego meni. Čemu bi samo tožil, saj tako drugi
preveč. {Poje:)

Kateri je najboljši stan,

Ljudje si govorijo,

Vsi svojemu zabavljajo,

Si druzega želijo.

Ves svet je samo godrnjanje,

Življenje vedno opravljanje.

Za posla je najgorji stan,

Da mora službovati,

In kmetu se najhuje zdi,

Da mora kmetovati.

Gospoda čmerna tudi toži,

Da slabo je v gosposki koži.

Nazadnje vendarle berač
Počuti se najbolje;

Brez vsake nevoščljivosti
Je lahko dobre volje.

Zavist, ki vse stanove bega,

Do našega stanu ne sega.

Nihče ne pravda se z menoj,

Nihče me ne napade;

Za malho nič se ne bojim,

Nikdo mi je ne vkrade.

Živim brez vsakega prepira,

In vest poštena me podpira.

Ubogajme je moja last,

Ki je nihče ne vgrabi;

7

Dokler je še kaj dobrih src,

Nikdar se ne izrabi.

Ko steče se utež pri uri,

Potrkam pa na božje duri.

Drugi prizor.

Krčmar (precej debel, s čepico na glavi,
pride).  Lej ga, Kruljca, kako preširno sedi tu in
poje. Ta je lepa, da berači pojo.

Berač. Ali bi ti bil bolj všeč, če bi klel?

Krčmar. Jezik imaš pa vedno hujši; vsako
besedo mi precepiš.

Berač. Saj je tvoje res treba cepiti, ker
so debele in grčave, kakor najgorje tnalo.

Krčmar. Ti, Kruljec, pazi, da te ne vržem
z dvorišča. Na mojem si in ne boš mi za¬
bavljal.

Berač. Tvoja so samo tla, moj ljubi Ferjan.
Zrak in solnce pa, ki ju vživam, sta pa ravno
tako moja kot tvoja.

Krčmar. Ti pritepenec grdi, ali res ne
bo konec tvojemu jezikanju? (Hud)  Vse bi vas
pometal v Savo, berače lene. Vi ste vsemu svetu
v nadlego. Bogu čas kradete, ljudi trpinčite in
pri vsem — — pri vas —

Berač. Ne bodi tako nasajen, Ferjan! Jaz
sem mislil poprositi za kak dar božji, sedaj pa
že vidim, da ne bo nič.

Krčmar. Jaz ne dam nobenemu beraču
več. Kaj mislite, vi vlačugarji, da se bomo samo
mi potili?

Berač. Ce ste vsi krčmarji tako rejeni
kakor ti, potem ni čuda, da se potite. Sicer
pa bodi prepričan, da od tebe nisem nič pri¬
čakoval. Tvoja dobra žena mi še kaj da, od tebe
pa ne pomnim daru in zato ti lahko brez vseh
ovinkov povem, kar ti gre.

Krčmar {jezen)  Kaj mi gre?

Berač. O kaj ti gre? No, pa poslušaj.
Stari Kruljač je že mnogo skusil po svetu, zato
ve tudi največkrat dober svet.

Krčmar. Beraških svetov ne maram.

Berač. Kakor hočeš; samo to ti še povem,
da se sveti ne merijo po tem, kdo jih pove,
marveč kakšni so. Vidiš, ti si skop.

Krčmar. Kaj? Jaz skop? Ti pritepeni
mavhar!

Berač. Ne jezi se. To bi ti utegnilo potem
zavreti kri in če ti udari na možgane, si pri
tej priči na onem svetu. Ti si skop; o tem
ve cela fara, in ta tvoja lastnost ni lepa. Na
ljudi si ti navezan in tudi ti potrebuješ pomoči
od druzih.

Krčmar. Od takih beračunov ne potre¬
bujem ničesar.

Berač. Le počasi! Ce druzega ne potre¬
buješ, ti je treba vsaj molitve, saj ti tudi v tem
oziru nisi ravno najpridnejši, kakor je znano.
In sicer tudi ne misli, da denar vse zmore.
Dobro srce in prijateljska beseda je'več nego
denar.

Krčmar. Ti me ne boš učil, pridig slišim
dovolj v cerkvi.

9

Berač. Pa si jih pač premalo zapomniš.
Slišati in vbogati je dvoje. Zato pa sedaj vbogaj
mene. Pusti svojo skopost in ne glej samo na
to, kako bi si nagrabil čim več denarja, marveč
misli, da so več nego ves denar, vredna dobra
dela, ker ž njimi si pridobiš božji blagoslov in
srca ljudi.

Krčmar. Tebi ne pridem drugače na konec
kakor s silo. Dovolj mi je tvojega rekanja. (Ga
prime)  Le kar brž se mi poberi! (Ga potiska
skozi vrata.)  Le kar naglo, brez ovinkov, jaz
sem gospodar.

Berač. Saj grem, toda kazen ti gotovo ne
izostane, pomnil boš še moj svet.

Krčmar. Kar zgrda sem ga moral od¬
praviti. Ta nesramnež! Meni očita skopost!
Vsak mora gledati nase. Če sedaj ne poskrbim,
da si prihranim kak krajcar, kdaj si pa bom?
Čas je drag, in denarja ni lahko dobiti, v trdih
pesteh je. Oj, da bi mogel kdaj reči: Vse,
kar vidim, je moje. Moje, sladka beseda! A
sedaj še ni in dolga je pot do tega vrhunca
sreče. Vse druge besede nimajo zame nobenega
imena, samo moje, moje, moje - - .Pa

saj imam bistro glavo, in ta je moja; tuhtal
bom kakor dosedaj, hm — bo že. (Zamišljen
odide)

Tretji prizor.

10

Četrti prizor.

(Peter in Pavel s palicama v rokah in torbicama čez
ramo, pripojeta:)

Midva mlada sva dijaka, Žeja je najhujša kazen,
Hodiva okrog, Žeja je gorje.

Z nama hodi grda spaka, Kadar je kozarec prazen,
Mati vseh nadlog. Prazno je srce.

Žeja, žeja se ji pravi, Ne preženeš te praznote,

Ki nas vse dijake davi. Dokler vinske ni mokrote.

Sreča meri se na litre,

Prazne ne — seve,

Slajše kot najlepše citre,

Literčki zvene.

Ljubko v grlu že segače,

Dajte nama brž pijače!

{Odložita torbi in se vsedeta za mizo.)

Peter. Jaz sem vedel, da krčma ne more
biti daleč. Na, in sedaj sva tu.

Pavel. Samo nikogar ni, da bi nama kaj
prinesel. Hoj, ali ste vsi izumrli?

Peter. Saj toliko se pridite oglasit, da
nama poveste, kje je klet. Hoj, hoj!

{Krčmar pride, se priklanja.)

Krčmar. O preslavna gospoda, kaj za¬
ukažeta? Takoj vama prinesem, česar želita.

Peter. Meni prinesi takega polža, ki je
počasnejši nego ti, in z zlatom ti ga odtehtam.

Pavel. Za polža je še čas. Vina gori, vina,
ali si razumel, debeluhar?

11

Krčmar. Takoj. (Odide.)

Peter. Kako je pa že kaj z najino mošnjo?

Pavel. Jaz imam še teh-le par soldov.
(Jih pokaže .)

Peter. In jaz sem suh. Kaj bo zdaj?

Pavel. I kaj? Jaz zaupam na svojo pre¬
brisanost in na neumnost druzih. Bo že kako.

Krčmar (prinese liter vina).  Izvrsten bize-
Ijec je, takega ne dobite daleč na okoli. Ferja-
novo vino slovi po vsem okraju.

Peter. Ali zaradi kisline ali zaradi dra¬
ginje? Kaj?

Pavel. Ali pa zaradi hitrosti krčmarjeve,
he, he!

Krčmar (prisiljeno).  Gospoda se jako dobro
umevata šaliti, he, he!

Peter. Tako gotovo ne, kakor ti ljudi dreti.

Krčmar. To je pa že preveč, gospoda. -

Pavel. In to je premalo. (Iztoči liter in
ga da krčmarja; ta odide ž njim)

Peter. Z dedcem bi se dalo še kaj na¬
praviti. Ravno prav neumen se mi zdi.

Pavel. Meni pa malo premalo. Sicer pa veš,
da jaz nikakor nisem sposoben neumnosti meriti.

Krčmar (oride z litrom).  Ali gospoda še
kaj želita? Ali bi morda rada kaj prigrizmila?

Peter. Za sedaj sva samo žejna. Čujte,
Ferjan, kako je pa kaj tu v vašem kraju? Ali
so ljudje premožni?

Krčmar. E, vsake vrste so. Nekaj revežev
je med njimi, nekaj pa tudi bogatinov, da ne
vedo kam z denarjem.

12

Pavel. Pa koliko cenite najbogatejšega?

Krčmar. Jaz mislim, da kakih 10.000 bi
pa spravil skupaj.

Peter iti Pavel (se smejeta in bijeta ob
koleni).

Krčmar. Kaj se smejeta? Ali sem bleknil
kako neumno?

Peter. Pa še kakšno! Za božji čas he
- he, 10.000, he — he, štejete vi za premo¬
ženje? To ni nič, to je beračija, pravcata, gola
beračija.

Krčmar. Tristo medvedov, kaj takega pa
še nisem slišal, da bi bilo 10.000 beračija, hm,
čudna reč. (Zase.)  Ta dva sta gotovo bogata,
a je grdo, da se tako norčujeta iz denarja. Odkod
pa prihajata, presvitla gospoda?

Peter. Iz mesta.

Krčmar. A - a iz mesta. Pa vsaj nista
prišla peš do naše vasi!

Pavel. Saj še nimate železnice, da bi se
mogla ž njo voziti.

Krčmar. Ali bo kdaj železnica? (Vesel.)
Kaj pa vesta o nji? Povejta, govorita!

Peter (pogleda Pavla in mu skrivaj po¬
mežika).  Seveda veva, saj — no saj - jaz
menim, da ste mož, vi krčmar. Zaupno vam
povem, da sva midva cesarska tnerjevca, in
prav zato sva prišla sem, da premeriva, kod
pojde.

Pavel. Da, tako je, svet meriva.

Krčmar (vstane, se priklanja).  O, prevelika
čast za mojo hišo; kar premore, vse vama je

13

na razpolago. Samo nekaj vaju prosim: Ne
pozabita name! Vama je vse mogoče, lahko
osrečita mene, reveža, saj ne mislim zastonj.

Peter. To bova že še videla. Vi morate
dokazati, da vam je res kaj na tem, za kar
naju prosite. Kaj pa želite pravzaprav?

Krčmar. 1 , no, samo eno malo željo
imam. Najpreje bi vaju lepo prosil, naj bi šla
železnica po mojem travniku doli za vasjo;
prodati sem ga mislil že zdavnej, pa ni kupca.
Potem bi vaju prosil, da bi bila tam - le na
mojem vrtu železnična postaja, saj me poznate
poštenjaka. In glejte, tam-le, tri hiše od moje,
je odprl pred par meseci neki pritepenec krčmo
in me hoče uničiti. Če bi bila pa postaja na
mojem vrtu, stavim, da bi ga marsikateri zvrnil
pri meni kak poliček. Potem prosim le še, da
bi dali meni kako podjetje. Jaz sem znan po
celi deželi in delavcev bi lahko dobil, kolikor
bi jih hotel. Potem bi rad -

Peter. Ali je to ena mala želja?

Krčmar. Ne zamerite, preslavni gospod
merjevec, in odpustite mi, če sem zinil kako
neumno. Gospoda ostaneta tako pri nas na
kosilu? Seveda. Bodita brez skrbi, vse bo v
najlepšem redu in če želita kočijo, ko odideta,
rad naprežem. Nekaj že tudi rad naprej plačam
(vzame listnico),  samo da se bosta ozirala name.

Pavel. Za druge stvari ne moreva oblju¬
biti. Toda toliko pa lahko napraviva, da pojde
železnica po vašem travniku in da bo na vašem
vrtu postaja, če le ni svet preneroden.

14

Peter. Popoldne ga gremo gledat.

Krčmar. Ali vam dam denar tudi šele
popoldne?

Pavel. To je vseeno. Pa vendar bo skoro
boljše, da nekaj daste sedaj. Iz tega spoznava
vašo resno voljo, sicer bi bilo mogoče misliti,
da se norčujete iz naju.

Krčmar. To je pa res. Zato prosim tule
za vsakega gospoda za sedaj po 30 gld. Ali
bo dovolj za prvo silo?

Peter. No, bo že. Stroškov je sicer ve¬
liko, toda upam, da se za prvo silo že porav¬
najo, kakor si že bodi.

Peti prizor.

Janez (ki je že nekaj časa poslušal ves po¬
govor, pride bližje).  Potujoči rokodelec prosi kaj
malega podpore. (Govori v koroškem narečju .)

Krčmar Jaz ne dam ničesar. Poberite se!

Pavel. Cajte, nekaj vam dam. Toda preje
mi morate povedati, ali ste Korošec?

Janez. Uganili ste prav. Korošec sem!

Pavel. Ali res pri vas na Koroškem ljudje
šele v štiridesetem letu pridejo k pameti?

Janez. Doo, doo. Pa še takrat je treba
paziti; ena četrt ure je zato odmerjena; če to
zamudi, ostane celo življenje tak trapeč kakor
ste vi. (Odide.)

Peter. Ha, ha skupil si jo. Prav se ti
godi, kaj pa brusiš jezik nad vsakim človekom.

15

Krčmar (pogleda na stran.)  Zopet je neki
postopač tukaj; ali naj ga odpodim? Tega
mrčesa je res toliko, da mora človek že zaradi
njih ubožati.

Pavel. Če bi kateremu kaj dal! Le nikar
ga ne podite; Peter, ta naj poskusi svojo srečo
ž njim. Na, tu imaš dva krajcarja, da mu
jih daš.

France (vstopi; govori v poljanskem narečju).
Najponižnejše se vam predstavljam, slavni go¬
spodje. Rokodelec sem na potu in slabo se mi
godi. Že dva dni nisem nič gorkega pokusil.
Zato prosim. (Pomoli klobuk.)

Peter. No, no, nekaj doboš; samo to mi
povej, kdaj si se zadnjič zlagal.

France. Bi že, toda — toda (praska se za
ušesi),  če bi smel.

Peter. Le kar brž, brez strahu! Katera je
bila tvoja zadnja laž?

France. I no, to, da sem vam rekel „slavni
gospodje".

Pavel. Ali imaš dovolj?

Peter. Spičast jezik imaš. Povej mi le še
to, katero rokodelstvo ti je najljubše!

France. Brez zamere, tisto, katero vi sedaj
izvršujete. (Kaže z roko, kakor bi pil.)

Peter. Tič si pa res, kje si pa doma?

France. Poljanec sem.

Peter. Čuj, ti prijatelj! Ali je res poljanska
dolina tako ozka, da noben vol ne more skozi?

France. No, potem ste morali biti takrat
še tele, da ste prišli skozi.

16

Pavel (se zakrohoče).  Dobro si ga dal.

Peter. Na, tu imaš. (Mu stisne nekaj v roko)
Ali bi rad še kaj povedal?

France. Samo to: če bi bil tisti-le kozarec
vina moj, bi ga jaz vam dal.

Peter. Izvrstno: Na, tvoj je! Prositi pa znaš.

France (izpije).  Priporočam se. (Odide.)

Pavel. Veš ti, midva nimava sreče s svo¬
jimi dovtipi. Najbolje bo, če jih pustiva.

Peter. Ko jih začneva, kakor se spodobi,
potem bo drugače. Tako mislim jaz. Še danes
bo prilika.

Krčmar. Gospoda mi ne bosta zamerila,
da se za nekaj časa oddaljim. Moram naročiti
vse potrebno v kuhinjo, da bo opoldne kaj
dejati na mizo. (Pogleda na stran.)  Danes pa
ne bo konca, že zopet gresta dva; sedaj sta pa
dva Žida-krošnjarja. Želim vama dobro kupčijo
ž njima. (Odide)

Peter. Kaj maraš, ljubček moj, dobro kosilce
sva si že priborila in poleg tega še par grošev.

Pavel. Mene že skoraj vest peče, da sem
jih vzel; kaj bo iz tega?

Peter. Le brez skrbi bodi, saj mu jih
končno lahko povrneva. A kosilo in pijača se
nama pač spodobi.

Pavel. Ti si junak. Živio! (Trčita)

Šesti prizor.

Abraham (vstopi s krošnjo, se priklanja).
Zlatha thobhra jiithru, kospoti, bhoste kotovi

17

thaki dhobbri, bhohste naphravili z menoj khšeft
jn bhoste kaj kupili. Imam izvrstno, khrasno,
lejpho, ceno robho.

Pavel. Od juda ne kupim nič. Z naj¬
boljšim judom ni nič, goljufa, kjer more.

Abraham. Thobra. Zatho pa smethe kii-
pithi ot mene, ker jaz nisem najboljši jud.

Peter (se smeje)  Dobro si jo povedal.
Na, odpri, da vidimo, kaj imaš.

Krčmar (nastopi).  Spravi se mi izpod nog,
ti nesramni Abraham.

Pavel. Pustite ga, botrček, le pustite ga;
morda vendar napravimo ž njim kako kupčijo.

Abraham (odpira svojo krošnjo in polaga
na mizo).  Tule imam ghiimbe, najlhepše, naj-
svitlejše, thakih ne dobite po celem svejthu;
sam afrikhanski cesar jih naroča pri meni. Pa
nože, lahko razrežete meglo ž njimi, thako so
ojstri, in če mi dhaste pethak zanj, se zakol¬
nem, da imam pri njem najmanj štiri goldi¬
narje škodhe; pa dham ga vam za tri, kher
sthe vi. — Ali pha milo in thu trakhovi in
rhobci in ruthce is prave morskhe svile in
zrcala, da kažejo najghrjegha človekha lephega
kot zarja nebeškha. In šivankhe in nithi, trdne,
dha se teset thakih kakor ste vi lahkhu obhesi
nanje, pha se ne prethrgajo, in popir in črnilo
in vosek, rokhovice, škharje, naprstnikhi, krtače,
predpasnikhe, vse khrasno, prelepho, preslavno,
isbirajthe in kiipithe. Narethite khšeft s menoj
ne bho vam žal. Do smrti bhoste hvaležn
Abrahamu.

9

18

Peter. Nehaj, nehaj, sicer oglušim. Tvoje
litanije se vlečejo od vzhoda do zahoda. Dalji
so nego tvoj nos. Sicer pa le brž spravi svojo
ropotijo. Vse to, kar si nama pokazal, dobim
v mestu za pet goldinarjev.

Abraham (spravlja počasi).  Vi brijete norce
s stharim Abrahamom. A kospothi so iz mesta.
Grdha luknja je tho mestho, malovreden khot,
ni za rabho. Sem phil tham, pa sem lethal ot
eneka khonca tho drukeka, pa nisem inokeli
zmenjathi cekhin. (Vsi se tnu smejijo .)

Peter. Abraham, lažeš. (Zavihti palico proti
njemu)

Abraham. Ojthe, jojthe. Kakho bi mohli
lakhati, saj res nisem mohli smenjathi cekhin,
ker nopenega nisem imel. (Vsi se mu smejijo)

Peter. Sin Izraelov, ti mi ugajaš. S teboj
bi veljalo napraviti kako kupčijo. Ali res nimaš
sicer nobene stvari več?

Abraham. Khaj naj imam, jaz revež, jaz
bherač. Pa vi, mlathi gospothi, imathe lejpho
phalico v rokhi; pa bi bili thako thobri in bhi
mi jo pokhazali.

Peter. Rad, prav rad, in če ti ugaja, lahko
takoj napravimo. Koliko daš zanjo? (Mu da
palico)

Abraham. Lejpha phalica, rejdha thaka
phalica. Topatha mi, dha bhi khoj thršal pet¬
indvajset če bi bhila moja.

Peter. Verjamem; ti se daš rad na pol
ubiti, samo da moreš koga preslepariti. Vendar
pa sem že rekel, da si mi ti všeč. In zato,

19

boter Abraham, poslušaj. Ta-le lepa palica, ta
le umetno krasna palica je lahko tvoja, samo
če jih držiš pet ž njo. No, kako bo? Ali si
pri volji?

Abraham. I seveta hočem, saj je thako
thober khšeft in nobhenega soltha ne morem
iskupiti pri tem.

Peter. Samo to premisli: bil te bom jaz,
in moji udarci ne bodo premehki za tvojo kožo.

Abraham. Naj bholi; to se posapi in
klopase se zacelijo, a phalica bo moja.

Peter. Tako bi bilo sedaj vse v redu.
Pavle, malo prestavi klop, da bo bolj priložno
zame. (Uboga)

Abraham (se strese)  Ali pa bhoste, vi
kospothi, moš peseta; ali bho phalica moja, če
jih dhršim peth?

Peter. Prav gotovo! Tu-le krčmar in moj
prijatej sta za priči: Kakor hitro ti jih odštejem'
pet, je palica tvoja.

Pavel, krčmar. Midva pričava.

Abraham. Lejpha je tha, samo ni še prav
kotova, dajte thu Ferjanu kakho sasthavo —
mošnjo ali uro, in če ne dhaste phalice, bho
pha ura moja.

Peter. Malo nam zaupaš, pa naj bo. Nate,
Ferjan, tu-le je moja ura. Če bo j ud zaslužil
mojo palico, kakor sva se dogovorila, in če mu
je jaz ne dam, pa naj bo ura njegova.

Krčmar. Dobro, tako se bo zgodilo.

Peter. No, ali si sedaj zadovoljen? Če si,
vlezi se na klop.

2 ’

20

Abraham. Jojthe, jojthe, jojthe. Tho bho
bholelo. Pa saj isgubhiti ne morem nič in nič
ne riskiram. Oj, usmiljenje s starim Abrahamom!
(Se vleže.)

Sedmi prizor.

Izak (je že dlje časa čakal pri vratih, kar
na naglem pristopi.)  Milostljivi kospothi, poča¬
kajte malo, vaša knadha, phrosim phonižno;
sem poslušal, kakho se je splethel khšeft, ki
gha sthe hoteli naphravithi z Abrahamom. Vaša
knadha, Abraham ni vredhen phalice, jas rad
jih thršim peth bres zastave. Dhajte jih meni
peth in phalico, vaša knadha.

Abraham (skoči po koncu).  Ne bho nič is
thčga, Izak, ne bho nič is thega. Jas sem začel
phrvi khšeft in moj mora biti profith, le pojdhi
proč, Izak, kar pojdhi, kar proč. (Ga tišči ven.)

Izak (se brani)  Ne krem, pa ne krem.
Nimaš thi nič koforiti vmes; je mladhi kospothi
sam kospotar in on bho toločil.

Peter (se smeje).  Mirujta vendar! Nazadnje
se še med seboj stepeta zato, kdo naj bo tepen.
Kaj misliš, Pavle, ali ima pravico Izak, da mu
jih nabrišem pet?

Pavel. Morda ima, toda do tistih pet, ki
pripadajo Abrahamu, nima prav nobene pravice.

Krčmar. Jaz mislim ravno tako.

Peter. Tedaj, ljubi moj Izak, potrpite. Bom
pa vas v drugo. Abraham, alo, vlezi se!

21

Abraham (se vleže).  Jojthe, prejojthe. Vi
imathe phrav, sedhaj jih dhršim jas, dhrugič
pa ti, Izak.

Izak. Vaša knadha, ne začnite še; jas jih
rad dhršim šesth.

Vsi (se sniijo).  Na, ta je lepa.

Abraham (se napol vzdigne .) Pri bradhi
prerokha Habakuka, thi si hudhopneš, Izak.
Thi me hočeš koljufati in priphravithi v škoto;
zdhaj jih bhom moral thršati šesth. Jojthe,
jojthe.

Peter. Le miruj, Abraham. Kakor sva se
dogovorila, pri tem, ostane. Tvoje poželjivo
srce se nasiti, ti jih doboš. In ti, Izak, spravi
se mi ven.

Izak. Vaša knadha, jas jih dhršim sedem,
no, če ni drugače osem - naj bo, devet jih
dhršim, ali čujethe?

Pavel in krčmar (ga zgrabita .) S tem ne
bo nič. Poberi se!

Abraham (se dvigne napol.)  Le ven ž njim,
z grdobho, ki me je hothel pripraviti ob za-
služekh.

Izak. (Oba ga potiskata skozi dvorišče.)  No,
poslušajte! In to je moja zadnja ponudba:
deset jih dhršim, ne več, ne manj. (Odide)

Abraham. Baruk adonaj! Spravil se je.
(Se vleže.)  No, sedaj hitro začnite, predno se
pritepe nazaj!

Peter. Takoj se ti zgodi po tvoji želji.
(Ga udari s palico po hrbtu, da poči. Zato
mora imeti pa pod suknjo kos usnja.)

22

Abraham (si mane hrbet).  Ojthe, jojthe,
prejojthe!

Peter. Proč z roko. Sedaj pride numero 2.
(Udari).  No, kako se ti kaj prileže?

Abraham. Jojthe, jojthethe, hu —. hu -
hu — as. ( Skoči s klopi in se vsede smešno.)

Krčmar. Saj ti je gospod merjevec že
naprej povedal, da ne bodo premehke.

Pavel. Hej, Abraham, ali ne maraš več?

Abraham. Hu, hu, jov, jov, saj gre za
phalico.

Peter. Tedaj pazi. (Udari.)  Numero 3.

Abraham, (kakor prej).

Pavel. Ta ni bila slabo zmerjena; toda
Abraham, ti si le podaljšaš trpljenje, ker skačeš
po sobi kakor žaba po vodi.

Abraham. Vam je lahkho ghovoriti, toda
taka phalica človekha sama vzdigne. (Se vleže.)

Krčmar. Sedaj je torej predzadnja.

Peter, (udari).  Numero 4. (Postavi palico
v kot)

Abraham. Jov, jov, dhajte, prithisnith,e me
bhrž pethič.

Peter. Sin Izraelov, pete ne dobiš nikoli.

(Vsi se zasmejejo, Abraham skoči po koncu)

Abraham. Kha - kha - khi - kho
kho - phravite? (Ves izven sebe.)  Meni - vi
- nočethe dhati pethe? Ju, ju, koljufija, Jov,
jaz reveš, jaz nesrečnik! Pa saj morathe, mo-
rathe, pravim, da morathe. Kospothje so za pričo.

23

Pavel. Mi smo za pričo, da si jih dobil
samo stri. (Se smeje)

Abraham. Potlej moram dobhiti še petho.

Peter. Ne, židišče, thako nisva sthavila.

Pavel. Moj prijatelj Peter ima prav; do¬
kler jih ne držiš pet, palica ni tvoja.

Abraham (priliznjeno).  O ljubeznivi, thobri,
najlepši kospoth, prosim vas pri vseh patrijarhih
in prerokhih, dajte mi še petho.

Peter. Ne bodi šemast, še na misel mi
ne pride kaj tacega. Meni se prav nič ne ljubi,
da bi dal svojo, s srebrom okovano palico
takemu grdemu umazancu.

Abraham. O phravica, phravica! Mojzes,
pridhi mi na phomoč! Pha mendha vsaj ne
bhoste kholjufali reveža za njeghov trdho pri-
služeni zaslušekh: phrosim vas na kolenih ( po¬
klekne ), dhajte mi še jedno. Dajthe mi jo. Phrav
iz srca pholjubim rokho, khi ne bho bhfla.
(Ustane)  Le dhajte! Khar vleghel se bhom.

Peter. Tvojih poljubov si prav nič ne
želim. Če se hočeš vleči, vlezi se in leži, dokler
te pusti Ferjan na dvorišču.

Abraham. Kaj-aj? Vi thedaj nočethe?
(Pavla in krčmarja)  Pha phrosim vaju, dhajta
mi jo, khi mi kre pho phravici.

Pavel. Če ravno želiš, jaz ti jih tudi rad
dam še več; toda če misliš, da bo tako palica
tvoja, se motiš, ljubi moj Abraham.

Krčmar. Tako je, Abraham; tale gospod
te morajo udariti še enkrat, tako smo skfenili.

24

Abraham. Jov, jov, na khanth sem prišel,
uničen, umorjen sem. Thepli so me krosovitho
in zastonj. Jovthe, jovthe. (Vzame krošnjo .)

Izak {ki je že dlje časa opazoval).  Prav
thi je, prav; saj si hotel, da so the namlathili;
na, in mene si odknal. Dhanes so pa tebe
kristijani namazali. Phrav ti je, privoščim thi
iz celegha srca. {Odide)

Abraham. Izak, le pothrpi. Tvoje veselje
mortha ne bho dholgo. Jov, Jov, khaj bo z
menoj. {Odide)

Pavel. Peter, dobro si jo zdelal. Ta dovtip
se ti je posrečil.

Krčmar. Res, ta je bila pa nekaj vredna.
In sedaj prosim, gospoda, kosilo je že pri¬
pravljeno.

Peter. Teknilo mi bo. Lačen sem že, da
se komaj držim po koncu od samega smehu.

Pavel. Tudi meni že kruli po želodcu.

Krčmar. Bo kmalu bolje! Sedaj bomo
imeli čas, da se lepo, brez ovir, pogovorimo
o železnici. Pojta z menoj!

Peter {Pavla).  Tega bova tudi dala.

Pavel. Dobro se nama godi.

{Zastor pade)

Drugo dejanje.

(Na prostem, nekaj dreves.)

Prvi prizor.

(Janez in France prihajata po stezi.)

France. Tedaj meniš, da ni nič napač¬
nega, kar nameravava?

Janez. E, gotovo nič. Zakaj bi se vsak
škric že norčeval iz naju? Sicer pa je vse samo
nedolžna šala, in vračati smeva, kaj ne?

France. Dobro, da sva izvedela vse kako
in kaj.. Nekaj sem sam slišal, nekaj ti, drugo
sva pa doznala po jezičnih ljudeh.

Janez. Kakor blisk se je razneslo po vasi,
da sta prišla dva merjevca merit železnico, in
vem, da je sedaj pri Ferjanu vse polno ljudi,
katerih bi vsak rad kaj dobil.

France. Toda poznava tička. Saj sta bila
pred par leti v isti hiši na stanovanju, kakor mi¬
dva. Sedaj študirata nekje v Nemškem Gradcu
in kakor je videti, ne preveč pridno.

Janez. Šale zbijata z vsem, kar jima pride
vštric, kakor že znajo taki ljudje.

26

France. Ta neumni krčmar jima pa vse
verjame. Ne vem, ali je še kje na svetu kak
bolj aboten človek.

Janez. In poleg tega je skop, da je grdo.
Mene je hotel zapoditi.

France. Mene tudi, in zato, ker sta bila
ta dijaka vendarle prijazna in darežljiva, se mi
zdi skoraj hudo, da bi ju naplahtala.

Janez. Nič ne; kakor sva se dogovorila,
tako bo. Jaz jima tudi navijem uro, da bosta
vsaj vedela, da rokodelci nismo za igračo.

France. Kje boš pa dobil obleko?

Janez. Nič ne skrbi. Je vse pripravljeno.
Včeraj sem bil kupil od nekoga jako imeniten
plašč za na pot. Kapico pa nosim, kakor veš,
vedno seboj.

France. Pa te bodo spoznali, ker so te
videli predpoldnem.

Janez. Nikar se ne boj. Strah je hujši,
kakor spomin; vrh tega pa upam, da je krčmar¬
jeva brozga vsaj toliko, močna, in da sta dijaka
vsaj toliko žejna, da ne bosta preveč resna in
premišljena. Tedaj kakor sva se dogovorila.
Tule nekje mora biti krčmarjev travnik. Jaz se
grem opravit. Ti pa skrbi, da pridem ob pra¬
vem času vmes. (Odide)

Drugi prizor.

France (sam, gleda okrog sebe).  O, od
nikoder še ni čutiti nobenega človeka. Sicer
je pa danes tudi taka vročina, da se Bogu

27

usmili! - Janez, tovariš moj, je pa res malo
preveč predrzen. Meni se pa vsak človek takoj
smili! Z besedo bi jo že še kateremu vrnil,
a tako pogumen kot je Janez,, pa nisem. —
Bogve, kaj delajo sedaj - le naši domači. Daleč
sem od njih, v dveh dneh gotovo ne pridem
domu od tukaj. Toži se mi pa res vselej,
kadar se spomnim na dom. (Si briše solze)
Ej, sram te bodi, jok ni zate. Saj sem bil že
od mladih nog zdoma v mestu, ne vem, kaj
me sedaj tako prijemlje, ko grem na tuje. (Poje)

„Z Bogom!" težka je beseda,

Z njo se žalost v dušo vseda,

V prsih gloda, srce vije.

Solza lice mi polije,

Ko se s svojimi poslavljam,

Ko domači kraj pozdravljam,

Ko zakričem goram, logom,

»Z Bogom, z Bogom!"

Skrile so se že planine
Mile moje domovine.

Daleč stariši so dragi,

Ljubi bratje, znanci blagi.

Tuji svet mi jih odmiče,

Srce mi pa vedno kliče
Njim in domu, goram, logom:

»Z Bogom, z Bogom!"

Pa saj vse na svetu mine,

Pride, se pokaže - zgine.

Resni me spomin pretresa,

28

Ure zadnjega slovesa,

Ko bom celi svet zapustil,

Zadnjič še v slovo izustil
Kršnim goram, cvetnim logom:

„Z Bogom, z Bogom!"

Kruljač (pride bližje, in je že dlje poslušal).
Kaj pa poješ tako žalostne, mladi fant, da bi
bil kmalu še meni privabil solzo na lice?

France. Kaj me pa poslušate?

Kruljač. Kdo bi ne poslušal tako lepe
pesni? Vidi se ti, da si dober mladenič. Ko
bi imel kaj premoženja, kar za svojega bi te
vzel. Všeč si mi.

France. Hm, oče, vi ste pa jako radodarni.

Kruljač. A žalibog še sam zase nimam
za življenje. Prositi moram dobre ljudi. Zato
jim pa vračujem z dobrimi sveti.

France. Le meni ga dajte, ker ste me
poslušali.

Kruljač. Tebi ga skoraj ni treba. Le to
bi ti povedal, da ohrani svoj dom in svoje
domače vedno v tako ljubezniven spominu
kakor si preje pel. Vidiš, moj ljubček, človeku,
ki hodi po svetu, se ponudi mnogo prilik za
slabo, morda celo več nego za dobro. V takem
času je pač dobro spomniti še Boga in nje¬
gove vsevednosti, toda vidiš, Boga nismo nikoli
še videli in zato je malo težko, poklicati si
Ga v vsakem času v spomin. Ložje se pa
spomnimo namestnikov, božjih na zemlji —
očeta in mater. Zato na moj svet! Ne pozabi

29

nikdar svojega doma, svojih domačih in zlasti
svoje matere ne. Spomin nanje te bo vedno
potolažil in pokrepčal.

France (ginjen).  Lepo si mi povedal. Na,
tu imaš - (Išče v žepu)

Kruljač (se brani).  Nikakor ne vzamem
od tebe. Ti si sam revež. Še krvavo boš po¬
treboval, kar imaš.

France. Potem pa: Bog plačaj! Moram oditi.

Kruljač (mu seže v roko).  Bog bodi s teboj.
(France odide)

Tretji prizor.

Kruljač (sam).  Še so dobri ljudje na svetu,
pa zdi se mi, da se dobrota le bolj revežev
drži. Saj je bilo ob Kristusovem času ravno
tako. Reveži so držali ž njim, bogatini so mu
na vse mogoče načine nasprotovali. — Rado¬
veden sem pa, kaj je s Ferjanom in tema
tujcema; vprašal sem deklo, pa mi ni vedela
povedati druzega, nego da pojdejo travnik
gledat, ko se zrak malo shladi. Bogve, kakšno
neumnost je Ferjan zopet napravil. Skopuh je
res in trdih rok, toda hudega mu ne želim.
Zato me je pa gnala radovednost tu sem, da
vidim, kaj bo. Morebiti morem še Ferjanu kaj
pomagati. (Sliši se petje; holadri!)  Kaj pa je
to? Dva veseljaka gresta po stezi. Glej no,
Ferjanova tujca sta. Če sta ta dva podobna
merjevcem, potem sem jaz župan. He, he.
Berglo zastavim in še mavho po vrhu, da me-

30

rita ta dva samo globokost kozarcev. Dobro jih
je moral napasti in napojiti Ferjan, ker sta
tako iždane volje.

Četrti prizor.

(Peter in Pavel pripojeta, držeč se za rame, klobuke
po strani:)

Holadro, holadri,

Mi smo tiči, mi smo mi!

Holadri, holadro,

Vse dobimo, kar le čmo.

Juhihi, juhehe,

Svet naj rakom žvižgat gre!

Juhehe, juhihi,

Le da v miru nas pusti!

Peter. Kaj pa ti, starče, tu postavaš?
Delat, delat!

Kruljač. To bi rad delal, kar sta vidva
sedaj, le dajta mi tacega dela.

Pavel. Že zopet imaš smolo, Peter, treba
bo drugače začeti. Ti, kdo pa misliš, da sva
midva?

Kruljač. Tega sicer ne vem, to pa vem,
kaj nista in kaj bosta, če se kako kaj ne iz-
premeni.

Peter. No, kaj nisva?

Kruljač. Tega še ne povem, zato ker ne
maram, da bi mi priletela katera po hrbtu.

Pavel. In kaj bova?

31

Kruljač. Kaj bosta? — I, če že hočeta
vedeti: kakor vse sedaj kaže, to, kar sem

zdaj jaz.

Peter in Pavel. O, o, o! Ti si pa
neizrečeno predrzen.

Kruljač. Berač mora imeti to lastnost,
sicer ne uspeva njegovo rokodelstvo.

Peter. Ti si videti razumen berač. Povej
nama tedaj, ali misliš, da je kaj beračev v
nebesih?

Kruljač. Hm, beračev? Več, nego iz vaji¬
nega t stanu. s

Pavel. Kako to?

Kruljač. iz vajinega stanu se ve samo za
enega.

Pavel. Za katerega?

Kruljač. Ne vem, ali bi vama povedal
ali ne. - Pa naj bo, vsakemu človeku dam
kak dober svet; morebiti se bo moja beseda
tudi vaju kaj prijela.

Peter. Le brž zini!

Kruljač. No, iz vajinega stanu se ve med
svetniki samo za desnega razbojnika. (Hitro
odkrevlja)

Peter, Pavel. Ti nesramnež, ti! (Skočita
za njim)

Peter. E, pustiva ga, saj nama le vračuje.
Dobro nama jo je zasolil.

Pavel. Tedaj tam-le bo tisti travnik. Se¬
veda močviren je tu v kotlu. Ni čuda, če ga
hoče ta neumni krčmar prodati za drage novce.

32

Pametna je ta, pravim jaz, samo midva mu ne
bova prodajala. Ha! ha!

Peter. Veš ti kaj, Pavel. Tu je vroče,
jaz ne maram stati na solncu. Najinega pri¬
hodnjega železniškega nadzornika še ni, in do¬
menili smo se, da se tukaj snidemo. Vidiš,
tam-le je senca. Za grm se vleževa in, če ni
drugače, malo zadremljeva. Meni se že zdeha.

Pavel. Vse bi bilo prav, toda krčmar je
prevelik bedak, da bi naju iskal za grmom.

Peter. Res je tako, in vendar ga morava
dobiti, da mu skaževa še zadnje dejanje svoje
iskrene hvaležnosti.. (Se smeje)

Pavel. Tu-le na to rogovilo obesiva eno
svojih sukenj, po tem bo vsaj spoznal, da sva
blizu in naju skliče.

Peter. Pametno. Vzel nama je pač no¬
beden ne bo. Ljudje so tudi videti pošteni.

Pavel. Bolj kot midva. Sicer pa le glej,
da denar ven pobereš; če so prav ljudje po¬
šteni, he, he! In če ti suknjo kdo vzame, ob¬
drživa si denar zanjo, saj ga že imava.

Peter (sleče suknjo in jo obesi na drevo).
Tako, sedaj pa le pojva! (Zevata, ko odhajata.

Za malo časa se čujejo glasovi-izza odra od
druge strani)

Peti prizor,

Abraham. Veruj mi, Izakh, tudhi thebe
bhodo nadhuli. In pri bradhi Abrahama, mo¬
jega očetha, še sethaj me bholi in srbhi hrpet,
thakho me je mazal. Malo dha nisem kaputii;

33

gedohes bhi kmalu thopil. A jaz thrdno upham,
ta jih bhoš tudhi thi še teležen.

Izak. Izakh ni thakho neumen khakor
Abraham, da bi se dhal. ( Nastopita, zagledata
suknjo in skočita k nji)

Abraham (jo zgrabi).  Moja je, moja je!

Izak (jo tudi zgrabi).  Ni res, moja je,
moja je!

Abraham {trgata se za suknjo).  Jas sem
jo vidhel phrvi.

Izak. Lažeš in me hočeš koljufathi. Moje,
Izakhove oči, so jo phrve saklethale, tole lejpho
mojo siikhnjico.

Abraham. Pha sem jo jas phrvi sakrapil.

Izak. Ni res, jas sem bhil phrvi phri nji.

Abraham. Ne bho ne thvoja, thaj jo sem.

Izak. Krtoba; Abraham, sem ž njo, moja
je in moja bo. ( Trgata se zanjo, Izak potegne
in jo nekaj natrga; pri tem pade znak, držeč
> zanjo.  Vsi prerokhi, moja bho.

Abraham (zakriči).  Jojthe, jojthe speth
stha thukaj, jas jo potheknem! ( Spusti suknjo
in odbeži.)

(Peter in Pavel prideta  s palicama v rokah.)

Peter. Ali ga vidiš? Tu je tat na tleh.
(Zagrabi ga za ovratnik).

Pavel. Lej no, Izak, ljubi moj Izak, ali
si ti ? Kaj pa ležiš tukaj ? Le počakaj malo,
saj ti ni nič sile. Drugi lopov pa beži, da mu
maha suknja na vse strani. Prav gotovo je
Abraham.

3

34

Izak ( skuša vstati).  O, prethopri kospodhi,
Abraham je bhil, Abraham. Jov, jov, kakšna
krtobha je; hothel je. urophati tho vašo lejpho
siiknjico, in jas sem mu branil. Lahko gha še
ujametha. On hitro theče, pojtha za njim,
bo ušel.

Peter. Naj le uide, da si le ti tukaj.
Abraham je že dobil svoj d^ež in sedaj si ti
na vrsti.

Izak. Jov, jov jas bhom kapores, če me
prš ne spusthitha.

Pavel (se smeje).  Tako hudo ne bo. Le
počakaj; če boš miren, bo kmalu vse poravnano.

Peter. Samo deset ti jih bova naštela, saj
si jih menda toliko hotel imeti. Sedaj jih doboš.

Izak. O, sa vse na svethu, spusthitha me.
Nopene nočem irnethi, nopene, nopene. Usmi-
litha se me. Jas sem nedolžen, oj sthrašno ne-
tolžen. Khrivica vpije sa maščevanje. Kapores
sem, kapores. Netolžneka človeka hočeta zaklati,
upithi, rasmesariti. Jov, jojthe. (Se vije.)

Pavel. Le počasi. Peter te je že obsodil.
Pet ti jih da on zavoljo suknjiče, pet pa jaz,
zato ker si bil nevoščljiv Abrahamu zavoljo
njegovih palic. Ha — ha!

Peter. Tako bo. Sedaj pa na delo. (Ga
obrne.)

Izak. Rophajri, morilci, khrivica, žandharji,
policija. Usmiljenje, oj ti Abraham, vsi patri-
jarhi. (Kriči; med tem ga bijeta in štejeta vsak
po enkrat .)

35

Pave!. Numero 10. Izak, sedaj smo bot.
Toliko si jih zjutraj zahteval.

Peter. Pošteno sva ti jih izplačala; da
naju drugič ne boš tirjal več zanje, moraš dati
pobotnico, da si jih resnično prejel.

Izak. ( Vzdihujoč vstaja in se mane)  Jov,
jov, khakšni ljudje ste, kot lev, kot korila, kot
ris. Še polj sthrašni! Moje upokho truplo je
vse razmesarjeno. Mortha se že več skupaj ne
thrši. Thošil bom vaju, thošil pred cesarskimi
sothnikhi. Jov, jov. ( Hoče uiti)

Pavel. (Ga zadržuje)  O, tako brž nismo
opravili! To je bil šele jeden račun. Peter, str¬
gane suknje mu ne boš pustil kar samo na nje¬
govi umazani vesti.

Peter. Saj res; dobro, da je samo po šivu
strgana, zato bom milostno ravnal. Pet goldi¬
narjev mi daš, moj lepi Izak, pa bo vse dobro.

Izak. (Se ustavlja)  Pusthitha me, saj sta
me nabhila za dheset sukhenj.

Pavel. Ne bo nič, ali - (Zamahne s palico)

Izak. Pothrpithe z menoj, saj se lahkho
pobothamo. Milosthljiva kospodi, koliko jih
moram še thršati, ta bho plačana siikhnja? So¬
dite v ljubezni!

Peter, (se smeje).  Hm, pretepanja še ne bo
konec, kakor se vidi. No, naj bo; pet jih dobiš,
ker je pet goldinarjev.

Izak. Jov, jov, pet? - — Pha phrosim
dha se pred tokovorimo, dha se bho vsakha
phalica posebhej odračunila. Pho koltinarju,
khaj ne?

3 ’

36

Pavel (se smeje).  Zvita buča si pa. Abra¬
hamova usoda te je zmodrila.

Peter. No, res si pameten. Zato pa raje
kar plačaj tisti petak.

Izak. Ka nimam in ka nimam. Jas sem
največji siromakh poth svithlim solncem. Spu-
sthitha me!

Pavel. To bova kmalu videla. Peter, primi
ga, da mu preiščeva žepe. Če si naju nalagal,
grdež, plačaš dvakrat toliko. (Mu hoče preisko¬
vati žepe)

Izak (z obema rokama drži žepe).  Čajthe,
pothrpithe; o jas reveš, jov, jov, takho me bholi
ves život, da še stati ne morem, ves sem zmešan.

Peter. No, ali bo kaj?

Izak. Pogledham v svoj suhi, bhorni moš-
njičekh, če imam to khrasno svoto thenarja pri
sebi. (Odpre mošnjiček, obrnivši se od njih našteje
potem s tresočo roko pet goldinarjev)  O, moji
lepi kulthinerji. Surovca, i rač sem zdaj, pravi
berač. Thošil vaju bhom, J- ošili

Peter ( vzame denar).  Kakor se ti zdi, toda
potem glej, kako se ti bo godilo. Ti si nama
hotel ukrasti suknjo.

Pavel. Jas mislim, da imava že dovolj s
temi judi. Res, da nista še dobila, kar zaslu¬
žita, toda naj bo. — Abraham je ušel, in ta
dva Žida nama danes lahko še v tretje prideta
pred oči.

Peter. Jas sem judov tudi že sit. In zato
mi moraš obljubiti, ljubi moj Izak, da se takoj

37

izgubiš iz tega kraja. Svojo krošnjo imaš tu in
sedaj hodi. Do gozda te spremiva.

Izak. Vse bom uboghal, vse, prav vse.
Samo ne bhijta me več. Joj, prejoj, uničen sem.
{Zbira svoje stvari in odhaja)

Peter. Hitreje!

Pavel. Le brž! ( Odhajata, za malo časa
pride Ferjan)

Sesti prizor.

Krčmar. He-he, to bo dobra kupčija danes.
Moja dva merjevca sta pridobljena. Saj ravno
tam doli podita krošnjarja Izaka. Gotovo pri¬
deta hitro nazaj, kot smo se dogovorili. Zvit
sem pa, zvit.

Železnica je lepa stvar,

A meni je pač malo mar.

I, kaj mi bo železnica?

Dobiček spravljen - ta je tič!

Kaj briga mene celi svet,

Če žep moj nima nič?

Jaz cenim modro vso zemljo
In solnce, mesec in nebo,

Le toliko je vredno mi,

Kar obogati mi mošnjič.

Kaj briga mene celi svet,

Če žep moj nima nič?

Zato pa vriskam zdaj vesel,

S kosilcem merjevca sem vjel,

38

Teh par petakov, litrov par
K stotakom dela mi mostič.

Kaj briga mene celi svet,

Če žep moj nima nič?

E, saj res. Tale travnik mi bo rodil zlata na
kupe. He, he! (Se smeje, v tem prideta Peter
in Pavel)

Peter. (Pavlu.)  Drži se! - (Ferjanu)  No,
midva vas že dolgo čakava.

Krčmar, (se. priklanja).  Oj, prosim za za¬
mero. Vročina me je premagala in malo sem
zadremal, preslavna gospoda merjevca.

Peter. To nič ne dene. Midva sva se med
tem izvrstno zabavala.

Krčmar. Gotovo sta Izaku kakšno nasolila.

Peter. Da, da; toda o tem sedaj nimava
časa govoriti. Tale travnik je vaš, kaj ne?

Krčmar. Ta je, ta, gospod merjevec. Kaj
ne, da se bo dalo tako napraviti, da pojde že¬
leznica po njem ?

Peter. Hm, bomo videli. Jaz imam vrvico
seboj, in takoj bova premerila, če ni prehuda
strmina, (Izvleče vrvico)  Joj, nekaj smo pa po¬
zabili !

Krčmar. Kaj tacega? Ali se ne da po¬
magati?

Peter. Se že da, samo težje pojde. v  Ko¬
ličkov ni, da’ bi navezala vrvico nanje. Če bi
bili vi tako dobri, da bi jo držali nekaj časa?

Krčmar. O rad, saj bo v moj dobiček.

39

Peter. (Pavlu, kakor bi se posvetoval).  Ti,
spravi, kar imava in imej spravljeno. Ob ugod¬
nem času mu jo pobriševa.

Pavel. Je že dobro !

Peter. Sedaj, gospod Ferjan, držite vrvico
nad glavo, kolikor visoko morete. Grem po¬
gledat. (Se zgodi; on nese vrvico za oder in kriči:)
Višje, še višje ! (Krčmar sestega, kar more, stopa na
prste i. t. d. Pavel pa spravlja v torbico in se smeje)
Peter (pride nazaj).  Tako ne pojde; sem
mislil, da bi bilo treba toliko vzdigniti. Ne bo
treba. Pokleknite na eno koleno in sedaj držite
za vrvico. (Krčmar uboga)

Peter (izza odra).  Roka se vam trese, tako
ne bo nič. Vse mi zmedete. (Krčmar se na¬
penja, da bi držal ravno)

Peter (pride nazaj).  Ne bo drugače, da
primete vrvico v zobe. Med tem je prišel France
na kraj odra in začne migati z obema rokama
za oder; krčmar kleči na tleh in drži vrvico v
zobeh; Peter ga nekoliko urejuje in potem ravno
hoče oditi za oder; Pavel pa, tudi pripravljen,
polaga ravno 30 gld., ki mu jih je dal krčmar,
na papir, na katerega je z rdečim svinčnikom na¬
slikal dolg nos, in nese papir za krčmarja; v tem
vstopi Janez v dolgem popotnem plašču z urad¬
niško ali častniško kapico na glavi.

Janez (odločno in hitro).  Kaj se godi tukaj?
(Psi pogledajo, krčmar še kleči)

Janez. Jaz sem višji inženir; čujem, da
se dva tujca tukaj ponašata za merjevca. Tu
vaju imam pred seboj. Pokažita pravico!

40

Peter. Gospod inženir, ne zamerite!

Janez. Tukaj ne velja nič druzega. Poka¬
žita pravico!

Pavel. Oprostite. {Krčmar vstaja z vrvico
v zobeh)

Peter. Midva sva dijaka, to je bila vse le šala.

Krčmar. (Vrvica ma pade iz ust).  Oh joj,
jaz sem goljufan!

Janez. Da, goljufani ste. A tudi vi se boste
morali zagovarjati pred sodiščem, ker ste se
bavili s tako prepovedano kupčijo.

Pavel. Gospod inženir, tu je njegovih
30 gld., ki nama jih je dal. Dobil bi jih tako
ali tako. Tudi kar sva zajedla in zapila, mu
bodeva plačala; samo sedaj nimava novcev. A
s častno besedo se zaveževa, da dobi v treh
dneh svoj denar.

Janez. Tako ne pojde. Krčmarju ne bosta
ničesar plačevala. On zasluži še hujšo kazen.
Če se spravite in če vama krčmar še za večerjo
obljubi bokal vina in kruha, potem sem pri¬
pravljen, zamižati na eno oko in za sedaj
molčati.

Krčmar. Bog mi pomagaj! Kako naj se
spravim? Vse je splavalo po vodi, upanje in
vino in. kosilo in vse —!

Janez. No, ali hočete storiti po mojem na¬
svetu? Sicer pošljem po orožnike, in stvar se
bo drugje končala.

Krčmar. Te sramote pa vendar nočem.
Naj bo, dam za dva, naj bo tudi za tri bokale;
samo, gospod inženir, naprej me ne dajte!

41

Janez. Sezite si v roke! (Si sežejo v roke
poparjeni .) Samo vidva mlada dijaka ne zbijajta
več takih šal, pred vsem pa ne zasramujta in
ne šalita se iz ubozih rokodelcev, kateri imajo
tudi kaj soli v glavi. ( Odpne sukno, vrže kapo
na tla)  Saj vaju je navaden rokodelec spravil
na led. (Vsi se zavzamejo; France pride blizu,
smijoč se; Kruljač je tudi med tem prišel, vzdigne
berglo kvišku in zakliče:)

Kruljač. Vidiš, Ferjan, pravica se
je izkazala!

(Zastor pade)


amujeni r>lal^.

Saloigra.

Priredil Ant. Kržič.

OSEBE:

Peter, kmet iz Leščevja.
Martin, občinski sluga.
Potokar, sodar.

Hribar, tesar.

Župan.

Nadzornik.

Učitelj.

Nadzornik.

Vratar.

Orel, krčmar.

Železniški sluga.

Godci (po zmožnosti).

« 3 *

Prvi prizor.

Peter, potlej Martin.

Peter (zabije velik zaboj, pa na enkrat ob¬
stane in močno udari ob čelo.)  Ti butelj ti,
kaj sem pa mislil? Prešteti sem pozabil! —
Zdaj moram pa vse izvleči iz zaboja in pre¬
kladati, - toda Peter, zdaj pa pazi, da slednjič
ne pride še tisti, ki pravi: >,V tretje gre rado."
Preglej še enkrat račune in naročila, da ne bo
kake sitnosti in izgube! [Pregleduje papirje .)
Kaj je to? To je najimenitniše, naj bo le zmiraj
na vrhu; zagotovilo mojega navadnega kupca,
da mi jutri doplača zaostalih 150 goldinarjev.
[Drug list)  Ta list ima enak podpis; že vem,
ravno ta kupec naročuje še 50 železnih lopat,
30 sekir, 6 krampov, 40 motik . . . [Nekdo po¬
trka, Peter zagodrnja)  Kdo me prihaja neki že
z opet motit, ko imam toliko dela? Da bi ga!
[Se enkrat potrka; Peter se jezno zadere:)  Noter!

Martin [občinski sluga, vstopi)  Dober dan,
mojster Peter, kaj pa delate? Kaj?

Peter. Veliko in pa nič, je najboljši od¬
govor. Že vse sem bil zložil v ta-le zaboj;

46

začnem zabijati, - kar se spomnim, da še pre-
štel nisem. In pa v istem zaboju, ki sem ga
sinoči pozno poslal, tudi ne vem, kako in ko¬
liko je, Koliko bo še dela! Semenj pa je že jutri!

Martin. Meni se zdi, da ste včeraj malo
preveč tako! {Kaže, kako se pije)  Potlej pa ne¬
koliko preveč tako-le. {Kaže pijanost v nogah)
Ha, potlej se pa lahko kaj pozabi. — In ni
čuda, če še zdaj ni v glavi pravega, jasnega
vremena.

Peter. Bodite no tiho, Martin! Saj je bilo
tudi že pri vas večkrat tisto Mako" {Pokaže)
in pa tudi tisto „ tako-le". {Pokaže še z nogama)

Martin. Zato pa vem, kako gre ta reč.
Glejte, to je tako. Če noge niso stalne, maje
se ves život kakor barka na viharnem morju,
zdaj na eno, zdaj na drugo stran {Kaže)  sem-
intja, seveda glava pa še najbolj opleta. -
In ubogi možgani potlej! Kaj se ne bi zmešali?
In, da spomin ne ostane dolgo doma v taki
glavi, to je čisto naravno.

Peter. Nehajte pridigovati - saj pridigarja
ne potrebujem. — Pijanost se mi samemu studi
- le tak naj bi prišel,- da bi me poboljšal.

Martin {zase.)  Ha, ha. Pijanca poboljšal!?

Peter. O saj tak pijanec pa spet nisem.
Kdo me je videl kdaj pijanega, ko je bila še
moja dobra rajnica živa? Zdaj pa nimam ni¬
kogar doma, da bi kaj storil zame in da bi
mi kaj postregel. Moram iti kam, kaj bom ves
dan tako? - Toliko pa rečem vam na vkljub
in na vkljub vsem tistim, ki me tako sodijo,

47

kakor  vi,  da  se  bom  nalašč  poboljšal, in pi¬
janega me ne boste videli nikoli  več!

Martin. Kolikokrat sem jaz sam sebi tako
rekel, pa kaj pomaga? Zadnjič še pokore nisem
bil vse opravil, -- ker so mi bili precej dolgo
naložili, — pa sem bil že spet enkrat precej
»oblačen". Ej! s poboljšanjem je pač težak
križ. Saj z drugimi bi ne govoril tako narav¬
nost, z vami pa že lahko o tem prav zaupljivo
govorim. In grem tudi kaj stavit z vami, če
hočete, da ne boste dolgo držali tega, kar ste
ravnokar rekli. Za pet litrov najboljšega vina
stavim, da boste že koj jutri, ko greste v se¬
menj, spet vrtoglavi in prav bati se je, da boste
še vlak zamudili, če vam bodo kaj noge vha-
jale s pravega tira, tam ko se gre proti kolodvoru.

Peter. Bodite brez skrbi zastran mene.
Eno vedro grem stavit, vi pa pet litrov, da se
ne bo zgodilo, kar vi pravite.

Martin. Naj velja!

Peter. Zdaj pa brž povejte, kaj želite, kaj
mi imate pravzaprav povedati; zastonj vem
da niste prišli, kajti taki-le ljudje vaše vrste,
ki morajo ob svojih petah živeti, ne delajo za¬
stonj stopinj. Le brž povejte, kaj je, — meni
se mudi! Znabiti bodo spet kakošne nove do¬
klade, ali kaj?

Martin. Vse kaj druzega. - Gospod župan
so me poslali, da moram sklicati vse soseskine
može k silno važni seji, ki bo ob petih zvečer;
ker ste tudi vi odbornik, skrbite, da boste
punctum ob petih že tam.

48

Peter. Oh, tega pa že ne, oh, ne, ne! ne
morem - ni mogoče -- nisem v stanu. Poj¬
dite torej in recite županu, da se jim pustim
prav lepo priporočiti, pa da naj me imajo iz¬
govorjenega: Jutri moram  iti v semenj; imam
še toliko opraviti, pa sam sem; ne morem,
pa ne morem. Bodo že brez mene sklenili, že
naprej vse potrdim, kar bo sklenjeno.

Martin. Jaz sem storil svojo dolžnost; po¬
vedal bom tudi gospodu županu, kar ste na¬
ročili; zakaj ne? Če pa bo kaj napak, vi glejte!
Adijo!

(Zastor pade.)

Drugi prizor.

Peter, Martin.

Peter (se češe pred zrcalom, obleče suknjo
in sam s seboj govori).  Danes bom še bogat
mož, če mi pojde le vse po sreči. Kar imam
še v mestu, kar danes s seboj popeljem in pa,
kar je še na dolgu: Eno k druzemu mora znesti
dobrih dvesto goldinarjev.

Martin ( pred vratmi .)  Ali ste že pokonci,
mojster Peter? Ali smem že noter stopiti?

Peter. Prosto!

Martin (praska po vratih).  Kaj mi pomaga
vaš „ prosto 11 , če pa ne morem kljuke najti v
tej egiptovski temi! Vsaj posvetit bi mi prišli,
saj ste me že lahko po glasu poznali, kdo da sem.

49

Peter (gre z lučjo in odpre; Martin vstopi
v dolgi halji)  A! vi tukaj, Martin? se mi je
zdelo, da je zunaj pred vratmi bilo nekaj tacega
kakor vaš glas. Pa kako, da ste kar v tej obleki
prišli? Boste še koga prestrašili, če vas sreča
zdaj ponoči.

Martin. To je vse zaradi naglosti. Že sinoči
bi bil imel k vam priti, koj ko so pri županu
sklenili tisto sejo, h kateri sem bil prišel tudi
vas vabit, pa sem se bil predolgo zamudil v
neki prijateljski družbi tam-le doli.

Peter (pokaže).  Kaj ne, že zopet takole?

Je-li ?

Martin. Peter, Peter, to nagajanje se vam
utegne še bridko utepati; le pazite, da se nad
menoj preveč ne pregrešite, da vam jaz ne bom
kazal ne le takole (protirn ustim),  kakor vi meni,
ampak takole ( korenček strže).  Menda še niste
pozabili stave? Kaj?

Peter. No, le hitro povejte, kar imate,
zame so danes ure drage; kmalu bo treba na
kolodvor, da se popeljem na semenj.

Martin. Meni se pa zdi, da bodo ure za
v as ravno tako poceni, kakor za me. Tisti
kolodvor si le izbijte iz glave, kajti to vam
moram povedati kar naravnost, četudi znabiti
radi ne slišite: z vašim semnjem danes ne
bo nič; vi nikakor niste v stanu iti danes od
doma, ne morete in ne smete.

Peter. Kdo bo meni branil?

Martin. Ej, nikar ne bodite jezni, saj še
jaz nisem, ko sem moral tako zgodaj vstati

4

50

zavoljo vas; počakajte, da vam razložim. Gospod
župan je dobil pisanje, da te dni, najbrž že
drevi, pride neki kralj po železnici do našega
trga, odtod pa se odpelje v kočiji do svojega
gradu, ki ga ima tam nekje, kaj vem kje. V
pisanju od višje gosposke je tudi pristavljeno,
da naj se kar moč slovesno sprejme.

Peter. Kateri kralj pa ima priti, če smem
vprašati ?

Martin. Hm, tega si sam nisem zapomnil;
zdi se mi, da je španski kralj, pa vendar ne
bom rekel, ko bi vendar ne bil pravi. Toliko
vem, da je posebno milega srca in dobrih rok:
Kadar se pelje na izprehod, kar polno pest de¬
setic zagrabi in meče okrog, naj pobira, kdor
hoče, in ko je ta prazna, - pa le spet. Oj,
to bomo pobirali!

Peter. Kateri bi neki bil? I, pa bi bili še
enkrat prašali, če si prvič niste zapomnili.

Martin. Saj je gnala tudi mene rado¬
vednost in bi bil strašno rad vprašal, pa sem
se zbal župana, da bi mi ne rekel zopet kaj
tacega, kakor unkrat, ko sem ga bil vprašal
nekaj iz radovednosti, pa se je zadrl nad menoj:
„Ti in tvoj »firbec" oba nista vredna fajfe to¬
baka!" Na to sem se spomnil, pa sem za to
pot premagal svojo radovednost. Saj je za to
še po "n čas, ko ga bom videl, sem si mislil.

Peter (pogleda na uro).  Se pol ure imam časa.

Martin. O, ves dan ga boste imeli. Po¬
slušajte dalje: Srenjski možje so sinoči pri žu¬
panu sklenili, da pojdejo z godbo na kolodvor

51

da se poklonijo kralju, in župan bode imel
nagovor v nemškem jeziku. Seveda, vi morate
tudi zraven biti, saj imate precej debelo piko
že zato, ker vas sinoči ni bilo. Potem morajo
biti vse hiše razsvetljene poleg onih ulic, koder
se bo peljal kralj; saj dve sveči morate goreti
na vsakem oknu. Torej morate tudi zato doma
biti, da razsvetlite, ker nimate nikogar, odkar
vas je zapustil pomočnik. Zakaj to sem že
semtertje slišal, da bodo pobili okna tam, kjer
ne bo luči. Mogoče, da še župan napove tudi
kako kazen.

Peter. Naj naredijo, kar hočejo; magari
če gredo klatit zvezde z neba, jaz grem v
semenj in sicer zdajle koj, da vlaka ne zamudim,
ne zamerite {ga malo pahne).  Do tedaj sem že
lahko nazaj, ko se prične ta komedija.

Martin. Le pazite, da vi ne napravite
kake komedije v mestu, da ne bo zopet, kakor
unkrat - veste? - ko ste se z mesecem kre¬
gali! Mislili ste, da se vam smeje, pa ste kričali
nanj; in tisti kamen, kako ste ga s palico pre¬
tepali, ker se vam ni hotel umakniti!

Peter. Zdaj pa le glejte, da se mi zgu¬
bite, sicer se vam utegne zgoditi kaj enacega
kakor tistemu kamenu ob cesti.

Martin {hiti ven, pa se nagloma vrne).  Še
nekaj bi bil kmalu pozabil. Ko bodo po trgu
vsi naenkrat prižgali luči, se bo dalo znamenje
z  zvonom; {medtem se Peter pripravlja za na
kolodvor)  imejte torej odprta ušesa in nikar se
ne ustrašite, kadar se prične, češ da kje gori;

4 *

52

saj ste menda pri gasilnem društvu, in pri vas
je marsikdaj treba gasiti {Martin beži, ko Peter
zagrabi palico).  To je hvaležnost, da sem vam
vse sporočil in zaradi vas moral tako zgodaj
vstati. O, le pojdite v semenj, le storite, kar
hočete! Vpijanite se, izgubite svoj denar, na¬
tepejo naj vas, ker ste taki, da si ne daste nič
dopovedati! Oropajo naj vas! Jaz sem storil
-- čeravno težko, svojo dolžnost; storite tudi
vi svojo! Adijo!!

{Zastor pade)

Tretji prizor.

(Potokar, Hribar, Orel; potlej Peter.)

(V krčmi pri »Orlu" sedita sodar Potokar in tesar
Hribar pri pivu.)

Potokar. Danes je pa res lep semenj tukaj;
že davno nisem videl ipri nas toliko kupcev.

Hribar. Posebno živine je bilo veliko, pa
lepe, in tudi kup ni bil previsok.

Orel, Nekoliko je pripomoglo tudi lepo
vreme {gre k oknu).  Pa ne vem, ali bo dolgo
tako ostalo; tam za hribom se nekaj zastavlja.
- O, glejte, glejte! tamle gre pa mojster Peter
iz Leščevja. Oj kako se mu mudi!

Potokar. Ali res? No, to me veseli, že
dolgo ga nisem videl. Kaj dober je za druščino.

53

Orel. Pa je videti, da danes ni kaj pri
volji; kar ob hišah se plazi in tako plašno
gleda le-sem, kakor bi se bal krempljev in
kljuna mojega orla, ki je naslikan nad vrati.

Hribar. O, Peter pa mora noter; ne pojde
ne tako meni nič tebi nič mimo; Orel, po¬
kličite ga!

Orel (kliče skozi okno)  Hej, dober večer,
gospod mojster Peter. Ali ste tudi vi prišli?
Imate li dobro kupčijo?

Peter. Imam, imam, gospod Orel. Dober
večer!

Orel. Menda vendar ne boste taki, da bi
šli mimo nas; imam prav dobro pivo, ravnokar
sem nastavil.

Peter. Danes ne, se mi zelo mudi. Adijo!!

Orel. Take sramote mi pa vendar ne
boste storili, da bi šli mimo moje krčme v
kako drugo. Ali morda zadnjič niste zadovoljni
bili z nami?

Peter. Bog obvaruj, nikakor ne; vendar
danes sploh ne pojdem nikamor, sem že malo
zajel pri železarju, ki od mene kupuje robo.
Ne zamerite; jako se mi mudi na kolodvor,
da ne zamudim vlaka, kajti nocoj moram biti
doma, ko bi bilo ne vem kaj.

Potokar. Recite, da sva midva tukaj.

Orel. Pač škoda; ravno sta dva vaša
stara znanca pri nas, ki bi zelo rada govorila
z vami; saj vlak odhaja šele ob šestih in zdaj
i e  šele četrt čez pet.

54

Peter. Kaj pravite? da sta dva stara znanca
pri vas? Katera neki?

Potokar {gre k oknu).  Tukajle precej lahko
vidiš enega in drugemu je ime Hribar.

Peter. Kaj, vidva tukaj ? O, zdaj pa moram
vstopiti za četrtjnko ure. (Čez nekaj časa pride,
odloži torbo in palico ter sede k mizi)  Hej, Orel!
en liter, vama na zdravje!

Potokar. No, to me veseli, da te zopet
vidim. Odkar smo se vojskovali zoper Lahe, te
še nisem videl, mislil sem pa večkrat nate, in
večkrat sem pripovedoval, kakšne smo brili, ko
smo bili na potovanju na Dunaju in v Gradcu.
Kako ti je kaj? Ali dobro kupčuješ?

Peter. Nič se nimam pritožiti, hvala Bogu;
le to je sitno, ker sem pred letom ženo iz¬
gubil; nikoli ne morem iti brez skrbi od doma.
Danes se mi pa še posebno mudi.

Orel. O, se še nič ne mudi.

Peter. Kako je bilo pa vama tačas? Po
vojski se še nismo nič videli; ali sta vendar
odnesla zdravo kožo domov? E, vojska ni igrača.

Hribar. Prav praviš; najhuje je, predno
se začne; ko pa začenjajo krogle žvižgati, tedaj
pa popade človeka tolika jeza, da se za nobeno
reč nič ne zmeni, ampak kar strelja in maha
na okrog — in potem dobi pohvalo, da še
sam ne ve, kdaj v  in zakaj.

Potokar. Če ima to, kar si nazadnje rekel,
meni veljati, motiš se. Jaz dobro vem, kdaj
in zakaj sem zaslužil svetinjo in pa, da so me
naredili za korporala.

55

Peter. O, kaj si za korporala avanziral ?
Povej no, kako je bilo! Naj zvem še jaz.

Potokar. Lahi so mislili, da se bomo s sab¬
ljami - in so drli s takim krikom na nas, —
mi pa kar „ans-cvaj" sprožimo puške, zažgemo
kanone in — kar eden vrh druzega so padali.

Peter. To je hrabro! Orel, še en liter!

Potokar. To je bilo pač še največ vredno:
enkrat sem kar tri z enim samim strelom
spravil na tla. '

Peter. Kaj, tri na en sam strel? Jaz tega
ne morem razumeti, ker sem bil pri „furbezen".
Kako si vendar to naredil?

Potokar. Glej, to je bilo tako-le: Samega
streljanja že jezen, zagledam Lahona, kot bi
hotel na v  en sam stežaj ust požreti celo kom-
panijo. Cak, jaz ti bom že pokazal, rekel sem,
paf! — dobro sem meril. Kroglja ti gre skozi in
skozi sestradani život, zadene moža, ki je stal
za njim naravnost v prsi, da se takoj zgrudi
'n padši sproži svojo puško ter zadene svojega
tovariša, da tudi ta pade. To smo se smejali,
koder sem to pripovedoval!

Peter {pije).  Ti si pa res kaj vreden; Bog
te živi!!

Potokar. In šc tebe! Toda poslušaj, kaj
l e  bilo potlej; še ni ven; zdaj šele pride pravo
na vrsto: Moj korporal, ki je videl to moje
junaško dejanje, povedal je lajtnantu, in ta je še
gorko nesel stotniku, stotnik je sporočil majorju,
major je naznanil obrstu, in tudi ta ni molčal,
ampak razložil je še generalu in general ti gre in

56

popiše vso zgodbo cesarskemu adjutantu, in
tako jo je nazadnje izvedel celo cesar sam.

Peter. Kaj, tudi cesar izvedel?! Zdaj sem
pa res radoveden, kaj je bilo potem.

Potokar. Kaj je bilo potem? He! Le po¬
slušaj! Kmalu potem smo šli na »muštrngo".
Ko smo stali tako mož pri možu, „in raj ond
glit", kar prijahajo cesar proti nam in povejo
nekaj tiho na uho obrstu, ta pa zavpije: „Ge-
meiner Pottoker ot te trire kompani fortreten!"
Jaz se prestrašim, da me je kar mrzel pot
obšel, a si tiho mislim sam pri sebi: „Saj nisi nič
hudega naredil! Rezentiral nisi, „iberdicajt" tudi
nisi bil zunaj." Potem me svitli cesar — nikoli
ne bom pozabil — prijazno potapljajo na ramo
in pravijo: „Ko bi vsi tako streljali, bilo bi
vojske kmalu konec; sedaj ste korporal  in
za vsak tak strel eno stopinjo višji". In spet
zavpije obrst: Korporal Pottoker abtreten."

Peter. To je bilo res kaj vredno; Bog
živi cesarja! Orel, še dva litra, jaz plačam!

Potokar. Najprijetnejše pa je bilo potlej,
ko smo srečni in zdravi iz vojske prišli. Ali
še vesta, kako smo veselo ukali pa peli?
Takrat sem se navadil tisto novo pesem: „Le-ta
soldaški boben."

Peter. Že od takrat je nisem slišal. Dajte
no! Zapojte jo! Oh, kaj bi jaz dal, ko bi jo znal!

Hribar. Alo, dajmo jo! Krčmar bode tudi po¬
magal, in ti Peter, nekaj bo že, reži počez!! {Pojo*)

j  Besede in napev pesmi zadaj v „prilogi» št. 6.

57

Krčmar. Zadosti bo petja. Mojster Peter
itak noče pomagati. Gospoda, ako vam je všeč,
predlagam, da še enkrat napijemo mojstru Petru.
Bog ga živi! (Vsi.)  Živijo mojster Peter!

Peter (se praska za ušesom).  Možje, zdaj
je pa čas; kmalu bi bil v tem veselju pozabil
na železnico. Pustite me, jaz moram iti, da ne
zamudim. Krčmar, brž račun! (Vrže tolar, zgrabi
palico in torbo ter hiti)  Tako, zdaj pa še en
poliček za odhodnjo, potlej pa zbogom!

Potokar. Adijo, Peter, kmalu se zopet
oglasi, že dolgo nisem bil tako vesel kakor danes.

Hribar. Srečen pot!

Orel. Lepa hvala, gospod mojster, počastite
nas še drugikrat.

Peter. Zbogom! (Hiti)

Potokar Dober človek ta Peter.

Hribar. Da bi le vlaka ne zamudil.

Orel. Meni se zdi, da bo res zamudil;
bržkone je že vlak odšel, in do kolodvora je
še precej korakov.

(Zastor pade)

Četrti prizor.

(Peter, potlej vratar in slednjič nadzornik.)

(Na kolodvoru v čakalnici.)

Peter (vstopi in se čudi, oziraje se okrog
sebe)  To sem bil neumen, da sem tako hitel,

58

saj je še vse prazno in tiho, kakor miš. Veliko
prezgodaj sem prišel, vendar bolje prezgodaj,
nego prepozno. Da mi hitreje čas mine, in da
lože počakam, hočem še enkrat denar prešteti,
ki sem ga skupil danes (šteje, pa enkrat preveč,
enkrat premalo; gre k luči in se začne kregati)-.
Kdo je neki obešal to lampo, da noče biti pri
miru, da vedno maha semtertja? (Začne po¬
pravljati, pa se zadene .)  Ali boš stalo pri miru,
ali ne boš? (Tava spet na klop, v eni roki držeč
kvišku bankovce, v drugi tolarje .) Tako bogat,
Peter, še svoj živ dan nisi bil. Hej, španski
kralj, po čem so gradovi, koliko dam za en
grad? Imej pamet, Peter, pa nikar tako ne vpij;
lahko te kdo še okrade; po železnici se vozijo
vsake vrste ljudje; raje denar lepo, hitro spravi,
pa pazi nanj! (Govori čedalje bolj tiho in za¬
tegnem .) Oh, ali se bodo čudili v Leščevju,
ko bom pokazal svoj zaklad! - Ali tisti ob¬
činski sluga, tisti pusti birič me pa vender jezi.
— Kaj si rekel? — Jaz sem se kdaj kregal
z mesecem? Jaz? Peter nič kregal - še govoril
nič - nič, nikoli nič - z mesecem že ne!
Nobene besede - kdo? jaz - tepel - kamen?!
Kamen . . . amen (zaspi in smrči).

Vratar (z metlo).  Kdo pa smrči tu? Kaj
dela neki še zdaj ta kmet tukaj? Čakaj, klada
lena (ootresa Petra. ) Hej, dragi prijatelj!

Peter. Kaj pa je, ali je že čas?

Vratar. I, seveda je čas; glejte, da se mi
ven spravite, jaz moram pomesti sobano in
pogasiti luči.

59

Peter. Oho, gospod železničar! le počasi,
le polagoma! Preveč hitro se ne dam prepoditi.
Jaz imam pravico sedeti tukaj, peljal se bom
po železnici; tu v žepu imam retourkarto.

Vratar. Že prav, pa v čakalnici ne smete
ostati. Le berite pravila tamle na steni (kaže).

Peter. I kdo pa pravi, da hočem čez noč
tukaj ostati. Kdo bi kaj tacega nameraval; jaz
le čakam, kdaj pojde vlak.

Vratar. Vlak? Kdaj  je že šel! Je že pol
ure. Ce ste ga zaspali, nisem jaz kriv; vpil
sem zadosti glasno.

Peter. Kaj mi mari, če je jeden odšel;
popeljem se z drugim.

Vratar. Prvi vlak pojde šele jutri zjutraj.
Poberite se ven, jaz moram pomesti!

Peter. Nikar me ne dražite, vse nič ne
pomaga. Jaz moram biti nocoj doma, pa mo¬
ram biti. Tukaj  je moja karta (pokaže),  pa je
rair besedi. Domov me morate peljati; če ne,
pojdite vsi železničarji rakom žvižgat!

Vratar. Imejte pamet, dragi prijatelj, in
pojdite ven, ako ne, pokličem gospoda nad¬
zornika.

Peter. Dragi prijatelj sem, dragi prijatelj
tJT jaz ne grem. O, le pokličite vašega nad¬
zornika le, kar pokličite ga; to mi je ravno
vs eč, se bomo že zmenili. (Vratar odide z glavo
ma jaje).  Naj le pride nadzornik! O, Peter se ga
>j e  boji; rad bi slišal, čemu sem kupil karto,
ce  se ne popeljem? Rad bi vedel, če je čakal-
nica  zidana le za rdečekapce in če se smejo

60

poditi popotniki kar tako, tebi nič meni nič,,
ven!? Naj le pride, mi bo vsaj povedal, če se
to spodobi, da odide vlak, preden so vsi ljudje,
ki se mislijo peljati, skupaj; vlak naj počaka, j
da pridejo vsi.

Vratar (pride z nadzornikom).  Tukaj-le,
gospod inšpektor, je mož; nikakor ga ni moč.
odpraviti.

Peter. Res ne, gospod inšpektor, zato, ker
se hočem odpeljati z vlakom.

Nadzornik. Oče, to nocoj ni več mogoče,
vlak pojde šele jutri ob petih, do tedaj mo¬
rate počakati. Prenočiti pa tukaj ni dovoljeno,
idite v krčmo!

Peter. Prenočiti!? Kaj pa še! Jaz ne morem
čakati do jutri; jaz moram, pa moram biti še
nocoj doma. Poglejte preljubi gospod inšpektor,
tukaj v torbi imam še sveče za razsvitljavo.
Če ne pridem, kaj pa bo! Vsa okna mi bodo
pobili, in bogve, kaj me še čaka!

Nadzornik (proti vratarju).  Meni se do¬
zdeva, da pri možu ni vse v redu tukaj. (Po -.
kaže na čelo)  Kaj je storiti ?

Vratar (smejaje se).  Znabiti zapoveste, go¬
spod baron, poseben vlak?

Peter. Kaj? baron? - Ali mora biti ravno
baron, ki se hoče peljati s posebnim vlakom? He!?

Nadzornik. To ravno ne. Posebni vlak
si lahko najame kdor ima denar zanj; za vas
pa bi bil predrag.

Peter. Predrag? Koliko pa stane tak vlaček?

Nadzornik. Kako daleč pa mislite?

61

Peter. Do Leščevja bi se peljal. Kaj
me ne poznate? Koliko tedaj stane?

Nadzornik (pomišljuje).  Do Leščevja? To
je «Lechzenau", trije kratki štacijončki. Poseben
vlak do tje bi stal 60 forintov. Toliko gotovo
ne boste hoteli dati; torej je bolje, da poča¬
kate do jutri.

Peter. Kaj ne bi hotel? Ko bi bilo treba
100 gld.; sem že tako hud nocoj! - (Izvleče
mošnjo ter našteje)  Zdaj pa le brž napreči, alo!
(Proti vratarju)  Mojster Peter ni baron, pa se
vendar pelje s posebnim vlakom; zapomnite
si, gospod Neotesan!

Nadzornik. Kakor ukažete! V četrt ure
se že lahko odpeljete. Preje pa moram telegra-
firati tja v Leščevje, da ne bo kake nesreče.

Peter. Prav, prav; za četrt ure mi ni, da
le pred nočjo pridem domov. Gospod inšpektor,
1° je saj prijazen mož, ki se da govoriti ž njim.
Nate, le spravite še tole malenkost za en liter.
(Ponuja)

Nadzornik. Le pustite, mojster Peter, to
J e  naša dolžnost, postreči ljudstvu.

Peter. Oh! pa še to telegrafirajte, naj po¬
vedo Martinu, da bom že prišel o pravem času,
>n da z njegovo stavo ne bo nič. Lepo prosim. —

Nadzornik Že prav. ( Vratarju)  Brž naj
se  pripravi lokomotiv in pripne voz I. reda;
v  četrt ure naj odide - do Lechzenau.

Peter (Vratarju).  Pometanje pa le pustite,
dokler sem jaz tukaj, drugače - - (Pokaže
s  palico).

62

Vratar. Bodite brez skrbi, zdaj ne bom
pometal.

Peter. Kaj ne, vi železničarji, zdaj imate
rešpekt pred mojstrom Petrom? He! he!? in
kako bodo tam v Leščevju zijali, ko se pri- j
pelje Peter s posebnim vlakom, sam, prav
sam z nalašč najetim vlakom!

(Zastor pade.)

Peti prizor.

Kolodvor v Leščevju.

Nadzornik, potlej Martin, železnični sluga, župan,
učitelj, godci.

Nadzornik (s papirjem v roki).  Lepa reč
bo to; kmalu pride posebni vlak in za sprejem
kralja še ni nič pripravljeno.

Martin (vstopi).  Gospod župan se pustijo
priporočiti in ponižno vprašati, če niste vi,
gospod nadzornik, še nič natančnega izvedeli
o prihodu napovedanega kralja.

Nadzornik. Kakor nalašč ste mi prišli;
ravnokar sem hotel poslati po župana; pojdite
torej brž k njemu, pa mu povejte, da sem neko¬
liko poizvedel. Le urno stopite in takoj naj pride.

Martin O, urnih nog sem bil pa še vselej,
kadar je bila treba. Brž ga pokličem, saj je
koj tam-le blizu pri ,/Stefetu", kjer imajo godci
poskušnjo za vsprejem. (Odide)

63

Nadzornik. To je pa zopet tista prekli¬
cana nagajivost mojega tovariša v mestu; pri
vsaki priložnosti me spravlja v zadrego; kdo
bi ne bil jezen? (Bere:) „7  Uhr 13 Minuten
geht ein Extrazug von hier ab, fahrt bis Lech-
zenau." No, zdaj si pa vbijajte glavo: kdo
se ima pripeljati s posebnim vlakom? - Vse¬
kakor moramo biti pripravljeni na vse. (. Pozvoni .)

Sluga (vstopi).  Kaj ukažete, gospod nad¬
zornik?

Nadzornik. V 45 minutah pride posebni
vlak! Vsi železnični uradniki naj se oblečejo
v galo in naj se vstopijo na peron -- le hitro!
(Sluga gre)

Zupan (prisopiha v uradni obleki).  Ali so
kaj izvedeli, gospod inšpektor?

Nadzornik. Sem in nisem.

Zupan. Ali pride kralj še nocoj?

Nadzornik. Dragi župan, tega vam nisem
v  stanu za gotovo povedati: dobil ‘ sem po
telegrafu le to, da ob 7. uri in 15 minut od¬
haja iz mesta posebni vlak; zdaj je že odšel.
Kdo se pa z njim pelje, ni rečeno, a mislim,
ha ne more biti nihče drugi kot kralj; kajti
y lak se tukaj ustavi in ne pojde dalje-. Najbolj
Pametno bo torej, če hitro vse pripravimo za
slovesni sprejem; vlak potrebuje komaj tri
četrti jure do sem.

Zupan. O, „cvibla" o tem ni, da pride
kralj; kdo bi se pa tudi drugi vozil z »ekstra-
cugom" v Leščevje. Pa zdaj se ni obotavljati.
Jaz sam zase sem že pripravljen; že tri dni

64

hodim v uradni obleki; previdnost nikoli ’ ne
škoduje, si mislim; nagovora sem se pa tudi
dobro naučil; za druge me skrbi; bom že po¬
klical »gemajndedinarja", saj čaka pred vratmi.
(.Zavpije skozi vrata.)  Martin! gemajndediner!
{Martin vstopi .) Martin! v pol ure pride kralj.
Zdaj pa le urno! »Muskontarji" naj se posta¬
vijo pred »pajnof"! in naj dobro »merkajo".
Kadar bom dal »cahen" s klobukom, takrat naj
pa začno; soseskini možje naj se tukaj zbero
{Potrka s palico)  m precej naj se da »cahen"
z zvonom, da bodo ljudje že o pravem času
»pelajhtali". Le hitro! — nocoj se morate
dobro »skup-vzeti", zakaj če nocoj, kakor ste
vajeni drugikrat, vse narobd naredite, vas bo
to koštalo »dinst" — da vam povem. — Tu
gre za kredit in čast cele soseske, da veste!

Martin. O, le brez skrbi bodite, gospod
župan, vse bom prav dobro preskrbel; mislim,
da ne bom kregan, — še pohvaljen bom, če
pojde^po pravici. {Gre)

Župan. Oh, gospod inšpektor! mene čaka
nocoj najhujše.

Nadzornik. Kako to?

Župan. Skrbi me zavoljo govora, s katerim
bom pozdravil kralja. Oh, gospod inšpektor,
ne v'do kako se jaz bojim! Vidijo, največji
človek, ki sem kdaj govoril ž njim, je bil
»pecirsavtman", zdaj pa moram pozdraviti celo
kralja! Saj še ne vem, kako bi se postavil;
gospod inšpektor so že gotovo kdaj govorili
s kraljem. Lepo bi prosil, ko bi me hoteli malo

65

»inštruvirati", kako se mora. Gospod učenik
pravi, da moje »palice" ne smem s seboj vzeti,
klobuk pa, da moram imeti. Kaj pa čem s klobu¬
kom ? Ali naj ga imam na glavi takrat, ko bom
govoril, ali najžnjim kralju naredim kompliment?

Nadzornik. Tega ne smete storiti; Bog
ne daj! Klobuk držite v levi, desno pa na prsi
položite. Ko bo kralj že blizu, stopite za korak
naprej, priklonite se prav globoko, potem pa
se spet počasi zravnajte pokonci; potlej govorite
svoj govor počasi, na glas in slovesno. Ko skon-
čate, se spet priklonite in za eno stopinjo sto¬
pite nazaj. Glejte, takole! (Pokaže.)  Kako je
treba Jcralja nagovoriti, to pa že veste, kaj ne?

Zupan. Gospod učenik mi je vse zapisal.

Nadzornik. Dobro, poskusite torej, kakor
bi Slo zares- (Zvon se sliši.)

Zupan (posnema in govori)-.  »Allerdurch-
lauchtigster Konig - allmachtiger Schopfer
Himmels und der Erde .....

Nadzornik. Za božji čas, vi ste zašli v
vero. Pazite, da nocoj kaj ne pokažite! Aller-
durchlauchtigster, grobmachtigster Konig und
Herr !^ - to je nagovor.

Zupan. Oh, gospod inšpektor! saj vendar
znam prav dobro; še ni tega pol ure, kar sem
ženi še enkrat »aufzogal", pa je šlo brez »talarja«;
zdaj sem le nekakšno zmešan. Tisti zvon me
]e tako »konfus« naredil. Bodo videli, kadar
Pojde zares, ne bom nič »falil«; gospod učenik
b° za mano stal, pa mi bo besedo za besedo
»aj n žogal«. (Med tem se začno zbirati možje)

5

66

Župan. Ali je gospod učitelj tudi tukaj ?

Učitelj. Da, gospod župan, tukaj sem!

Župan. Le prav blizu za hrbtom naj mi
bojo in razločno naj govore. Tak govorni „špas".

Učitelj. Le brez skrbi bodite, saj znate
prav dobro; bom že vsako besedo razločno
povedal. ( Lokomotiv žvižga .)

Nadzornik. Posebni vlak že prihaja, po¬
zdraviti moram kralja pri vagonu. Zupan, le
dobro^ se držite!

Župan (,zavihti klobuk in kliče)-.  Muska!!
(Godba začne »Naprej zastava slave«.)  Živijo!

Učitelj. Ravno stopa iz voza, kar začnite.
(, začne^ glasno šepetati .)

Župan ( stopi naprej in se prikloni .) Aller-
durchlauchtigster Konig! . . .

Učitelj. Stojte, nehajte, ni kralj!

Župan (od straha mu klobuk pade iz rok)
Kako? Kaj? Da ni kralj? Za božjo voljo! Kdo
pa je? Kdo pa je?

Učitelj. Mojster Peter, glejte ga! — —

Župan. Kaj? Peter? Paz „ekstracugom“!?

Peter (se odkrije in maha s klobukom).
Da, gospod župan! Kaj menite, da nimam? -
Kaj pa delate? Saj ni pustni dan! Ali je v
Leščevju vse znorelo?!

(Razni glasovi)  Peter je, saj res, je že,
živijo, živijo! (Najbolj vpije in za roke vleče
Martin. Živijo! Živijo! Vedro! vedro vina!!

(Zastor pade.)

Igrokaz v petih dejanjih.

Nemški spisal dr. Robert Weissenhofer.  - Poslov. L. S.

OSEBE:

Bernardka, pastirica.
Lojza, njena mati.
Eleonora, grofinja.

Otilija, j n j erle  hčeri
Zofija, f  njene ncen -
Mina, domača učiteljica.

Nežika,’ } hišni  P ri  S T0f,n > i '
Barba, grajskega oskrbnika
žena.

Ivanka’ ' n]ene hčere
Lirika/ I stare 10-12 kt.

Jera, soseda.

Županja iz Lurda.
Rezika, t
Anica,

Milka, I male deklice
Tor.čika, j iz Lurda.
Malka,

Lenčka, J

Bela gospa.

Sest angelov.

Angel varih. '

Devica z zastavo.

Belo oblečene deklice in
žene iz Lurda.

Dejanje se vrši deloma v Lurdu, deloma v nekem
gradu na Goriškem.

5

*

Prolog

k igri

.Lurška pastirica

i ja v Lurd, prelepi kraj Marije,
Kjer čudežno nje glor'ja sije,

Tja danes bi vas vedle rade,

Če-zmorejo moči' nam mlade —
Vse vas in tudi srca vaša,

Saj tam je dobra mati naša!

Tam lepa, čista je devica,

Ki žalostnih je tolažnica,

Ki je kristjanov pomočnica!

Oj tisoč jih za njo medleva
In tisoč v Lurd jih k nji hiteva!

Tja grešni romajo in bolni,

K Mariji tja ljubeznipolni,

Betežni, žalostni, potrti,

Boječ se časne, večne smrti -

Hite učeni in nevedni,

Na duši, na telesu bedni,

Gospe bogate in sirote,

Gorje ji tožit, tožit zmote!

Saj tam prečista je devica,

Ki žalostnih je tolažnica,

Ki je kristjanov pomočnica!

Oj tisoč jih za njo medleva,

In tisoč y  Lurd jih k nji hiteva

In tisoč jih pojoč se vrača
Veselo spet na tla domača!
Bolezni našli so zdravila,
Bridkosti našli tolažila,

In revi našli so pomoči,
Uslišanja so želji vroči:

Obupu našli so kesanja
In grehom našli odpuščanja!

Oj našli tam so vero živo
In mater našli ljubeznivo!

Saj tam prečista je Devica,

Ki žalostnih je tolažnica,

Ki je kristjanov pomočnica!

Tja v Lurd, prelepi kraj Marije,
Kjer čudežno nje glor’ja sije,
Tja torej, k večji njeni slavi,
Naj igra naša vas prestavi!

Tedaj, ko se Gospa je zala
Bernardki v Lurdu prikazala,

Živela grofnja je prešerna,

Ki bila je zelo neverna:

Imela pa je hčerko lepo,

Oj hčerko lepo, toda - slepo!

To hčerko v Lurd je vleklo čudno,

K Mariji gnalo je neutrudtio,

In s sestro je le-tja zbežala,

Kjer se Marija prikazala,

Tja v lepi Lurd, k nogam Marije —
A to naj igra vam odkrije.-

Če kaj bo medlo in slabotno,

Nam oprostite blagohotno!

Če kaj pa bode vam po godi,

Mariji v čast in slavo bodi!

Prvo dejanje.

Oder predstavlja čudovito lurško skalno duplino. Sredi
ozadja je videti razpoko med skalami.

Prvi prizor.

V duplini kleči šest angelov, zatopljenih v molitev.
Oblečeni so v lahna živobojna oblačila, imajo zlate
perutnice in svitle zlate obročke okoli čela. Oblačila
so bogato z zlatnino ozaljšana. - Začujejo se koraki;
angeli vstanejo, polože kazalec na usta in poslušajo.
Kakor hitro zaslišijo od zunaj Bernardkin glas, po
prstih lahno in tiho izginejo na levo; med tem jih ob¬
seva izza kulis bela magnezijeva ali bengalična svetloba.

Drugi prizor.

Bernardka in njena mati Lojza vstopita od desne.

Bernardka (še za kulisami).  Še po tej
ozki stezi in pri duplini sva. Pot je nekoliko
težavna; morete li za mano, mati?

Lojza. Le naprej, Bernardka, takoj bom
za teboj.

Bernardka (vstopi, vodeč mater za roko).
Tako; tukaj, mati, je torej oni prečudni kraj,
kamor me vleče tako silno in skrivnostno. Vedno
se mi dozdeva, da bivajo angelci na tem kraju.

\

73

Lojza {začudena).  Ah, to je tista duplina,
Bernardka? Tukaj-le torej si imela prikazen?

Bernardka. Da, le poglejte, mati, tam-le -
tam iž one-le razpoke ven je prišla. (Kaže tja.)
O, da ste jo videli!

Lojza. Kakšna je tedaj bila? Povej mi
tukaj še enkrat, kako je bilo.

Bernardka. Ah, mati, bila je tako krasna,
tako čudovito krasna - da bi je ne mogel
popisati noben človek.

Lojza. Kaj pa, če se ti je sanjalo, Ber¬
nardka?

Bernardka. Oj ne, mati, le tega nikar ne
recite, predobro sem videla! In saj vendar veste,
da sta bili takrat moja sestrica Marica in sose¬
dova Ivanka z menoj. Bil je mrzel dan, zeblo
nas je doma in šle smo nabirat suhih drv.

Lojza. A onidve nista nič videli in slišali.
Saj si jih že sama večkrat izpraševala in dobila
vedno isti odgovor.

Bernardka. Da, mati, res je, nič nista vi¬
deli. Pa saj v tistem hipu tudi nista bili pri
meni, ko sem videla prikazen. Prebresti je bilo
namreč treba potok tu doli; jaz ostanem zadaj,
da si sezujem čevlje. - Tu - naenkrat —
zaslišim strašno šumenje, kakor od silnega viharja.
Strahu zatrepečem po vsem životu. Ozrem se
tja doli po drevji, a vrhovf dreves so čisto
m| nii. Naenkrat — o mati, ko bi mogla to po¬
pisati - naenkrat zagledam tam-le v razpoklini
tako prečudno, jasno svetlobo, da je solnce proti
n l e J le slaba lučica. In sredi tega blišča - o

74

čujte, ljuba mati - sredi tega blišča stoji ne- ;
beško lepa gospa, tako prečudno ljubezniva,
tako prijazna in mila, da nehote razprostrem
obe roki proti njej, a obenem se trepetajoč
zgrudim na koleni. (Počasi in slovesno .) Njena
obleka je bila bela ko lilija; čez sredo je bila
prepasana z višnjevim pasom; z glave doli do
tal ji je padal snežnobel pajčolan; v sklenjenih
rokah pa je držala molek od belih biserov. -
Vse to, mati, sem videla prav razločno; pa tako
lepo, kakor je bilo, ne morem popisati in noben
človek na zemlji ne bi mogel tega.

Lojza. In kaj si storila potem, ko je skriv¬
nostna gospa stala tako pred teboj?

Bernardka. Vzela sem v roke svoj molek
in začela moliti: „Ceščena Marija, milosti polna!"

A komaj sem izmolila angelsko pozdravljenje
do konca — izgine prikazen. Odšla je zopet i
tam-le skozi razpoklino.

Lojza. In kaj misliš, Bernardka, kdo je
bila ona gospa, ki se ti je prikazala.

Bernardka. Ah, mati, dobro jo poznam
in tudi vi bi jo takoj spoznali. Doma imamo
sliko - veste, v mali sobici visi

Lojza. No, kar naravnost povej, kaj misliš!
Kdo je bila prikazen?

Bernardka. O, mati, če povem, nisem po¬
nižna. '

Lojza ( nepotrpežljivo ). A jaz hočem, da
poveš! Kdo je bila bela gospa?

Bernardka ( boječe, s povešenimi očmi).
Naša ljuba  Gospa.

75

Lojza. Naša ljuba Gospa? -- Dete, ta
beseda se res ne glasi ponižno! Kako bi mogla
ti, uboga pastirica, postati deležna take milosti?
Jaz, tvoja mati, si kaj takega še misliti ne upam!
A povej mi: kolikokrat se ti je že prikazala
čudovita gospa?

Bernardka. Dvakrat. Drugi pot je bilo
pri meni več deklic. Prestrašene me pogledajo,
ko padem na koleni. A prikazni niso videle.
Jaz pa nagovorim gospo in rečem: „Ce si od
Boga, stopi bližje!" — tu je stopila prav na
rob razpokline - le poglejte mati, do sem-le.
[Pelje mater za roko do tistega mesta.)

Lojza. Ob kakšnem času pa je bilo to?
Ali se še spominjaš?

Bernardka. O dobro; bilo je ob času, ko
J e  doli v mestu zazvonilo »angelovo češčenje"!
Tako je bilo tudi prvikrat. Obakrat pa je pri¬
kazen izginila, še preden je odzvonilo.

Lojza. In vendar, Bernardka, ti moram
re ci, da s tvojo čudno prikaznijo še vedno nisem
na  jasnem. Veš kaj, najbolje mi ustrežeš, če
Sl  stvar izbiješ iz glave.

Bernardka. Ah, mati, tega ne morem!

Lojza. Le poglej, Bernardka, že ta kraj
tl| kaj nima nič posebnega in znamenitega na
Se bi. Samo duplina je nekoliko mračna in
rada priznam, da za take čudne sanjarije kakor
nalašč pripravna.

Bernardka. Ljuba mamica, prisežem lahko,

. a se  mi ni sanjalo! O ko bi vam mogla vse bolj
Jasno popisati, potem bi gotovo več ne dvomili.

76

Lojza (neverjetno zmiguje z ramami).  Mo¬
goče - a za sedaj pustiva to stvar! Zapomni
si pa, kar sem ti rekla takoj v začetku; nikomur
več ne pripoveduj o prikazni. Sama si slišala
zadnjič, kako se nekateri norčujejo iz tega.
Utegnil bi kdo naposled misliti, da hočemo mi
ubožci opozoriti druge ljudi nase in iz rado¬
vednosti ljudstva kovati dobiček. - A zdaj
moram domov. Saj greva skupaj, kaj ne, Ber¬
nardka.

Bernardka. Če ukažete, seveda; a odkrito¬
srčno vam povem, da danes ubogam le s
težkim srcem. Neka višja moč, tako se mi zdi,
me drži s tako nepremagljivo silo na tem skriv¬
nostnem kraju, da bi vas prav rada prosila, če
smem še malo časa tukaj ostati. Seveda - če
ne boste hudi - mama -

Lojza. Rada res ne vidim, Bernardka, da
zahajaš tolikrat semkaj in cele ure tukaj ostajaš.
Tudi očetu to ni po volji, saj ti je znano.
Vendar naj bo, za enkrat ti še dovolim, nočem
biti pretrda; a v prihodnje se drži tega, kar ti
bodo nasvetovali tvoj spovednik.

Bernardka {veselo).  O mama, kako ste
mi dobri - hvala vam prisrčna! Vendar ne¬
koliko vas hočem spremiti; steza tu doli je
težavna, kdor je ni vajen. Druga pot, na desni,
je pripravnejša, pa je nekoliko daljša.

Lojza. No, pojdiva po krajši, saj me tako
ti spremljaš. Toda obljubi mi, da ne prideš
prepozno domov, sicer bom v skrbeh.

77

Bernardka. Le brez skrbi bodite, mati;
ko bo solnce zahajalo, se vrnem gotovo. Dajte
mi roko, da vas popeljem (Odideta.).

Tretji prizor.

Rezika, majhna deklica, nastopi s košarico cvetic v roki.

Rezika (se ozira okoli sebe).  O, tu je lepo!
Skalna duplina! ( Zakliče ven.)  Deklice, sem, sem !

Anica (za odrom).  Kje si pa — Rezika?

Rezika. Tukaj — kar mimo grma pojdite,
pa ste na potu.

Anica. Ah, že vidim! - Le za mano,
sem že pri skali. (Vstopi.)  Aj, res, skalna dup¬
lina in tako lepa!

(Vstopi več mladih deklic s košaricami v
rokah.)

Deklice (vstopajo).  Oj, tu je prijeten ko¬
nček! - Tu se bomo igrale!

Rezika. Da, res, a prej odložite košarice!
(Store).  Pojdimo se slepe miši ali pa skri-
valico!

Anica. Ne, Rezika, rajši se igrajmo „kolo",
sa J je dosti prostora tukaj v duplini.

Vse druge deklice. Da, da, igrajmo se
"kolo"!

Rezika. Ne, to ne gre! Glejte, tla so ra¬
skava in s kamenjem posuta; če katera pade,
Se  lahko pobije.

Anica. Da, to je res. Igrajmo se kaj dru-
Š e ga; katera ve za kako lepo igro?

Milka. Jaz vem za eno. Igrajmo se „go¬
spodinjo", kakor so nam zadnjič pokazali go¬
spodična učiteljica.

Vse druge deklice. Da, da, gospodinjo,
gospodinjo, to je vesela igra!

Anica (najmanjša stopi naprej).  Jaz bom
gospodinja!

Vse druge. Ne, ti si premajhna. Rezika
naj bo, ker je najstarejša.

Rezika. Dobro, jaz bom gospodinja, ve
pa boste moje dekle. Vse se vstopite sem pred¬
me! Jaz sedem na ta-le kamen in bom vam
ukazovala. (Sede)  Tista, ki bo najhitreje izvršila
moje ukaze, bo za menoj gospodinja. Vstopite se!

(Deklice se vstopijo v polukrogu pred Reziko. Ko j
se to zgodi, vstopi Bernardka; Rezika skoči s svojega j
sedeža.)

Četrti prizor.

Prejšnje. Bernardka.

Bernardka (začudeno).  Kaj vidim: Ve tukaj,
deklice? Za božjo voljo, kaj pa delate tukaj? -

Vse. Igramo se.

Bernardka. Igrate se? - Tukaj se igrate? |
Ah, kaj vam pride na misel!

Rezika. No, Bernardka, saj se sama včasi
poigraš z nami; zakaj nam hočeš braniti ravno
danes? Poglej, kako lepo je tukaj v tej duplini! 1

Bernardka (zase).  Ah, kaj naj jim rečem, |
da me bodo razumele? — (Proti deklicam) ''
Ljube deklice, prosim vas, bodite tako dobre

79

in se tukaj-le nikar ne igrajte. Glejte, jaz imam
navado, da tukaj v tej duplini večkrat klečim
in molim. Zdi se mi, da sem na tem-le kraju
tako lahko zbrana in pobožna. Ali mi res ne
privoščite te-ga le prostorčka, kjer se tako rada
mudim in molim! -- O gotovo me boste ubo¬
gale; saj ste dobre deklice, kaj ne?

Rezika. Da, ljuba Bernardka, nočemo te
žaliti. Ne spodobi se, da bi se tu igrale, kjer
ti tolikrat moliš. Ti si pridna deklica in me
hočemo biti tudi pridne.

Vse deklice. Da, da, me hočemo biti tudi
pridne!

Bernardka. O kako ste dobre! Bog vam
povrni! A ker ste tako prijazne, dati vam hočem
tudi lepih cvetic, v  ki tako lepo cveto doma za
hišo v vrtičku. Že jutri lahko pridete ponje.

Vse deklice. Ah, cvetice!

Rezika. Aj, to bo veselje! — Pojdimo,
n 'kar dalje ne mudimo dobre Bernardke. Idimo
domov!

Vse deklice. Da, da, domov! (Vzamejo
košarice)

Rezika. Zbogom, Bernardka!

Vse deklice. Zbogom, Bernardka!

Bernardka. Zbogom deklice! Res, prav
'epih cvetic dobite!

Vse deklice. Da, da, prav lepih! Zbogom!
v Pse deklice odidejo)

80

Peti prizor.

Bernardka sama.

Bernardka (gleda za deklicami).  O neraz¬
umljiva uganka! Ti nedolžni otroci zopet tu
niso videli nič druzega kot navadno skalno
duplino, v kateri se da igrati, kakor na vsakem
drugem kraju! In jaz! Ah, kako mi je ta kraj
svet in skrivnosten, kakor kraj čudežev in mi¬
losti! - Toda oh! moja lastna mati ne ver¬
jamejo mojim besedam; kaj pa šele hudobni

svet! - Že zdaj se začenja norčevati, in nje¬
govo zasmehovanje žalibog ne zadene samo
mene! - In kaj mi je tudi na tem, če se po¬
smehujejo meni,  — toda zasmehovanje za¬
deva tudi skrivnost, katero tako visoko spo¬
štujem! - — Sanjarije  imenujejo mati to,

kar sem vendar jaz videla tako jasno in raz¬
ločno! Ah, torej še svojim očem naj več ne
verjamem! O če to ni resnica, kar sem videla,
če sem se zato povrnila v domačo hišo, da bi
žalila očeta in mater proti svoji volji — potem,
o potem bi bilo boljše, da sem daleč od doma
ostala priprosta pastirica, kakor sem bila do >

zdaj, nepoznana svetu, ki mi hoče vzeti sedaj ^
moj srčni mir! - {Nekaj trenutkov stoji za¬
mišljeno)  O srečni dnevi, ko sem sama na ze¬
leni planini pasla svoje janjčke, ko sem se toli-
krat in tako rada, z rožnim vencem v roki,
pogovarjala z Bogom in presveto Devico! Tu
pa nihče noče tega razumeti! — Vendar ne,
obupati nočem, trdno hočem zaupati, da bo

81

meni in vsem tistim, ki so dobre volje, enkrat
še odkrito, kar sedaj Bog še zakriva v neraz¬
umljivo skrivnost. — Mrači se. Skrivnostna
groza mi pretresa ude. Kaj vendar me veže s
tako nepremagljivo silo na ta kraj? In kako
sladke so te vezi! - Kaj, ko bi danes zopet
prišla ona bela, nebeško-lepa gospa! ( Obrne se
proti notranji duplini .) Tam-le, da, tam-le se
mi je prikazala, - tam-le je stala - tam-le
sem jo videla - tam se mi je tako prijazno
nasmehljala - o trenutek blaženosti in milosti!
{Začuje se večerni zvon iz Lurda.)  A čuj! Doli
v mestu zvoni angelsko češčenje! Moliti hočem
in potem se vrnem domov k materi! {Ob strani
poklekne, obrnjena proti ozadju .) „ Ceščena Marija,
milosti polna, Gospod je s teboj - - - - “
{Obstane, ker blišč jo ob sveti, in v razpoki se
prikaže bela gospa, obsijana s svitlo-belo mag¬
nezijevo ali bengalično lučjo. Bernardka stegne
roki proti prikazni. Zastor pade, še predno
ugasne luč.)

Konec I. dejanja.

6

82

Drugo dejanje.

Soba v gradu na Osojah.

Prvi prizor.

Mala slepa grofica Otilija, kakih 10 let stara, sedi v
naslanjaču. Na očeh ima temna očala. Ob njeni strani
stoji Mina, domača učiteljica.

Mina (boža Otilijo).  No, ljuba moja Tilka,
povej mi vendar, čemu si danes tako bridko
jokala? Saj veš, kako te imam rada in kako
me boli, če ti kdo stori kaj žalega. Saj si že
itak sirotica, ker si slepa. Torej lepo mi povej,
kdo te je žalil?

Otilija. Ne - ne smem povedati.

Mina. Ne smeš? No, potem pa skoro slu¬
tim, kaj se je zgodilo. Kaj ne, tvoja mama,
gospa grofinja, je bila zopet neprijazna do tebe?
Ti molčiš? Zdaj pa prav gotovo vem, da sem
pravo zadela. Le kar odkritosrčno povej, ljuba
Tilka; smiliš se mi in treba ti je človeka, da
mu potožiš svoje gorje. Kaj je torej bilo?

Otilija (z otožnim, glasom)-.  Ubila sem po¬
sodo za cvetice.

Mina. Posodo si ubila? Kako pa je to
prišlo?

Otilija. Mama je šla na vrt in mi rekla,
naj grem ž njo. Ker me pa ni peljala za roko,
nevede zadenem ob posodico in jo ubijem.

83

Mina. In kaj je rekla mama na to?

Oti lij a (se oklene Mine z rokama).  O dobra
Mina!

Mina (jo lahno stisne k sebi).  Ubogo dete! -
razumem te, bila si zopet hudo kaznovana. Zakaj
mi nisi povedala tega takoj? Ali nimaš več rada
svoje Mine?

Otilija. O rada te imam, rada, samo ma¬
teri ne smeš povedati.

Mina. Ljubo dete, meni smeš vse zaupati
in tudi svoji sestri Zofki. Saj veš, da ti obe
le dobro želiva. — Toda glej, ravno prihaja
tvoja sestrica.

Drugi prizor.

Prejšnji, Zofija.

Zofija (steče k O ti liji in jo poljubi).  No, kaj
pa moj srček dela tukaj ? Kje so danes tvoje
igrače? Kaj še pirnice nimaš pri sebi? Ali zna-
biti še spi?

Mina. Naša Tilka je danes žalostna. Jo¬
kala je.

Zofija. Jokala? Zakaj pa?

Mina. Mala nesreča se je pripetila, katere
Pa sirotica ni kriva. Zadela je ob posodico za
cvetice — ki se je ubila, in to je vse!

Zofija. O ljuba Mina, zdaj si ostalo lahko
sama mislim. Mama je bila gotovo zopet zelo
ostra nasproti moji ubogi sestrici. (Jo boža.)
Le  mirna bodi, Tilka; ah, jaz te imam tako
zel ° r ada, in Mina tudi. — (K. Mini.)  A, da
ž

6 *

84

ne pozabim: ali si že bila pri mama? Vpra¬
šala je po tebi. Še danes odpotuje, voz je že
pripravljen.

Mina. Po meni je vprašala gospa grofinja?
In jaz nič ne vem o tem - tedaj moram hitro
iti. Ti Zofka ostaneš medtem pri Tilki, kaj ne?

Zofija. Le pojdi, Mina; medve se bova že
kako kratkočasili. {Mina odide)

Tretji prizor.

Otilija in Zofija.

Zofija {sede k Otiliji .) No, ljuba Tilka, zdaj
se hočeva pa malo poigrati. Ali naj ti prinesem
tvojo punico?

Otilija. Ne, ljuba Zofka, rajši mi kaj pri¬
poveduj, in jaz te bom prav pazljivo poslušala.

Zofija. In o čem naj ti pripovedujem?

Otilija. Veš, Zofka, ono povest o pridni
pastirici.

Zofija. Ah, o pobožni pastirici, o kateri
sem bila že zadnjič pričela? No, kje sem že
prenehala?

Otilija. Tam, ko je pastirica prišla v skalno
duplino.

Zofija. Da, res, se že spominjam. -- No,
ljuba Tilka, poslušaj dalje: Deklica ravno hoče
sezuti čevljičke in bresti čez potok. Kar nastane
vihar, a nihče razen deklice ga ne čuti. Pa,
ali sem ti že povedala, kako je pastirici ime?

Otilija. Ne, Zofka, tega mi še nisi povedala.

85

Zofija. Še ne? potem ti moram takoj po¬
vedati: deklici je ime Bernardka. Ima tudi se¬
strico, ki je nekoliko večja in starejša od tebe
in se imenuje Marica. Tudi ta je prav pridna.
Zdaj pa nadaljujem: Velik vihar torej nastane

in Bernardka ni vedela, odkod. Zdaj se ozre v
temno duplino. Tu ji naenkrat zažari nasproti
svitel blišč in sredi njega stoji - no, kaj misliš,
ljuba Tilka, kdo?

(Grofinja Eleonora se prikaže v ozadju in ob¬
stane ter posluša.)

Ofilija. Oh, povej mi, ljuba Zofka! kdo?

Zofija. Naša ljuba Gospa.

Oti lij a. Naša ljuba Gospa? O, kako rada
bi jo tudi jaz videla!

Zofija. Srce moje, tako velike milosti je
malokdo deležen. Pa čuj dalje! -- Naša ljuba
Gospa se je pobožni pastirici še večkrat pri¬
kazala. Tudi studenček je začel izvirati v tisti
duplini, pri katerem je pred malo tedni neka
deklica, slepa kakor ti, čudovito zopet izpre-
gledala.

Otilija. O, ljuba Zofka, tudi jaz bi rada
zopet videla!

Zofija. No, morebiti se tudi tebe še usmili
naša ljuba Gospa; ker glej

Četrti prizor.

Prejšnji. Grofinja Eleonora hitro stopi naprej.

Eleonora. Stoj! dosti je! {Jezno.)  Torej
Praznoverne bajke pripoveduješ svoji sestri? Kaj

86

vendar moram slišati! Z bajkami, kakršne si
pripoveduje prosto ljudstvo, s takimi rečmi se
vedve kratkočasita?

Zofija (prestrašena vstane s sedeža)  Od¬
pustite mama! To niso praznoverne bajke -
Eleonora (burno).  Kaj? Ti me boš učila?
Molči - nobene besedice več! Jaz dobro po¬
znam ono lurško pastirico! Ona slepi ljudstvo,
in prej ali slej se bo pokazalo - da, mora
se pokazati, kaj je na tem čudežu in kaj naj
omikani svet misli o njem. Ha, še tega je treba
v mojem gradu, da bi se moji ljudje s praz¬
nimi bajkami slepili! Le čakaj, Zofija, to ne
ostane brez kazni, niti zate niti za to malo
slepo porednico. O, vama bom že prikrajšala
vajine proste ure, da vama ne bo preostajalo
časa za take prazne marnje.

Zofija. Prosim vas, ljuba mama —
Eleonora. Molči, pravim, če ne te pošljem
zdajle pri tej priči iz grada. Kje je Mina, kje
sta moji hišni? (Mina. in obe hišni vstopijo)
Ah, tu prihajajo že vendar enkrat! (K Mini)
Z vami imam govoriti resno besedo; a bodite
prepričani, da ne bom govorila dvakrat. Zelo
nezadovoljna sem z vami. Zakaj ne pazite bolj
na moja otroka? Zakaj dopuščate, da se kratko¬
časita z najbolj neslanimi bajkami in tako v
omiki nazadujeta? In vi hočete biti učiteljica?
Mina. Milostiva gospa grofinja —
Eleonora. Molčite! - Saj ste tako vedno
vsi nedolžni, če vas ozmerjam. Zdaj bo treba
drugače nastopiti. Od danes naprej naj igra

87

Zofija na glasovirju štiri ure namesto dve, iz
francoščine in angleščine naj bere tri ure in
dve uri naj riše. Tudi naj takoj jutri že prične
učitelj s plesnimi vajami. Upam, da pride tako
grofica že na druge misli. In ta [pokaže na
Otilijo ) mora takoj iz grada - to bo najboljše.
Poprej še hitro pišem teti, naj sobo pripravi.

Mina. Ah, imejte usmiljenje z malo sirotico!

Zofija. O ljuba mama, usmilite se moje
slepe sestrice!

Eleonora. Usmiljenje? - Kakor da sem jaz
kaka trdosrčnica! Kakor da bi dete ven na cesto
metala! Opominjam vaju, da se ne izpozabita!

Mina. Gospa grofinja, jaz tega ne morem
prenesti, da bi mala zapustila grad; teta nima
srca za otroka — dobro jo poznam.

Eleonora. Ne ugovarjajte mojim ukazom!
Ze vem, kaj delam!

Mina. Odpustite - toda k temu molčati
bi bilo greh! Kot odgojiteljica uboge revice
sem dolžna govoriti!

Eleonora. Go/oriti? - Kaj pa tacega?

Mina. Da nimate materinega srca, da —
[Mina govori dalje in se ne zmeni za besede
grofinje. Obe govorita glasno in hitro)

Eleonora. Kaj pravite?

Mina. Da ste s tem otrokom tu [kaže na
Otilijo ) že od zibelke sem ravnali brezvestno —

Eleonora [srdito).  Žena, ali se vam meša? —

Mina. Da, nikdar niste poznali besede:
Materina ljubezen, da ste svoje najsvetejše dolž¬
nosti teptali z nogami.

Zofija ( p ritne Mino za roko).  Mina -
prosim te!

Eleonora (besno).  Ali boste molčali ali ne?

Mina (še živahnejše).  Nič več ne morem
molčati in že davno bi bila morala govoriti.
Le poglejte tu ubogo dete, - slepo je; kaj
mora za to?

Eleonora. Ali morem jaz kaj za to? Kako
neumne stvari mi očitate!

Mina. Da je dete slepo, tega seveda, gospa,
niste vi krivi. A tega ste vi krivi, da mora
ubožica v svoji nesreči preživeti toliko bridkih
in žalostnih ur.

Eleonora. Tako? A da dela svojeglavni,
neubogljivi in leni otrok sramoto moji hiši
tega ne sprevidite. Mina — še eno besedo, —
in takoj morate zapustiti službo. Oskrbnik vam
izplača in potem lahko greste, kamor vam drago.
No, boste-li zdaj molčali?

Mina. Gospa grofinja -

Zofija (seže Mini v besedo in jo vleče k
sebi.)  Mina, za božjo voljo, molči 1 Misli na naju!

Mina (gleda nekaj časa otroka in potem reče
s težavo in s pretrganim glasom)  Gospa - mol¬
čati hočem - (Se obrne proti otrokoma)  vama
na ljubo!

Eleonora. Vaša sreča! — Mislim, da sem
vendar še jaz zapovedovavka in vi — služab¬
nica! - Zdaj pa uredite Otilijene stvari. Jutri
mora proč.

Zofija. Ah, ljuba mama, prosim vas —

89

Eleonora ( odločno in strogo).  Jutri mora
proč, pravim, in takoj pišem teti. Počakajte
tukaj, da vas pokličem; jaz odpotujem. In ako
v teh štirih tednih, ko me ne bo doma, zvem
le za najmanjšo nepokorščino, potem že vem,
kaj mi bo storiti. - Poznate me! (Hitro odide
s hišnama vred)

Peti prizor.

Mina, Zofija, Otilija. Prvi dve stojita ena na desnici,
druga na levici Otilijini nekaj časa molče in s po¬
vešeno glavo.

Mina (se ozre na Otilijo).  O nesrečno dete.

Zofija. Uboga sirotica!

Otilija (jokaje).  Oh, nikar me ne zapustita!

Mina in Zofija (hkrati).  Nikar ne jokaj,
Tilka! (Jo primeta za roke in jo božata.)

. Zofija. Nič se ti ne zgodi.

Mina. Midve te ne zapustiva!

Zofija. Toda Mina, kaj hočemo zdaj po¬
četi? Jaz ne morem videti, da bi šla moja ne¬
srečna slepa sestrica proč. (Joka.)

Mirfe. Jaz tudi ne! Presledek)  — Ne,
°na ne,sme odtod, ubožica; Zofka, rešiti jo
morava. Saj tudi ti poznaš teto, v njene roke
Otilija ne sme pasti.

Zofija. Toda kje vzeti pomoč? - Jaz si
ne  vem pomagati.

Otilija. Zofka, pojdimo k dobri pastirici!

Zofija in Mina (hkrati, na vso moč izne-
n adeni).  K pastirici?

90

Zofija. K pobožni pastirici v Lurd? Ah,
kaj ne poveš!

Mina. Dete moje, to misel ti je vdihnil
tvoj angelček varih - drugače si ne morem
misliti.

Zofija. Da, gotovo! - Mina, jaz se le
čudim, da medve sami že nisva prišli na to.
Da, da, v Lurd hočemo bežau — v Lurd k
materi milosti božje. Morebiti se usmili ona
tudi moje uboge, slepe sestrice.

Mina. Toda ena izmed naju mora ostati
tu, sicer takoj zalotijo naš naklep in ga pre¬
prečijo. Gospa grofica že danes odpotuje, in
drugi ljudje v gradu ne bodo prav nič sumili,
če le eno izmed naju vidijo. In ako naposled
vendar-le pridejo na sled, bo Tilka že daleč
proč od tukaj, in na tem je vse ležeče. Zdaj
pa se hitro odločimo. Katera izmed naju beži
z Otilijo, ti ali jaz?

Zofija. Mina, naj grem jaz z Otilijo. Moja
sestra je.

Mina. Dobro, Zofka, pri tem naj ostane.
Vedela sem, da boš tako odločila.

Zofija, Toda, ljuba Mina, kako strašni dnevi
te čakajo v gradu! O, kako se mi smiliš!

Mina. To, ljuba moja Zofka, naj te nikar
ne skrbi. Ljubi Bog me ne bo zapustil; in ako
bi se tudi za nekaj časa morale ločiti, On nas
bo zopet skupaj pripeljal - to trdno upam.
Zdaj pa se ne smeta več dolgo muditi: še nocoj
morata bežati; jaz bom vse pripravila, česar
potrebujeta za pot.

91

Hišna vstopi.

Hišna. Gospa grofinja želijo, dg takoj
pridete vse k njej. {Odide.)

Mina. Zofka, pozneje se hočemo o vsej
stvari še bolj natanko pogovoriti. Medtem pa
le tiho bodimo, da nam kdo ne pride na sled
- Pojdita! Le vstani, Tilka!

(Mina in Zofka odpeljeta Otilijo za roko.)

Zagrinjalo pade.)

Konec II. dejanja.

Tretje dejanje.

Turška skalna duplina, kakor v prvem dejanju.

Prvi prizor.

Zofija in Otilija vstopita od desne.

Zofija {vodi Tilko za roko).  Na cilju sva.
To bo pač tisti kraj, kamor sva se namenili.
Otilija. Zofka, kje pa sva?

Zofija. V skalni duplini, draga sestrica,
na  kraju milosti, kjer se je prikazala sveta de-
Vlca  pobožni pastirici. - {Se po duplini ozira)
zares; popis se popolnoma ujema. Tukaj
skale, — tam razpoka med njimi - ta sa-

92

mota, ta skrivnostna tihota kroginkrog - vse
to kaže brezdvomno, da je tu oni posvečeni,
blaženi kraj..

Otilija. Toda, ljuba Zofka, kje je pa pa¬
stirica? Ali je ni tukaj?

Zofija. Žalibog, da je ni — vsaj ne vidim
je nikjer, pobožne Bernardke. A malo poča¬
kajva, saj še utegne priti. - Medtem pa sediva
sem-le na ta-le kamen; saj si gotovo že trudna?
(Sedeta.)

Otilija. Da, Zofka, prav trudna sem, pa
to nič ne de — o ko bi le pastirica prišla!

Zofija. Tudi jaz to želim — že zavoljo
tebe. A pred vsem je treba, da si malo odpo¬
čijeva.

Otilija. Tudi ti si precej utrujena, ljuba
Zofka, kaj ne?

Zofija. Nič ne de, ljuba Tilka. Za tebe bi
še stokrat tako daleč šla, kakor sedaj. Saj ves,
kako te imam rada.

Otilija. Ljuba Zofka, ali ne pojdeva nič
več domov? Mina bo zelo žalostna.

Zofija. Da, dobra Mina gotovo noč in dan
misli na naju kakor midve nanjo. Zato bomo
pa tudi toliko bolj vesele, kadar se zopet vi¬
dimo, ako presveta Devica usliši najino molitev.

Otilija. Kaj ne, Zofka, tudi mama ne bode
več huda name, če izpregledam?

Zofija. Gotovo ne, ljuba Tilka, to že smeva
upati. Ti, Mina in jaz smo veliko pretrpele -
ljubi Bog ve za to ~ pa vse se še lahko na
dobro obrne.

93

Otilija. Ah, da bi le pastirica prišla!

Zofija (vstane).  Ljuba Tilka, veš kaj, jaz
grem pa iskat pastirico: Ali se upaš sania med
tem tukaj ostati? Te ni strah!

Otilija. O, nič me ni. Lepo te prosim,
ljuba Zofka, le kar poišči pastirico.

Zofija. A kaj počneš, ko mene ne bo tukaj?

Otilija. Moliti hočem k naši ljubi Gospe.

Zofija. Prav, Tilka - le moli, to je lepo.
Jaz pa takoj grem in poiščem pastirico; a kmalu
se vrnem.

Otilija. Le hitro pridi, pa gotovo pastirico
s seboj pripelji in povej ji, da sem že tukaj.

Zofija. Dobro, vse to ji povem in tudi
to, da si prav pridna. (Odide)

Drugi prizor.

Otilija sama.

Otilija (poklekne in se po otročje sama  s
seboj pogovarja).  O ljuba Gospa, prosim te, imej
tudi mene tako rada kakor pobožno pastirico!
Tudi jaz hočem biti prav pridna. Glej, uboga,
slepa deklica sem, in velikrat se bridko raz¬
jočem, in Zofka tudi, ker mama je trda z menoj,
zato ker sem slepa. Proč me je hotela poslati,
,n  zato sem pribežala k tebi. Mina je rekla,
na j tebi potožim, kaka revica sem. Pravila mi
l e  tudi o deklici, ki je izpregledala, ker je bila
Pridna. Oh, ljuba Gospa, prosim te, ozdravi še
m ene! Vedno hočem biti na vso moč pridna

94

in pobožna in na te ne bom nikoli pozabila. Veš,
tebe in svojega angelčka variha in Zofko imam
najrajši — pa Mino tudi. Vsak dan, kadar vsta¬
nem ali ležem spat, vselej molim k tebi. O,
jaz znam prav lepe molitvice! Mina in Zofka
sta me jih naučili. Vedno jih bom prav rada
molila, samo pomagaj mi, da izpregledam -
lepo te prosim! - sicer ne smem več domov,
pa Zofka tudi ne. Ah, ljuba Gospa, kako daleč
sva prišli, med potjo sem velikrat opešala, pa
tudi bolna sem bila. Ah, nikar me ne zavrzi,
potem bi me še mama zapodila, pa dobro Zofko
tudi. Vedno te bom rada imela in veliko lepih
molitvic se bom naučila, kadar ne bom več
slepa. Tudi lepo pesmico znam. Mina je rekla,
naj ti jo zapojem, da jo slišiš tudi ti. Poskusiti
hočem, če jo še znam. (Ko začne peti, pride
šestorica angelcev, ki pokleknejo v polukrogu
okrog Odlije. Sedmi  — angel varih poklekne
tik Odlije .)

Otilija sklene roki in poje:

Ti o mati mi!

Upanje moje
Sama si ti!

(Otilija razprostre roki; tako store tudi angeli.)

Devica in Mati!

Vsliši moje želje,

Ozri se, ozri se
Dobrotljivo na me!

95

(Otilija in angeli sklenejo roke. Tako se pojeta tudi
sledeči dve kitici.)

Mila mati mi!

Svoje obrni

Name oči!

Devica in mati itd. .

Mati slušaj me,

Ti mi tolaži

Revno srce!

Devica in Mati itd.

Malo pred koncem pesmi se začujejo zunaj ko¬
raki ; angeli vstanejo in gredo tiho na levo; angel
varih pa, preden odide, razprostre nad Otilijo roke
"i jo prijazno pogleda. (Lepota in moč vse igre je v
tem drugem prizoru tretjega dejanja, v molitvi in petji
nežnega otroka sredi angelov, ki ga posnemajo.)

Tretji prizor.

Otilija. Bernardka vstopi od desne.

Bernardka (nekaj časa začudeno gleda Oti-
Ujo, in potem se ji bliža).  Kdo pa si ljubo dete,
ki znaš tako lepe pesmice zapeti presveti De-
Vlc i? Ah, kaj vidim, slepa sirotka si?

Otilija. Kdo pa govori z menoj ? Ali si
k) ljuba pastirica?

Bernardka. Zakaj povprašuješ po pastirici,
^ e te moje? (Vzdigne Tilko.)

Otilija. Prosila bi jo, naj pove naši ljubi
^ospe, da sem jaz tukaj.

96

Bernardka. O dobra deklica, to ve naša
ljuba Gospa tudi tako.

Otilija. A pobožna pastirica bo prosila
zame, da izpregledam.

Bernardka. Kdo ti je pa pravil o pastirici?

Otilija. Zofka in Mina.

Bernardka. Kdo pa je Zofka, o kateri
praviš? Jaz je ne poznam.

Otilija. Moja sestra je.

Bernardka. In kako je tebi ime, ljuba
deklica?

Otilija. Tilka!

Bernardka. Tilka! - In kdo je tvoja
mati? Kako jo kličejo ljudje?

Otilija. Gospa grofinja ji pravijo.

Bernardka. Grofovska hči si in vendar
taka revica! Kje je pa vendar tvoja sestra Zofka?

Otilija. Pastirico je šla iskat.

Bernardka. No, gotovo je šla po drugi
strani, sicer bi ne iskala zastonj.

Otilija. Ah, prosim te, povej mi: ali si
morebiti ti ona pastirica?

Bernardka. No saj ti moram tako enkrat
povedati: da, jaz sem.

Otilija. ( razprostre roki in skuša Bernardko
objeti).  Oh, ljuba deklica, usmili se me!

Bernardka. Dete moje, druzega pač ne
morem storiti zate, kakor moliti. (Bernardka
potegne Otilijo nežno nase; ko jo še drži v na¬
ročji, pride od desne Zofka)

97

Četrti prizor.

Prejšnji. — Zofija.

Zofija [gleda deklici nekaj trenutkov molče).
Ah, kaj vidim?

Otilija. Zofka, ljuba Zofka! Pastirica je tu,
dobra pastirica! — Ne pusti, da bi šla proč!

Zofija (k Bernardki).  O hvala Bogu, da
sva te našli! Moja uboga slepa sestrica je že
tako hrepenela po tebi!

Bernardka. O, vedve imata do mene, uboge
deklice, preveliko zaupanje; - ne zaslužim ga.

Zofija. Do tvoje molitve imava zaupanje,
in tega nama ne moreš braniti. Da bi se pri¬
poročili tvoji priprošnji pri naši ljubi Gospe,
zato sva tako daleč prišli. O, da bi se ona
usmilila uboge revice!

Bernardka. Nebeška kraljica še ni zapu¬
stila nikogar, ki je zaupal vanjo.

Zofija. To edino zaupanje je ravno, ki
naju je pripeljalo semkaj; ker vedi, da sva be¬
gunki - iz Avstrije sva prišli sem na Francosko.

Bernardka. Begunki sta? Kaj pomeni to?
Ne razumem te.

Zofija (se obotavljaje).  Najina mama - joj
meni, da moram tožiti lastno mater naša

mama ne more trpeti te uboge revice, zato ker

]e slepa. A jaz njenega trdnega ravnanja z ne¬
dolžno sestrico nisem mogla več gledati, in
tako sem pribežala ž njo sem k tebi in pre¬
deti Devici, iskat pomoči. - O da bi bila

uslišana! (Joka)

7

98

Bernardka (ljubeznivo).  Ne plakaj! Vajina
nesreča se bo izpremenila v srečo, ker toliko
zaupanje ne ostane brez plačila.

Zofija. Ah, ljuba deklica, kaj nama je storiti?

Bernardka. Prav ponižno vama hočem
nekaj svetovati. — Tam-le za skalo izvira stu¬
denček, s čigar vodo je bilo že veliko bolnikov
čudovito ozdravljenih. Tjakaj tudi ti pelji svojo
slepo sestrico, in ko bo tam doli v Lurdu za¬
zvonilo angelsko češčenje, se bom jaz spomi¬
njala vaji tukaj-le v svoji slabotni molitvi in
presveto Devico prosila pomoči za sirotico. Ti
pa zmakaj njene oči s studenčnico. Kar je božja
volja, to se bo zgodilo; vendar naj bo izid
kakršenkoli, vse hočemo hvaležno sprejeti iz
božje roke. - Zdaj pa pojdita in pustita me
tukaj samo; v molitvi hočem biti združena
z vama.

Zofija. O, hvala ti, dobra deklica! Ljubi
Bog naj povrne tvojemu dobremu, plemenitemu
srcu! - Pojdi, Tilka, prav zaupljivo hočeva
še enkrat prositi našo ljubo Gospo milosti in
usmiljenja.

Bernardka. Prav tako, in jaz bom, kakor
sem obljubila, v duhu pri vama. In ko bo an¬
gelsko češčenje odzvonilo, pridita zopet semkaj;
spremila vaju bom v mesto.

Zofija. Oj, hvala ti, še enkrat hvala za
tvojo dobrosrčnost. Na svidenje torej! (Pelje
Otilijo za roko ven na desno.)

Bernardka (kliče za njima).  Da, na svi¬
denje — če je božja volja, na boljše svidenje! —

99

Peti prizor.

Bernardka sama.

Bernardka. O sveta Devica, samo sedaj
še me usliši! Spomni se, da še nikogar nisi za¬
pustila, ki je z zaupanjem pribežal k tebi. Ta
uboga, slepa deklica prihitela je k tebi, iskat
pomoči v svoji revi. Bodi ti njena mati, ker je
lastna mati zavrgla svoje dete. O da bi postala
nesrečna, a pridna deklica rešilni angel svoji
zaslepljeni materi; o da bi ista roka božja, ki
lahko ozdravi oko sleporojene, odprla oči tudi
materi, ki je slepa na duši svoji. - [Poklekne)
Usliši me, Devica presveta - o le enkrat še-
usliši prošnjo ponižne dekle svoje! ( Zasliši se
zvonenje angelskega češčenja iz Lurda.)  Cuj! -
Zdravo Marijo zvoni! Moliti hočem. ( Vzame
rožni venec in moli)  Češčena Marija, milosti
polna — —

(Prikazen, kakor v prvem dejanju, obdana z bliščem.
V trenotku, ko izgine, zavpije Otilija za odrom:)

Otilija [glasno)  Vidim! Zofka — jaz vidim!
[Plane na oder in v naročje Bernardki)  Oj, dobra
deklica, tisočerna zahvala!

[Obenem zastor pade.)

Konec III. dejanja.


T

100

Četrto dejanje.

Kmetska soba na grajski pristavi..

Prvi prizor.

Barba, grajska pristavka, plane v sobo.

Barba ( leta vsa vsopljena semtertja po sobi).
Otroci! — Micika! Lizika! Ivanka! Oh, kam
so jo zopet popihale vse tri?

Micika {plane v sobo).  Kaj pa je? Kaj bi
pa radi, mati?

Barba. Vse tri hitro noter, pravim, in precej,
pravim! — Pokliči hitro še Lojziko in Ivanko!

Micika {hoče zleteti ven).  Na — ravno pri¬
hajata !

(Lizika in Ivanka hitro vstopita.)

Lizika in Ivanka {hkrati).  Tukaj sva!

Lizika {važno).  Ravno nekaj posebnega sem
imela opraviti! —

Ivanka. In jaz sem morala krmiti ravno
golobčke — kaj pa je?

Barba. Ah, otroci — na, saj ne morem
povedati — — kar sem zdaj-le videla!

Vse tri. No, kaj pa vendar!

Micika. Povejte no vendar, mama!

Barba. Ah, otroci! Na, kaj takega pa še
ne! Pomislite! Mala grofica je zopet tukaj in —

Vse tri. Je zopet tukaj?

101

Barba (nevoljna).  Aj, pustite me vendar,
da izgovorim! — Res, mala grofica, Otilija, je
zopet tukaj in Zofija tudi, in Otilija zopet vidi!

Vse tri. Tilka je spregledala! — O, saj ni

mogoče!

Lizika. Na, mama, to pa že ne more
biti res!

Barba. Aj, kaj brbljate, če ne veste in ne
razumete! Sama sem videla Tilko!

Vse tri. Sami ste jo videli?

Barba. Nu seveda — sama sem jo videla!
Cujte! Ravno skočim k sosedi Jeri, da jo po¬
prosim za skledico mleka — meni je ravno
pošlo, — in ko gre ona doli v klet, vidim, da pri¬
haja od grada sem pestema, — ali kako jo že
kličejo . . . godernanta menda — precej po¬
zabim na tuja imena — no, tu pride pestema
Mina, za eno roko vodeč Zofijo, za drugo pa
Otilijo. »Poglejte vendar, pristavka", pravi, »po¬
glejte vendar, kak čudež je Bog storil na tem
otroku!" In resnično, kakor je Bog v nebesih,
dete odpira očesci in me prav ljubeznivo gleda.
In zjokala sem se — nisem se mogla zdržati —
pa je tudi res, kaj takega mora človeku srce
omečiti, seveda tistemu, ki je sploh še ima.
(si briše solze iz oči)

Micika. Ah, mama, tudi me bi rade vi¬
dele malo Tilko!

Lizika in Ivanka. Oh, seveda bi jo rade
videle!

Barba. Ne bodite vendar tako nepočakane,
Sa J jo boste kmalu videle in to celo v naši hiši.

102

Vse tri. V naši hiši? O to je lepo! To
je lepo!

Barba. Da, v naši hiši. Atina se še ne upa
z otrokoma nazaj v grad; saj veste, da jo je
grofinja spodila. Zato bo deklici pripeljala naj¬
prej k nam, in potem bomo že kako vso stvar
naznanili grofinji. Ker ona še do danes ne
ve, kam sta pravzaprav otroka zbežala, četudi
je na vse strani popraševala. Da je mala Tilka
bila pri pastirici v Lurdu — to ji še v Sanjah *
ne pride na misel, in v čudeže pa gospa gro-.
finja tako nikoli ni verovala. Na, ta bo gledala!

Micika. Ali povejte nam vendar, mati,
kako je Tilka izpregledala?

Lojzika in Ivanka. Da, da, to nam morate
natančno razložiti!

Barba. Saj še sama ne vem dobro. Mina
je morala namreč hitro še nekam drugam iti,
pa tudi jaz nisem mogla čakati, no pa — ( po¬
tegne časnik iz žepa ) zato mi je hitro stisnila
v roke ta-le tiskan časopis. — »Tu notri berite",
je rekla, »tu notri je vse povedano, kako se
je zgodilo. Pa le hitro berite", je rekla, »da
boste pripravljeni, če morebiti nenadoma pride
gospa grofinja."

Vse tri. Vi, mama, berite naprej — le hitro!

Barba. Precej — skoči, Ivanka, skoči po
moja očala! V košarici so tam v čumnati —
naka — na mizi leže na knjigi: Življenje svet¬
nikov, katero sem ravnokar prebirala. (Ivanka
odide.)  Vidite, otroci, tako je. In potem pravijo
ljudje: »Dandanes se ne gode več čudeži." —

103

Le tega, otroci, nikar ne verjemite. Vere, vere
je malo pri ljudeh — te manjka! Ali naš ljubi
Bog pa vkljub temu dela, kakor on sam hoče
in se ne zmeni za ljudi. ( Ivanka se vrne z očali)
No, Ivanka, si jih našla? — Tako! (Vzame
očala) —  Zdaj pa stol sem! Deklice ga
prineso. Barba se vsede nanj pred mizico in na¬
takne velika, s kostjo obrobljena očala)  Nič kaj
posebno sicer ne vidim na ta očala — no pa
boljši nekaj, ko nič. (Bere prav počasi in ne¬
rodno) „  Pretečeni teden je neka gr ... — no,
spak, kako se pa to bere. Lizika, preberi mi
ti to-le besedo tukaj. (Jo pokaže.)

Lizika (po šolsko enozvočno).  „Gro-fi-či-na“.

Barba. No, seveda, »grofičina z Goriškega
na Avs — Avs — —" na, tu stoji spet ena
taka preklicana beseda; zdaj je že tako: vse
po novem! — Skoro bi bilo treba še enkrat
iti v šolo! — Otroci, kako se bere to?

Vse tri. »Na Av-stri-jan-skem."

Barba. No, kako pa -- na Avstrijanskem
z imenom Otilija —

Vse tri. (živahno)  Je že prava — Tilka je!

Barba (se krega).  Za božjo voljo, mirujte
vendar in ne vtikajte se vedno vmes! (Presledek,
ned katerim hudo pogleduje deklice drugo za
drugo. Nato bere dalje.  „Z imenom Otilija, ki
l e  slepa prišla na svet, v Lur — Lurdu na
Francoskem na prečuden način zadobila zopet
Pogled." — No, seveda, zdaj vidite, otroci! —
Saj sem vedno tako trdila! Ljudje pa seveda

104

nočejo nič verovati — prav nič, in veliko se
jih kar pohujšuje, če kaj takega slišijo.

Vse tri. Ali, mama, berite vendar dalje!

Barba. Ja, ko bi se vedno ne vtikale vmes!
— Torej pazite! [Bere)  »Ker je mati čudovito
ozdravljene deklice brezverna" — da žalibog,
to sem ^ že večkrat mislila — »pobegnila je
imenovana deklica s svojo sestro — — " že
zopet ene besede ne morem brati; že vidim,
da bo treba kupiti druga očala. — Ivanka, kako
se bere to-le? — Ti imaš dobre oči.

Ivanka. »Zofija."

Lizika .in Mici. Ali mama, Zofijo vendar
poznate.

Barba. Da, to je res — boljše, ko ve;
samo imena nisem mogla tako hitro razločiti. —
Pa kako je dalje . . . »pobegnila je deklica s
svojo sestro Zofijo skrivaj iz grada, in obe sta
romali k imenovani božji poti. Stvar je že močno
zaslovela, ker se je čudež hitro razglasil." —

1 seveda, to rada verjamem. Če kaj takega ne
bo vzbudilo pozornosti, no, kaj pa naj jo?
Rekla sem koj v začetku in še pravim, da take
stvari —

Vse tri. Ali, mama, berite no vendar do
konca.

Barba (nevoljna).  Ah, sitnost sitna — mi¬
rujte vendar! ( Presledek, jih hudo gleda).  Kar
nehala bom!

Vse tri (plaho).  Ne, nikarte, mama, saj
bomo tiho.

105

Barba. «Govori se, da se bo nad duplino,
kjer je pastirica videla prikazen, sezidala velika
cerkev. Vsi verniki in častivci Marijine se prosijo
milih darov v ta blagi namen." ( Zgane časopis
skupaj in odloži očala)  Tako! - No, v ta namen
hočem pa tudi jaz nekaj darovati. Za tako stvar
kaj dati, ni treba biti nikomur žal.

Vse tri (veselo).  Me hočemo tudi kaj dati!

Micika. O saj res, kar naše „šparovčke"!

Barba. No, to smete storiti; gotovo je to
boljše, kakor če svoj denar drugače zapravite.
Ljubi Bog vam bo desetkrat in stokrat povrnil
kar sedaj darujete v njegovo čast.

Drugi prizor.

Prejšnje. Jera, soseda, plane v sobo.

Barba (vstane).  Kdo neki prihaja? Ah, so¬
seda - in v kaki hitrici!

Jera (hitro).  Za božjo voljo, pristavka, kar
se danes vse hkrati dogaja, ni mogoče skoro
povedati. Ne vem, kaj bi ti najprej povedala.

Barba. No, no - kaj vendar takega?

Jera. Guvernanta otroka že semkaj pelje.

Barba. Potem jim moram takoj naproti!
(Hoče oditi)

Jera (zadržuje Barbo).  Ne pristavka, ne
smeš iz hiše, ker ravno zdaj pride tudi gospa
grofinja sem. To ravno sem ti hotela povedati.

Barba. Gospa grofinja pride? Kaj vendar
hanes vse to pomeni ?

106

Jera. Dobrega gotovo nič, se mi zdi. —.
Veš, soseda, nekdo te je pri gospe počrnil, ker
si guvernanto, ko je morala zapustiti grad, ob¬
držala skrivaj pri sebi. In najbrž ona misli,
da je Mina še pri tebi. Zato mislim - prihaja
gospa tako nenadoma sem. Meni je hišna vso
stvar na tihem razodela in zdelo se mi je, da
ji bo zelo všeč, če to tebi povem.

Barba Meni je že prav, naj le pride gospa
grofinja. Ali pa že tudi ve, da sta se otroka
že povrnila in da je mala Tilka izpregledala ?

Jera. Ne besedice ne ve; vrnila se je šele
danes zjutraj s potovanja in tudi v gradu se
še nobenemu o tem ne sanja ne. Toda kmalu
bo tukaj. (Gre k okna)  Voza, ki je ravnokar
stal še pred gradom, že ni več tam. - Ah, se
že pelje tam izza gozda - le same poglejte.
(Vse gledajo skozi okno.)

Barba. Je že grofinja -- da, da, ona je:
poznam njeno kočijo. - Soseda, pojdi hitro
ven v vežo, zdi se mi, da se odpirajo vrata;
gotovo je Mina z otrokoma in pelji jih na ono
stran v čumnato. Jaz pa ostanem tu in se po¬
govorim z gospo grofinjo, in ko pride pravi
čas, naj pa prideta obe deklici semkaj — v
znamenje odprla bom te-le duri. Zdaj pa le
hitro - že čujem korake zunaj.

Jera. Že grem. (Hitro odide)

Barba (svojim otrokom).  Tudi ve pojdite
ven v čumnato in vljudno se obnašajte do
grofičine.' — No, kaj pa stojite še tu in zijate?

107

Ivanka. Ja, mama, kaj pa, če vam gospa
grofinja utegne kaj hudega storiti?

Barba. Aj, ne bodite no tako otročje! Kdor
ima dobro vest, se mu ni treba nikogar bati.
(Jih priganja .) Zdaj pa le hitro ven! Kočija je
že pred vrati. ( Otroci odidejo.)

Tretji prizor.

Barba hiti k oknu in pogleda ven.

Barba. Že stopa iz kočije. ( Urno hodi po
sobi semintja, piše prah z mize in stolov, in
briše s predpasnikom .) Ah, kakšno je vse! Stra¬
hota! Toda naj le pride - danes bo pa ljubi
Bog sam enkrat govoril ž njo.

Četrti prizor.

Barba, grofinja Eleonora hitro vstopi.

Eleonora. {strogo)  Kje je moja pristavka?
~ Ali, tu ste vi sami. Prišla sem danes samo
zaradi vas semkaj in moram nujno z vami
govoriti.

Barba {mirno)  Zame je vselej velika milost,
Kadar se gospa ponižajo pod mojo streho.

Eleonora. No, če boste bri mojem da¬
našnjem obisku zapazili kaj milosti, to se bo
Se le pokazalo.

Barba. Ali so gospa grofinja hudi name?

108


Eleonora. Da, na vso moč; in vi tudi 1
dobro veste, zakaj.

Barba. Prosim lepo, kaj sem pa storila?

Eleonora. Le nikar se ne držite tako ne¬
dolžno; vaša vest bi vam utegnila pravi od- j
govor dati. ( Ostro pogleda Barbo, kar tudi sicer  1
večkrat med pogovorom stori, a govori pa ves
čas z razdraženim glasom.)

Barba. ( odkritosrčno, ob enem pa odločno
skozi celi prizor tako).  Moja vest? Gospa
grofinja, ta mi ne očita nič — to vam lahko
rečem pošteno in odkrito v obraz. Jaz storim
svojo dolžnost.

Eleonora (ji seže v besedo).  Ne! Te ne
storite, gotovo ne, le nikar se ne domišljajte!
Vsaj mene  ne boste za nos zvodili! Le po¬
čakajte, slišali boste nekaj čisto drugega!

Barba. In kaj vendar, milostiva gospa,
sem se pregrešila? Ne morem se domisliti, česa
bi bila kriva?

Eleonora ( zaničljivo ). Tako? — No, le po¬
slušajte: Vi ste bili skrivaj zmenjeni z ljudmi,
ki so predrzno izzivali mojo jezo, ki so me
prevarili — nesramno prevarili — ki so me
osramotili pred celim svetom in katere sem !
zato zapodila iz svojega grada. Da, posebno z j
eno izmed teh oseb ste bili zmenjeni, in to z j
najbolj nezvesto, z guvernanto, ki je skrivaj |
mojima otrokama pomagala pobegniti — in še i
potuho ste jej dajali — meni vkljub — in ste I
jo vzeli pod svojo streho. Ali ni vse to res? I
— Le tajite, če morete!

109

Barba [srčno).  Da setn guvernanti trikrat
dala prenočišče, to je res, tega tudi ne tajim.
Da sem pa vam vkljub to storila — milostiva
gospa grofinja, pa ni res, in kdor vam je to
rekel, je hudoben človek, ki bližnjemu krade
čast in poštenje.

Eleonora. Tako? A saj ste vendar vedeli,
zakaj sem nezvesto, nehvaležno guvernanto v
svoji odsotnosti zapodila iz grada.

Barba! Res, milostiva gospa, vedela sem
to; povedala mi je sama.

Eleonora. In vendar ste jo vzeli pod streho ?

Barba. Da, vzela sem jo in vam tudi lahko
povem, zakaj: smilila se nam je.

Eleonora. Smilila? — Žena, kaj govoričite?
Sem vam li meša? Smilila, pravite?

Barba. Da, milostiva gospa, smilila se nam
J 6  — zakaj pa ne bi povedala tega? Saj se je
žrtvovala samo iz usmiljenja do vaše slepe
hčerke in to je tudi vse — kar je zagrešila.

Eleonora. [besno).  Žena, recite še enkrat
to in izgubljeni ste; takoj vas zapodim z otroci
vr ed iz službe.

Barba ( neoplašena ). Gospa grofinja, kar
bdim jaz, o tem govore ljudje po celi okolici;
ln  ljubi Bog tudi ve, ali je prav, če mati s
dvojim otrokom tako ravna! — Angel varih
J e  slepi deklici vdihnil misel, da je zaželela
P r °č, in nihče drugi.

Eleonora. Aj, zdi se mi, da ste tako modri,
akor predrzni! Kaj vendar vsega ne veste! —

110

To je kar naravnost čudovito! Take modrosti
svoji pristavki ne bi bila pripisovala — zares ne!

Barba. Milostiva gospa! Jaz sem priprosta
žena; toliko pa vendar-le vem in sem že več¬
krat slišala, da ni lepo, če gospoda nizke in
priproste ljudi zasmehuje!

Eleonora. O, in še občutljivi ste po vrhu!
No pa ker že hočete biti vsevedni, bo pač
dovoljeno, da vas nekaj poprašam. Meni se zdi,
da mi vi celo lahko poveste, kam sta moja
otroka pobegnila? — No?

Barba. Da, milostiva gospa, tudi to vam
lahko povem. Deklici sta se podali k naši ljubi
Gospe v Lurd in k pobožni pastirici.

Eleonora (na vso moč iznenadoma ). Kaj
slišim? Kaj pravite? V Lurd k prismojeni pa¬
stirici?

Barba. K bogomili, morate reči.

Eleonora. Žena, ne dražite me čez mero!
Ah, to je vendar pregrozno zame, ko slišim;
da je moje dete, dete grofinje, postalo žrtva
slepega, neumnega praznoverja. Ha, česa prazna
vera vsega ne stori na svetu! To je strašno!

Barba. Prazna vera? — Milostiva gospa,
pride čas, ko bo lurški čudež marsikomu, ki
nima nobene vere več, odprl oči — in gosp a
grofinja bo ena izmed prvih!

Eleonora ( porogljivo ). Jaz? — Pustiva to.
Kar prostakom zmeša glavo, to ne zmeša tudi
glave grofinji — tako daleč, hvala Bogu, vendar-l e
še ni prišlo!

111

Barba (se bliža Eleonori .)  Kako bi pa bilo,
milostiva gospa, ako bi vaša sleporojena hčerka
zdaj-le stopila čez ta-le prag — pred vas —
z zdravimi očmi?

Eleonora. Žena, dosti je; nehajte s svo¬
jimi praznovernimi čenčami. Le verujte, če vam
drago, nemogočim stvarem — jaz nikdar ne
bom verovala. (S poudarkom .)  Dandanes se
čudeži več ne gode!

Barba (slovesno.)  Milostiva gospa, zmotili
ste se; o še se gode čudeži — prepričajte se
sami! ( Odpre vrata. Otllija plane notri in proti
materi. Mina in Zofija obstaneta med vrati)
Otilija (glasno).  Mama, preljuba mama!
(Z razprostrtima rokama stoji pred materjo)
Eleonora (srepo gleda Otilijo)  Jezus, Ma¬
rija! (Se zgrudi. V tistem hipu hitro zagrinjalo
pade)

Konec IV. dejanja.

Peto dejanje.

Prvi prizor.

burska skalna duplina. V ozadji, na levo in desno od
razpoke, stoji po ena pogrnjena miza s piramidalnim
stopnjicam podobnim nastavkom. Angeli (šest) pridejo,
kakor hitro se dvigne zagrinjalo. Voditelj jim namigne,
ces  da sta mizici prazni in vsi odidejo. Potem pridejo

112

zopet drug za drugim - vedno le posamezni — s cveti¬
cami v posodicah, katere voditelj sprejema in postavlja
na stopnjice. Ko je prva miza polna (kakih 10 posodic),
pridejo vsi angeli hkrati izza kulis in si ogledajo cvet¬
lično piramido. Nato se napolni enako druga miza. Na¬
posled vsi angeli lepo v vrsto pokleknejo. Godba (har¬
monij), ki je med vsem prizorom lahno igrala, preide v
melodijo zbora rotnaric, katerih petje se v začetku
sliši iz daljave. Angeli se dvignejo in poslušajo nekaj
trenutkov s kazalcin a ustih, in potem odidejo. Procesija
pojoč vstopi in gre parkrat semtertja čez oder, od sprednje
strani proti zadnji in okoli dotičnih kulis. Pred procesijo
nese praznično oblečena deklica s trakovi ozaljšano za¬
stavo. Nato sledi več parov belo oblečenih deklet z
venčki na glavah in lilijami v rokah. Nato se uvrsti
ljudstvo, med njim s pajčolanom zagrnjena grofinja
Eleonora z Otilijo. Ko se odhod zvrši, vsi pokleknejo
in izpojo pesem do konca. V sredi je prosta pot, ob
straneh kakor v špalirju belo oblečene deklice.

Ko se ponavlja sklepni verz, odidejo angeli. Nato
vstopi procesija.

Drugi prizor.

Zbor romarske procesije se sliši iz daljave.

Milostna mati!
V tebi iskati
f: Sebi pomoči
Hočemo.:]

Nate opira,

V tebe ozira
[:Naše se polno
Solz oko.:]

Glej nas sirote,
Polna dobrote,
[:Sliši nas, o
Marija!:]

113

Tretji prizor,

Zadnje glasove pesmi pretrga glasno, jezno kričanje
mestne županje, ki plane na . oder. Klečeče romarice
prestrašene vstanejo.

Županja. Tiho! Ljudje, molčite! Moj mož
— veste, jaz sem mestna županja — moj mož
je rekel, da kar precej zapustite ta kraj! Ali
tako ubogate postave? Dobro veste, da je go¬
sposka strogo prepovedala, obiskovati duplino.
Kako se torej predrznete vendar-le priti semkaj
in vse mesto z vašim obhodom spraviti po¬
konci? (AT devid-zastavonoši .) Kdo vam je dal
dovoljenje, priti semkaj v to duplino?

Zastavonoša (se obotavljaje')  Nihče.

Županja. Nihče? in vendar se predrznete
priti na ta prepovedani kraj?

Zastavonoša. Poslušale smo le glas svo¬
jega srca in menile smo, da nikogar ni treba
vprašati tam, kjer Bog sam kliče svoje otroke
"na kraj milosti.

Županja. Kaj slišim vendar? Kraj milosti?
Gnezdo praznoverja, reci rajši.

Romarice (vse na glas).  Ne norčujte se,
mi ne trpimo zasmehovanja!

Županja. Kaj? Pretiti se celo že drznete?
Kar poberite se!

Romarice. Vi nam ne boste ukazovali!

Županja. Pri Bogu, to kljubovanje se vam
130  utepalo! Res je, jaz nimam pravice tu
ukazovati — jaz vam tudi nisem mislila uka¬
zovati — samo posvariti sem vas hotela, da

8

114

se varujete prelomiti postavo. Cela Francoska
bi se razsrdila, ko bi slišala, da so lurške
žene postale žrtva neolikane pastirice. In ali
morda ne veste, da je pastirica morala že tri¬
krat priti pred sodišče in se tam zagovarjati?
O, kmalu bo prejela zasluženo plačilo in konec
bo slepega praznoverja.

Romarica. Ne obrekujte, pastirica je ne¬
dolžna!

Županja. Nedolžna?

Romarice. Da, nedolžna!

Županja. Torej res mislite, da je deklica
pred Bogom več vredna, ko me vse? Dobro,
vašo zastavo v poroštvo! ( Vzame devici za¬
stavo)  Vas pa pozivljem, da ste za priče. Kdo,
vprašam, kdo izmed vas more potrditi s pri¬
sego, da se tu v tej duplini gode čudeži?
(Presledek .) Ah, ve molčite?

Romarice. Poznamo ljudi, ki lahko pri-
sežejo^

Županja. To ne zadostuje; od vas zahte¬
vam prisege. Torej nihče ne more priseči?

(Grofinja Eleonora z Otilijo stopi iz množice.)

Eleonora (vzdigne roko k prisegi s sloves¬
nim glasom.)  Jaz lahko prisežem!

Županja ( iznenadeno ). Vi lahko? — Kdo
pa ste vi?

Eleonora. Ako povem, zatajim ponižnost
pred vami in temi ženami.

Županja. Ako ne poveste imena, potem
je prisega neveljavna.

115

Eleonora ( dostojanstveno )  No, ako je sve¬
tost prisege pri vas odvisna od osebe, ki pri¬
sega, potem vedite: Jaz sem Eleonora, grofinja
Osojska.

(Glasovi iznenadenja med množico.)

Županja [poparjeno)  Grofinja ste vi?

Eleonora. Da, grofinja, in grad Osoje je
moj in mojih pradedov rodni kraj.

Županja. In gospa grofinja hoče s prisego
potrditi čudež, ki se je zgodil v tej-le duplini?

Eleonora (predstavi Otilijo)  Poglejte to
deklico, moje dete je. Slepa je prišla na svet,
slepa romala je na ta kraj milosti, in izpre-
gledala je, in z zdravimi očmi se je povrnila
zopet v nazaj v naročje svoje neverne matere.

Županja (začudeno).  Neverne matere? —
Kaj hočete s tem reči?

Eleonora. Da, neverna sem bila, kakor
ste vi še vedno in je tisoč drugih. A dete je
po božji previdnosti postalo rešilni angel svoje
brezbožne matere. Da, glasno izpovedam pred
vsem svetom: To moje dete je bilo slepo ro¬
jeno na telesu, zato da je mati njegova izpre-
gledala na duhu. In semkaj sem priromala
danes kot spokornica, ki hoče s solzami ke¬
panja popraviti, kar je nekdaj zagrešila z nevero
' n  ^ trdovratnostjo srca. To svojo hčerko pa
hočem posvetiti presveti Devici in njej naj služi
vs e dni svojega življenja.

Romarice (šepetajo druga drugi)  Kakšen
eudež! — Čujte, čujte! — Kakšna milost!

8 *

Županja {nevoljna).  Mirujte! — Opominjam
vas, da tega, kar je povedala grofinja, ne pri¬
povedujete okoli. Saj poznate postavo!

Romance. Ne moremo molčati.

Eleonora {slovesno).  Recite: Ne smemo
molčati! Kričeča nehvaležnost bi bila do Boga
in do presvete Device, ko bi iz strahu pred
ljudmi ne govorili, ko nam Bog sam govori
tako . glasno in razločno. — Ali pa morebiti
mislite gospa županja, da najvišji Gospod nebes
in zemlje nima moči, tudi proti volji nevernih,
zaslepljenih ljudi razodeti svoja dela? Nad menoj
imate zgled. Trdovratno sem nekdaj tajila Boga
in njegovo vsemogočnost;« brezbožno sem za¬
smehovala kraj milosti in pobožno pastirico.
Njena otročja vera je bila pri meni neumna,
prazna domišljija. Proklela sem svoje lastno
dete, ki se je zateklo k tej pastirici, in njeni
ponižni molitvi. Pa vsa moja trma, vsa moja
upornost, kaj je pomagala? — Kar je Bog
hotel, storil  je;  z enim migljajem svoje
vsemogočne roke naredil je dva čudeža — in
največjega je storil nad menoj. Sleporojeni je
dal pogled, predrzno zasmehovavko pa je izpre-
menil v ponižno deklo in vdano spoznavavko
svoje moči in dobrote. Glejte, tukaj stoji pred
vami 1

Županja. Torej hočete, gospa grofinja, da
tako kakor vi, verujem tudi jaz, da Bog pa¬
stirici izkazuje posebne milosti?

Eleonora. Da, to hočem. ( Navdušeno .) O, j
verujte mi, da ni več daleč čas, ko se bo lurški

117

čudež razglasil od konca do konca sveta. Na
tisoče romarjev bo prihajalo semkaj iz vseh
dežel in pokrajin, ljudje iz vseh stanov, bogati
in revni bodo tu na tem svetem mestu iskali
in našli tolažbo in pomoč od presvete Device,
in tisoč jezikov bo hvaležno slavilo ponižno
pobožno pastirico, ki je toliko milosti prinesla
v ta kraj.

Županja [ginjena).  Vaše besede — ne tajim
tega — mogočno segajo v moje srce. Toda
čujte: kar vi tu pripovedujete, tega danes pred
svetom še ne smemo očitno izpovedati; postave
prepovedujejo to.

Eleonora. Vi se motite. Vi ste prišli, da
bi posvarili mene in te romarice tukaj, naj se
na tem kraju ne mudimo dalje. Toda že je
cesarjev dekret (lastnoročno pismo) doli v mestu,
s katerim se pobožnemu ljudstvu za vedno
dovoljuje prost pristop na ta čudoviti kraj
milosti.

Županja. Gospa grofinja, kar ste sedaj
re kli, to je nemogoče.

Eleonora. Pojdite in se prepričajte sami.
Včeraj zvečer sem sama videla v Lurdu cesar¬
skega poslanca in ž njim govorila. Kar vam
zdajle tu pripovedujem, je v tem hipu gotovo
znano že po vsem svetu. Zdaj pa, gospa žu-
panja,^ dajte mi zastavo.

Županja [izroči zastavo .) Vzemite jo, ne
^orem in ne maram vam je dalje odrekati.
v oda Eleonori roko.)  Odpustite mi, milostiva
gospa, in tudi ve drage žene, odpustite mi!

118

In ko boste danes molile tukaj -le k Materi
božji, spomnite se tudi name; morda boste
molile za — spokorjenko!

(Z eno roko pokrije obraz in hitro odide.)

Eleonora (gleda za njo slovesno .) Žarek
milosti božje jo je zadel! Tukaj z nova vidite
moč in dobroto nebeške Kraljice! (Dvigne za¬
stavo)  Zato pa kvišku zastavo in zakličimo glasno:
Čast, hvala in slava presveti lurški Devici !

Romarice (krepko in navdušeno)  Čast,
hvala in slava preveti lurški Devici.

Eleonora (izroči zastavo devici-zastavonoši)
In sedaj na kolena! Še enkrat navdušeno za¬
pojmo pesem Marije, predobrotljive lurške matere
milosti božje! ( Vse pokleknejo)

Ko se poje zadnja kitica, se v ozadju odgrne zagrinjalo,
s katerim je skozi celo peto dejanje bila razpoka zakrita.
Pokaže se skupina, ki predstavlja presv. Devico, obdano
od klečečih angelov. Skupina, nekoliko vzvišena, je raz¬
svetljena z bengaličnim ognjem. Se predno svitloba

Romarice (pojo:)

Milostna mati,
V Tebi iskati
[:Sebi pomoči
Hočemo.:]

Nate opira
V Tebe ozira
[:Naše se polno
Solz oko.:]

Glej nas sirote
Polna dobrote,
[:Sliši nas, o
Marija.:]

ugasne, pade zavesa.
Konec V. dejanja.


121

Priloga.

1. Beraška.

(K igri „Pravica se je izkazala", I. dejanje, I. prizor.
Poje Kruljec. — Zložil E. L.)

Veselo

1. Ka - te - ri je naj - bolj-ši stan, Lju-

2. Za po-sla je naj - gor-ji stan, Da

3. Na za-dnje ven dar - le be-rač Po-

4. Nih - če ne pravda se z menoj, Nih-

5. U - bo-gaj - me je mo-ja last, Ki

1. dje si go-vo - ri - jo, Vsi svo-je-mu za-

2. mo-ra slu-žbo- va- ti, In kme-tu se naj-

3. ču-ti se naj - bo-lje; Brez vsa-ke nevoš-

4- če me ne na - pa-de; Za mal-ho nič se

5. jih nih-če ne vgra-bi; Do - kler je še kaj

1- ba-vlja-jo, Si dru-ze-ga že - li - jo. Ves
“• huj-še zdi, Da mo-ra kmeto - va - ti. Go-

3- Člji-vo - sti Je lah-ko dobre vo-lje. Za-

4. ne bo-jim, Ni - kdo mi je ne vkra-de. Ži-

3- do-brih src, Ni - kdar se ne iz - ra - bi. Ko

122

V=-~^

1. lje-nje ve - dno o - pra - vlja-nje. Ves

2. sla-bo je vgo-spo-ski ko - ži. Go-

3. na - še - ga sta - nu ne se - ga. Za-

4. vest po - šte - na me pod - pi - ra. Ži-

5. tr - kam pa na bo - žje du - ri. Ko

zadržano.

pz$:—^—#— 0 — m —^^

* r>  ^

1. svet je sa - mo go-dr - nja-nje. Živ-lje-nje

2. spo-da čmer-na tu - di to - ži, Da sla-bo

3. vist, ki vse sta-no-ve be - ga, Do na-še-

4. vim brez vsa-ke- ga pre - pi - ra In vest po-

5. ste - če se u - tež pri u - ri, Po - tr-kam

123

2. Dijaška.

(K igri „Pravica se je izkazala", I. dejanje, 4. prizor
Pojeta Peter in Pavel. — Zložil E. L.)

Koračnica,
hi f


=A=?=t

-• \ •

-A-A-

r

A w=i—.

P P

m

1. Mi-dva rala-da sva di - ja - ka,

A_

A

^eeŠP^

# I—(=--

~ N- f v — | V

P p

1. Ho-di - va o - krog.

?— t-M—i-
V v * p v

Z na-ma ho - di

!• Že-ja, že-ja se ji pra-vi,

. . . f

p p p E"

Ki nas vse di-

5n;fe-

A=fci


ii} | i i

P P Z C  p p

, . , p p

*• la - ke pra- vi.

P P

Že-ja, že-ja,

P P P V

že-ja, že-ja,
9*

124

|S *

¥

■m

p


* »

i  r'

m.

^ ' Z

1. že-ja, že-ja, že-ja! 2. Že-ja je naj

m

as



7 7

„ r *■ i

^ $  P P „P P '

2. huj - ša ka - zen, Ze - ja je gor - je,

i!


%

• m

P7 P P

_h_X

# <

• »


4U^J^

« •

^ v  'V P

2. Kadar je ko - za-rec prazen, Prazno je sr-




*=£==|S=ČC

2. ce.

P P P P.

Ne pre-že- neš

=fif~

P P~ 'V p

te praz-no - te




-tr-frrtor


hm


p p p p
2. Do-kler vin ske

v VTTU - J £ C C

ni mo-kro-te, Že-ja, že-ja

125

:*=£ t=0=£

p p  * r p


fn

3. Slaj-še kot naj - lep - ši ci - tre,

=?—$-  .

^ ^ P

*=:=*=


^ V _

?  P \>\

3. Li-ter - čki zve ■

3^;:

* -•*-


«SZ

i i ' *

p p p p

Ljubko v gr-lu

126

-T-1 -'—t— i-r-Tj--r—n-—i-1-!-’

m - m — j - -J—■*—0 - m— -=-_ —•-—* - m —-j - -J —

i i 4 f V V •  * i S-  ff

M f p M M J

3. že še-ga-če, Daj-te brž na-ma pi-ja-če!

3. Že - ja, že - ja, že - ja, že - ja,

3. Z Bogom!

(K igri »Pravica seje izkazala* 1 , II. dejanje, 2. prizor
Poje France. — Zložil E. L.)

Počasno in otožno.

1. „Z Bo-gom!“ tež-ka je be - se - da,

2. Skri - le so se že pla - ni - ne,

3. Pa saj vse na sve - tu mi - ne,

127

-1-

n ft-H

jz



1. Ž njo se ža - lost v du - šo vse - da,

2. Mi - le mo - je do - mo - vi - ne.

3. Pri - de, se po - ka - že, zgi - ne,

1. V pr sih glo - da, sr - ce vi - je.

2. Da - leč sta - ri - ši so dra - gi,

3. Res - ni me spo - min pre - tre - sa,

1. Sol - za

2. Lju - bi

3. U - re

li - ce -mi po - li - je,
brat-je, znan-ci bla - gi.
zad - nje - ga slo - ve - sa,

1. Ko se s svo - ji - mi po - slav - ljam,

2. Tu-ji  svet mi jih od - mi - če,

3. Ko bom ce - li svet za - pu - stil,

m


ib>=£=L


!• Ko do - ma - či kraj po - zdrav - ljam.

2. Sr -

ce

pa ved - no

3. Zad-njič še v slo - vo iz

kli

u

če
stil:

128

1. Ko za-kli - čem go-ram, lo - gom:

2. Njim in do - mu, go-ram, lo - gom:

3. Kršnim go - ram, cvetnim lo - gom:

1-3. „Z Bogom, z Bo - gom! Z Bo - gom oj

1-3. z Bo-gom, z Bo - gom!

4. Holadro, holadri.

(K igri »Pravica se je izkazala", II. dejanje, 4. prizor
Pojeta Peter in Pavel. — Zložil E. L.)

Ho-la-dr6 ho-la-dri

129

Ho - ladri
Ju - hehe

u

!• Mi smo ti-či, mi smo mi! Ho la - dri.
2. Svet naj rakom žvižgat gre, Ju - he - he,

holadro

ju-hi-hi.

1. ho - la - dro, Vse do-bimo, kar le črno.

2. ju - hi - hi, Le da v miru nas pu-sti

5. »Železnica je lepa stvar".

^ 'S r > »Pravica se je izkazala", II. dejanje, 6. prizor.
Poje krčmar. — Zložil E. L.)

Veselo.

1. Ze - Iez-ni- ca je le-pa stvar, A

2. Jaz ce - nim mo-dro vso ze mljo In

3. Za - to pa vri-skam zdaj ve-sel, S ko-

130

1. kaj mi bo že - lez-ni-ca, Do - bi-ček spravljen

2. to - li-ko je vredno mi, Kar o-bo-ga-ti

3. par pe-ta-kov, litrov par, Ksto-takom de-Ia

1. ta je tič! j

2. mi moš- njič. Kaj bri - ga me - ne

3. mi mo-stič. J

1-3. ce - li svet, Če žep moj ni-ma niči

131

6. „Le-ta soldaški boben. “

(K igri „Zamujeni vlak“, 3. prizor. — Priredil
P. Angelik Hribar.)

Moderato assai .

te

1. Le
2 Le

ta sol - da - ški
ta sol - da - ška

±3

bo - ben,
sa - blja,

1 P

1 Ta bo moj ta
2. Ta bo mo- ja

vel’- ki
svit-la





M

tel 1  f I 'tete

T ta mi bo za - zvo-nil, Ka-dar jaz u-

2 - ta mi bo sve - ti - la, Ka-dar jaz u-

-4

I

mmm

-r

■=&=$=t=h±=±

-p—p—p—*

v u \> ^

Vi/

2 - mi" ral bom } Ho  * dri ' 'j a dri  ’ 'i ala - Ho ‘

132


Ho-dri-Ija dri- lja-la.

7. Otilijina pesem.

(K igri „Lurška pastirica 1 *, III. dejanje, 2. prizor.
Priredil L. Belar.)

1. Ti, o Ma - ti mi! U- pa - nje

2. Mi - la Ma - ti mi! Tvo-je o-

3. Ma- ti, slu - šaj me! Ti mi to-

1. mo - je sa - ma si Ti! I

2. br - ni na - me o - či! > De - vi'

3. la - ži rev - no sr - ce! J

1-3. ca in Ma - ti! Vsli - ši mo - je že-

133

8. Zbor romaric.

(K igri „Lurška pastirica", V. dejanje, 2. prizor. —
Zložil E. L.)

Zmerno .

TTTT1

134

m

t±


S. r-.

• • •

P ■

2. ko, Na- še se pol - no Solz o-

ŽHii


\> v

r  - -

135

mmm

\ v

2. ko. 3. Glej nas si ro

i ?

te Pol-na do-


t*  r j t  r I P P

P P I

5==F^fa^S=^F^5a

i-#-*-*-#-T-#-J-#-

3. ja!

■f-ir- 1 ^—r—"r

Sli-ši nas, o Ma - ri-

E ?1

i- i- -0-

i p p

—#—

*iV

136

m

Sli - ši nas,
P P


*.

I

3. ja!

r=r-



Sli - ši nas, o Ma - ri - ja
O Ma - ri - ja

i !> -=

I

^ *



*r

PP? -

I

Sli

Sli - ši
ši nas

nas,

1


£


3. Sli - ši Sli - ši

Sli - ši nas, o Ma-ri - ja, Sli - ši nas,

—p—p—* **;-

fj V


i- -ir


I

-W-r-.

f\> 1/

F#!

Ma - ri

IS N

- ja

m  p I:


* J

g=|z

i

3. nas o Ma - ri

o Ma - ri

ja!

ja!

-r


S



I


<!DOCTYPE html>

<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" lang="si">
<head><title>
	Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
</title>
    <!--<link rel="shortcut icon" href="/favicon.ico" />-->
     <meta http-equiv="X-UA-Compatible" content="IE=edge" /><meta name="robots" content="noarchive" /><meta name="viewport" content="width=device-width, initial-scale=1" /><meta name="twitter:card" content="summary" /><meta name="twitter:site" content="@knjiznicanuk" /><meta name="twitter:title" content="dLib.Si - Digitalna knjižnica Slovenije" /><meta name="twitter:description" content="Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si" /><meta name="twitter:image" content="http://www.dlib.si/images/logos/dlib_just_logo.png" /><link rel="stylesheet" href="/Content/font-awesome-4.6.3/css/font-awesome.min.css" /><link href="/Content/css/bootstrap.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/master.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.mobile.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(max-width: 768px)" /><link href="/Content/css/dlib.tablet.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(min-width: 768px) and (max-width: 979px)" />
   
    <style>

</style>

    
     <link rel="stylesheet" href="/Content/css/smoothness.css" />
    
        <!-- Begin Cookie Consent plugin by Silktide - http://silktide.com/cookieconsent -->
     
<link rel="stylesheet" type="text/css" href="/Content/css/cookieconsent.min.css" />
<script src="https://www.dlib.si/Content/scripts/cookieconsent.min.js" type="text/javascript"></script>
   
    
<script type='text/javascript'  src="/Scripts/jquery-2.1.4.min.js"></script>
     
    <!--<script type='text/javascript'  src="/Scripts/cookies.js"></script>-->
    <!--
    <script src="/Content/scripts/jquery.idle.min.js"></script>
<script>
    jQuery(document).idle({
        onIdle: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeIn('slow');
        },
        onActive: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeOut('slow');
        },
        events: 'keydown mousedown touchstart scroll',
        idle: 900000
        
    });
</script>
-->
     <script type="text/javascript">
         /*
         function includeHTML() {
             var z, i, elmnt, file, xhttp;
             
             z = document.getElementsByTagName("*");
             for (i = 0; i < z.length; i++) {
                 elmnt = z[i];
                 
                 file = elmnt.getAttribute("w3-include-html");
                 if (file) {
                     
                     xhttp = new XMLHttpRequest();
                     xhttp.onreadystatechange = function () {
                         if (this.readyState == 4) {
                             if (this.status == 200) { elmnt.innerHTML = this.responseText; }
                             if (this.status == 404) { elmnt.innerHTML = "Page not found."; }
                             
                             elmnt.removeAttribute("w3-include-html");
                             includeHTML();
                         }
                     }
                     xhttp.open("GET", file, true);
                     xhttp.send();
                     
                     return;
                 }
             }
         }
         */
</script> 
    
    <script type="text/javascript">
        jQuery.curCSS = jQuery.css;
        </script>
   <script src="/Scripts/dLib.dropdown.js" type="text/javascript"></script>
     
      <script src="/Content/Scripts/jquery-1.11.4.js" type="text/javascript"></script>
     
   <script type='text/javascript' src="/Scripts/jquery.cookies.js"></script>
    <script type='text/javascript'  src="/Scripts/bootstrap.min.js"></script>
	<script src="js/owl.carousel.min.js"></script>
   <script type="text/javascript">
       setInterval(function () { $.ajax({ url: "https://www.dlib.si/Ping.aspx" }); }, 360000);
    </script> 

    

<link href='/Content/css/404.css' rel='stylesheet' type='text/css' />


  
    
    <script type="text/javascript">
        
        $(function () {
            $("#searchString").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {
                    
                    $("#searchString").val(ui.item.value);
                    submitSearch();
                    //return false;
                }
            });
            //TextBoxSearch1
            $("#TextBoxSearch1").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch1").val(ui.item.value);
                    
                    //return false;
                }
            });
            $("#TextBoxSearch2").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch2").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch3").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch3").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch4").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch4").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });
        });
        
        
</script>
    <script type="text/javascript">
        // Submit the search
        function submitSearch() {
            
            if ($('#searchString').val().length > 2) {
                var fts = "off";
                if ($('#fts').is(':checked')) fts = "on";
                var eua = "on";
                //if ($('#EuAPI').is(':checked')) eua = "on";
                
                var url = "/results/?EuAPI=" + eua + "&fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val();
                //var fLocation = $('[name="flocation"]').val();
                var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
                if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
					url += '&flocation=' + fLocation;
                }                
                
                
                //$(location).attr('href', url);
                //alert(url);
                location.href = url;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            }
        }

        function submitAdvancedSearch() {

            
            var q = "";
            if($('#TextBoxSearch1').val().length > 2)   {
                q = $('#DropDownListField1').val() + "="+$('#TextBoxSearch1').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch2').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper1').val() + "@" + $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch3').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper2').val() + "@" + $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
            }

            if ($('#TextBoxSearch4').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper3').val() + "@" + $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
            }
            var fts = "off";
            var url = "/results/?query='" + encodeURIComponent(q) + "'";
                //$(location).attr('href', url);
            //alert(url);
            var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
            if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
                url += '&flocation=' + fLocation;
            }


            if (q.length > 2)
                location.href = url;
            else return;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            
        }
        // Enter to submit search
        $(document).ready(function () {
            $('#searchString').keydown(function (e) {
                if (e.keyCode == 13) {
                    e.preventDefault();
                    submitSearch();
                }
            });
            // Search Bar & Toggle
            $('#toggle-search').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
            $('#toggle-search-down').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
        });

    </script>

    <script type="text/javascript">
        $(function () {
            $('#BtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
                
               
            });
            
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
               
            });


        });

        $(function () {
            $('.cBtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
            });
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').removeClass('active');
                $('.footer').display('true');
               
            });


        });
      
    </script>
	
	
        <script id="bsJs" type="text/javascript">
        $(document).ready(function() {
            $('#fts').tooltip();
            $('#tooltip1').tooltip();
            $('#toggle-search').tooltip();
        });
		
        

    
        </script> 	
	
<!--<link rel="stylesheet" type="text/css" href="https://cdn.jsdelivr.net/npm/cookieconsent@3/build/cookieconsent.min.css" />	-->
</head>
<body>
    <a href="top"></a>
    
    <form method="post" action="./TEXT" id="form1">
<div class="aspNetHidden">
<input type="hidden" name="__EVENTTARGET" id="__EVENTTARGET" value="" />
<input type="hidden" name="__EVENTARGUMENT" id="__EVENTARGUMENT" value="" />
<input type="hidden" name="__VIEWSTATE" id="__VIEWSTATE" value="bZz07mHOJFyGF6Us8q61NEpi0MGy5HWFmQdQS2v92Wmmuy1kHnovDIhPZG/Nd1KeUQxgljRXaFTTUQdZlkUNS0Q9P1ToOvVI+48BfloHYI6K3/p6gNpXf9OozHGX4gBaw/EpGfBEScAlWe2xZoHCwg==" />
</div>

<script type="text/javascript">
//<![CDATA[
var theForm = document.forms['form1'];
if (!theForm) {
    theForm = document.form1;
}
function __doPostBack(eventTarget, eventArgument) {
    if (!theForm.onsubmit || (theForm.onsubmit() != false)) {
        theForm.__EVENTTARGET.value = eventTarget;
        theForm.__EVENTARGUMENT.value = eventArgument;
        theForm.submit();
    }
}
//]]>
</script>


<script src="/WebResource.axd?d=pynGkmcFUV13He1Qd6_TZEPgqHayScA2PCup_8d1RC_xC7X7V9Q-UZgO8-Ts8GReJmXhnugFNRdA7o3QXAIYHA2&amp;t=638628279619783110" type="text/javascript"></script>


<script src="/ScriptResource.axd?d=NJmAwtEo3Ipnlaxl6CMhvkE2nxY61g1MO7HSqg-HH-lCN5hKAJnAqGgvRzAcaVo5V9-RvBje7KM1c9I93ixficCSBhkoo3iSSltfpM3C5x6wIqYzdFOyeYVaaDXTo1MV6YpiMcPPYxGGCQmqvqo0v73ZsE2VHcznJpoc0GMv7LA1&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<script src="/ScriptResource.axd?d=dwY9oWetJoJoVpgL6Zq8OH3joDBjYqPR6OT6HD6d3xXehd9AALIQF3m8Mq07CWIhIeAgid494jKpdZFkpPVeJsricZ5ybEKc4t3Lnr1NSBGS-6WiZIjn4VlPWvufImKAwlQBmbuC1HlUOaSnCTHP8PfQXgoWfpiO4QXQNycEBO01&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<div class="aspNetHidden">

	<input type="hidden" name="__VIEWSTATEGENERATOR" id="__VIEWSTATEGENERATOR" value="193A34DB" />
	<input type="hidden" name="__EVENTVALIDATION" id="__EVENTVALIDATION" value="Cg0IE6c9TW1sI/MmMNOAm7oNA4Q57z9tXR7IrrIqbcdYSiiJ5o03lTvubg0s6eG1p7Bgy44a5vE7zeo5/DhaoH2IyRQIK3JIWhbVjEjaQYDwzfmqPfCqNeDlKzmYSaUnxUQJ+KoyCUOjhMn7AQA1/e4gZ2V2zoMlPyYFVCIDuHCJwU6b66bxE6z5GDtkxXIUpaNFH6uaO6Lb9gspidHcFTdytBuiYm0+sqkkdBeQz9heDPPGsOmgBdtjLu834SQVOvz30PfA3AYbnwc2dtKmdb1uvu+wnIZw6HauzRrT7RMg5jgxGErm9p7pmZB0qVJNb1kuY7Hhv1ETXPMkcuMr9BC1FUF4RLtpeOinMNbHNqTjyEc5E8T7TQ/axV5JNHU1S1Q/OuDQNYxQ0EG5wUwfiaKU/Yj2z9XMrfI427c4vd9nM3mqRCxtdcDTjNYJasK5VV8M5Ce32BkAx4paNyYGQH/8m6d92vZaCMoGO3YQWF6fCQ7piZxjP4lJsfY/GXiAj+Bu+0e0YWAK8hk1KmffdnmsXP2tBx6fuKc/ulZwSxNqcsuHyCO4Z9KsD6RYtb+p9s77nkBTI/BbQ8oQPlMieDN4d5iwBQzRJ0fAIHqLJ1KMgWSYAM6/uXt/6kkybNWdIFUmNdrNALy1jJ+gedZQH9cRCNI2RX1fqlLaiEtejxuTw4Pc3i7hML7QZcq27L6PfUiBrCsWSZMSOPwMED/VTMey8kUc+Wsaave8URENhnqkq42PPkZaQLlcV1M4/EsyihrXGil8BBWREuI0SYHTWszUm9PoXFa1XBMw+xvraArLNnb48ECQHywTBpkr2NdZZ+ceTw6ThuJrV+uorcpAZPWCMktBOMGjLa6gaEChuBz9u+CFJeCwqnoZJYrTtGq6YoRRBmoLyyjCBlj0m6pTja2qfSifOCKQeHdw3sZKeHd+G9feexElqupOkxzpU8GL/HE43OC1pERoG+Y7B2pQTSnOahSmUM3PY8ayTNTak+z8k9+6blXMkj6JnSmX4YHvg5nho7j9P+VbzUB3t/LYKwSmL8BJU1I+RaNyHBEmKy0jo9p93SQalqPri3l1GA6erR3ncA7rMEMHigkVvBGxB93WOiXUeV1SdMGMy4onCvlRiQ3QSmT9MZOmj5cr51NjivCdefGUIuLEXkC//bmUU2SybDhi1AMC08y1I+NODEDX3Y1bGPIunC30mO74/cWVq/o1lbi0v8B2PO/en412ihBM3UqdJNFl7xuGYDaJo3s=" />
</div>
        
        
       <nav class="navbar navbar-default">
       
       <input type="hidden" name="ctl00$kwHiddenField" id="kwHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$ftsHiddenField" id="ftsHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$EuropeanaHiddenField" id="EuropeanaHiddenField" />
     <script type="text/javascript">
//<![CDATA[
Sys.WebForms.PageRequestManager._initialize('ctl00$ScriptManager1', 'form1', ['tctl00$UpdatePanelLogin','UpdatePanelLogin'], [], [], 90, 'ctl00');
//]]>
</script>

    
      
          <div class="container">
        <div class="row">
             
                
            
            
            <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="Brand">
                
                
                <a href="/" id="href_logo" class="logo">
      
                    <img alt="logo" id="dlib_logo" src="/images/logos/dlib_logo_170px.png">
                </a>
                
                        
            </div>
            <div class="column col-lg-8 col-md-6 col-sm-6 col-xs-12">
                <style>
						#locationButton {
							
                            border:0;
                            min-width: 30px;
                            height: 34px;
                            padding:0 !important;
                            border-radius: 4px !important;
						}
                        #locationButton div {
                            max-width:200px;
                            overflow:hidden;
                            text-overflow:ellipsis;
                            display:block;
                            float:right;
                            margin-top:5px;
                            padding-right:5px;
                        }

						#locationContainer {
							position:absolute;
							top:35px;
							min-height:175px;
							width:745px;
							background: rgb(243, 243, 243);
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							z-index:9999;
							display:none;
							border-radius:5px;
						}
						#locationContainer select {
							width:630px;
							margin:15px 30px;
							display:block;	
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							background:white;
							border-radius:5px;
							padding:7px;
						}
                        #searchString {
                            float:right;
                            width:598px;
                        }

                        .pasica {
                            border-radius:unset;
                        }
                
                </style>
                
                <div class="form-inline zamik-forme" id="Search">
                    <div class="form-group">
                        <div class="input-group" style="margin-left:30px;">
                            <button style=""
                                onclick="toggleLocationMenu();return false;"
                                data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="Izberi knjižnico"
                                id="locationButton"><img src="/Content/img/ikona.svg" width="33" /> <div></div></button>
                            <div id="locationContainer">
                                <!-- Tukaj je dropdown -->
                                <div id="ssLocationContainer"><div class='tree-container'><ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value=""  name="flocation" >
                        Digitalna knjižnica Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in univerzitetna knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in univerzitetna knjižnica
                    </li><li class='branch'>Splošne knjižnice<ul><li class='branch'>Celjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje|Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Vse knjižnice območja
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Knjižnica Laško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Mozirje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Mozirje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šentjur"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šentjur
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šmarje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šmarje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Velenje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Velenje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Medobčinska splošna knjižnica Žalec"  name="flocation" >
                        Medobčinska splošna knjižnica Žalec
                    </li></ul><li class='branch'>Dolenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto"  name="flocation" >
                        Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Brežice"  name="flocation" >
                        Knjižnica Brežice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Kočevje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Valvasorjeva knjižnica Krško"  name="flocation" >
                        Valvasorjeva knjižnica Krško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Miklova hiša, Ribnica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Miklova hiša, Ribnica
                    </li></ul><li class='branch'>Gorenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Kranj"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Kranj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Občinska knjižnica Jesenice"  name="flocation" >
                        Občinska knjižnica Jesenice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica "  name="flocation" >
                        Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica 
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič"  name="flocation" >
                        Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
                    </li></ul><li class='branch'>Goriško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica"  name="flocation" >
                        Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Lavričeva knjižnica, Ajdovščina"  name="flocation" >
                        Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica in čitalnica Idrija"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin"  name="flocation" >
                        Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
                    </li></ul><li class='branch'>Koroško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem"  name="flocation" >
                        Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Radlje ob Dravi"  name="flocation" >
                        Knjižnica Radlje ob Dravi
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
                    </li></ul><li class='branch'>Obalno-kraško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Piran"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Piran
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kosovelova knjižnica Sežana"  name="flocation" >
                        Kosovelova knjižnica Sežana
                    </li></ul><li class='branch'>Osrednjeslovensko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Ljubljana"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Domžale"  name="flocation" >
                        Knjižnica Domžale
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Grosuplje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Grosuplje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Litija"  name="flocation" >
                        Knjižnica Litija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Logatec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Logatec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Medvode"  name="flocation" >
                        Knjižnica Medvode
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Cankarjeva knjižnica Vrhnika"  name="flocation" >
                        Cankarjeva knjižnica Vrhnika
                    </li></ul><li class='branch'>Pomursko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota"  name="flocation" >
                        Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona"  name="flocation" >
                        Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Splošna knjižnica Ljutomer"  name="flocation" >
                        Splošna knjižnica Ljutomer
                    </li></ul><li class='branch'>Spodnjedravsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Potrča Ptuj"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
                    </li></ul><li class='branch'>Štajersko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mariborska knjižnica"  name="flocation" >
                        Mariborska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Lenart"  name="flocation" >
                        Knjižnica Lenart
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
                    </li></ul></ul><li class='branch'>Druge knjižnice<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Bayerische StaatsBibliotek"  name="flocation" >
                        Bayerische StaatsBibliotek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna pravosodna knjižnica"  name="flocation" >
                        Centralna pravosodna knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani"  name="flocation" >
                        Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Dušana Černeta Trst"  name="flocation" >
                        Knjižnica Dušana Černeta Trst
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu"  name="flocation" >
                        Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in študijska knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in študijska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Österreichische Nationalbibliothek"  name="flocation" >
                        Österreichische Nationalbibliothek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Semeniška knjižnica"  name="flocation" >
                        Semeniška knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenska študijska knjižnica Celovec"  name="flocation" >
                        Slovenska študijska knjižnica Celovec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škrabčeva knjižnica"  name="flocation" >
                        Škrabčeva knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Univerzitetna knjižnica Maribor"  name="flocation" >
                        Univerzitetna knjižnica Maribor
                    </li></ul><li class='branch'>Arhivi in muzeji<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Arhiv Republike Slovenije"  name="flocation" >
                        Arhiv Republike Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriški muzej"  name="flocation" >
                        Goriški muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Loški muzej Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Loški muzej Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej in galerije mesta Ljubljana"  name="flocation" >
                        Muzej in galerije mesta Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej Miklova hiša"  name="flocation" >
                        Muzej Miklova hiša
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej novejše zgodovine Celje"  name="flocation" >
                        Muzej novejše zgodovine Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Narodni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski arhiv Maribor"  name="flocation" >
                        Pokrajinski arhiv Maribor
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski muzej Kočevje"  name="flocation" >
                        Pokrajinski muzej Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Prirodoslovni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Prirodoslovni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv"  name="flocation" >
                        Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski etnografski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski etnografski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski šolski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski šolski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škofijski arhiv Koper"  name="flocation" >
                        Škofijski arhiv Koper
                    </li></ul></ul></div></div>
                            </div>

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <style>

    .tree-container {
        margin:20px;
    }

    .tree-container ul {
        list-style-type: disclosure-closed;
        padding-left: 15px;
        display:none;
    }
    .tree-container > ul:first-child {
        display:block;
    }
    .tree-container li.leaf {
        list-style:none;
        margin-left:-15px;
    }

</style>
                            <script type="text/javascript">
                                var toggleLocationMenu = function () {
                                    $('#locationContainer').toggle();
                                    if(false)$('.btn.search.lupa').attr('disabled', function (index, attr) {
                                        return attr == 'disabled' ? null : 'disabled';
                                    });


                                }

                                $(function () {
                                    $('.tree-container li.branch input').on('click', function (e) {
                                        $(this).parent().find('input').prop('checked', this.checked);

                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.branch').on('click', function (e) {
                                        $(this).children('ul').toggle();
                                        e.stopPropagation();
                                    });

                                    $('.tree-container li.leaf').on('click', function (e) {
                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.leaf input').on('click', function (e) {
                                        //$('#locationButton div').text(this.value);
                                        $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                        //$('#locationContainer').toggle();
                                        $('#searchString').focus();
                                    });


                                    $('a#filter-location').on('click', function () {
                                        var selection = Array.prototype.slice.call($('.tree-container li.leaf input:checked').map(function () { return encodeURIComponent(this.value) }));
                                        location.href = location.href + '&flocation=' + selection.join('|');
                                    });

                                    $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                    
                                });

                            </script>

                            <!--

                            <input type="hidden" name="flocation" value="">
                            -->

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <input name="ctl00$searchString" type="text" id="searchString" class="form-control forma-input pasica" placeholder="" autofocus="" />
                             <span class="input-group-addon pasica"> 
                                 <i id='toggle-search' class="fa fa-caret-down" aria-label="napredno iskanje" data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="napredno iskanje"></i>
                                 <i id='toggle-search-down' class="fa fa-caret-up" style="display:none;"></i>
                             </span>
                            <span class="input-group-addon pasica">
                                

                                <input type="checkbox"  aria-label="išči po celotnem besedilu"
                                    data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="išči po celotnem besedilu" id="fts">
                            </span>
                           
                        </div>
                        <a class="btn search lupa" onclick="submitSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                            <i class="fa fa-search mal-levo" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!" id="tooltip1"></i>
                            
                        </a>
                       
                        
                    </div>
                    
                </div>
              
              
            </div>     
             
                
            
             <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="MenuButton">   
                <a id="BtnMenu" class="btn meni"><i class="fa fa-bars" aria-hidden="true"></i> Meni</a>
                 
                 <div id="lang">
				    <a id="SloLang" class="aspNetDisabled" class="a-pasiv">SLO</a> |
				    <a id="EngLang" class="a-rdec" href="/404.aspx?&amp;language=eng" href="javascript:__doPostBack(&#39;ctl00$EngLang&#39;,&#39;&#39;)">ENG</a>				
                </div>
             
            
        </div>
            
        </div>
        <div style='display:none;z-index:100;' id='searchBar' class="row">

                <div class="column col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                       
                                        <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <input type="text" id="TextBoxSearch1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" />
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListField1" id="DropDownListField1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option selected="selected" value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListOper1" id="DropDownListOper1" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                        </div>
                

                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                   
						            <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch2" type="text" id="TextBoxSearch2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
						            <select name="ctl00$DropDownListField2" id="DropDownListField2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option selected="selected" value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                </div>
                                <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                    <select name="ctl00$DropDownListOper2" id="DropDownListOper2" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                </div>        
                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">   
						<div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch3" type="text" id="TextBoxSearch3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
						<div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListField3" id="DropDownListField3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option selected="selected" value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                        </div>
                    <div  class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper3" id="DropDownListOper3" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                 </div>
                <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch4" type="text" id="TextBoxSearch4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                    <select name="ctl00$DropDownListField4" id="DropDownListField4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option selected="selected" value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                    </div>
                    <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper4" id="DropDownListOper4" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                </div>
                 <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
					<a class="btn search lupa-dolga" onclick="submitAdvancedSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                        <i class="fa fa-search" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!"></i>
					</a>
                    </div>    
				</div>

        </div>
        <div id="Menu" class="row" style="overflow:scroll">
                <div id="DlibMenu" class="wrap">
          
		          <hr class="hr-menu">
			        <a class="menu" href="/advancedsearch.aspx">NAPREDNO ISKANJE</a>          
                   <div>
		           <hr class="hr-menu" />
		           <br>
        
		          <a class="menu" href="/About.aspx">O nas</a>
                  <a class="menu" href="/Partners.aspx">Sodelovanje</a>
                  <a class="menu" href="/Help.aspx">Pogoji uporabe</a>
                  <a class="menu" href="/Statistics2024.aspx">dLib statistike</a>
                  <a class="menu" href="/Locations.aspx">Seznam partnerjev</a>
                  <a class="menu" href="/News.aspx">Novice</a>
		          <a class="menu" href="/Exhibitions.aspx">Virtualne razstave</a>
		          <a class="menu" href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si">Pišite nam</a></br></br>
		  
		           <b>Moj dLib.si</b><br /><br />
                    <div id="UpdatePanelLogin">
	
                            
        
        <label for="Login_UsernameTextBox">Epošta</label>: <input name="ctl00$Login$UsernameTextBox" type="text" id="Login_UsernameTextBox" class="form-control" />
        <br/>
        Geslo: <input name="ctl00$Login$PasswordTextBox" type="password" id="Login_PasswordTextBox" class="form-control" /><br />
        <div onclick="doLogin('login')" class="btn btn-default">Prijava</div>
        
        <div><a class="login" href="/register">Registriraj se!</a> <a class= "login" href="/forgottenpsw">Pozabljeno geslo</a></div>
        
        
    

<script type="text/javascript">
    function doLogin(type) {
        __doPostBack('ctl00$UpdatePanelLogin', type);
    }
</script>
<script type="text/javascript">

    // Enter to submit login
    $(document).ready(function () {
        $('#Login_PasswordTextBox').keydown(function (e) {
            if (e.keyCode == 13) {
                e.preventDefault();
                doLogin('login');
            }
        });
    });

    </script>
                        
</div>
                    </div>
                  </div>
            <!--
            
            -->    
        </div>
        <div class="overlay"></div>
       
      </div>

       
    </nav>
   
    <div>
        

<div class="container">
	<span id="Body_SLO404">
    <div class="ex_title">NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA<br/><br/><br/>
	 	  Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.<br/>Prosimo, poskusite uporabiti <i>ISKALNIK</i> in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.<br/><br/><br/>
	</div>
    </span>
    
</div>


  

	<div class="container">

        <div class="exposed row exposed_404 pasica_stevilke">
            <section id="countup">
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                
                <!--<a href="/results/?query='rel%3dknjige%40OR%40rel%3dvisokošolska+dela'">-->
          <i class="fa fa-book fa-6" aria-hidden="true"></i>
                    <strong>Knjige </strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="21710"></span></strong>
                    <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/Publications.aspx">-->
                    <i class="fa fa-newspaper-o" aria-hidden="true"></i><strong>Periodika</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="883452"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3drokopisi'">-->
                    <i class="fa fa-pencil-square-o" aria-hidden="true"></i><strong>Rokopisi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="2843"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3d3d+predmeti%40OR%40source%3dartoteka%40OR%40source%3dalbumi%40OR%40source%3dfotografije%40OR%40source%3dplakati%40OR%40source%3drazglednice%40OR%40source%3dfilmi%40OR%40source%3dvedute'">
                    --><i class="fa fa-picture-o" aria-hidden="true"></i><strong>Slike</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="24918"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3dnotno+gradivo%40OR%40source%3dkoncertni+sporedi%40OR%40source%3dzvočni+posnetki'">
                    -->
                <i class="fa fa-music" aria-hidden="true"></i><strong>Glasba</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="8304"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
               <!-- <a href="/results/?query='source%3dzemljevidi'">
                   --><i class="fa fa-map-o" aria-hidden="true"></i><strong>Zemljevidi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="860"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            </section>
        </div>
        
    </div>
    
    		

    <script src="/js/wow.min.js"></script>
    <script src="/js/swiper.min.js"></script>
    <script src="/js/jquery.countTo.js"></script>
    <script src="/js/jquery.inview.min.js"></script>    
    <script src="/js/jquery.nav.js"></script>
	<script src="/js/custom.js"></script>
	
    </div>
    
  
  
                <div class="footer">
    <div class="container">
            
            <div  class="column col-lg-11 col-md-11 col-sm-11 col-xs-11"  visible="true" style="min-height: 0;  text-align:center">
                    Vse pravice pridržane © <a href="http://www.nuk.uni-lj.si" target="_blank">2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana</a>
                &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.facebook.com/NarodnaUniverzitetnaKnjiznica/" target="_blank"><i class="fa fa-facebook fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//twitter.com/knjiznicanuk" target="_blank"><i class="fa fa-twitter fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.instagram.com/knjiznicanuk/" target="_blank"><i class="fa fa-instagram fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si"><i class="fa fa-envelope-o fa-lg" aria-hidden="true"></i></a>

            </div>
                <div class="column col-lg-1 col-md-1 col-sm-1 col-xs-1" style="text-align:right">
               
            <i class="fa fa-chevron-up fa-2x" onclick="window.scrollTo(0,0)" onkeypress="window.scrollTo(0,0)" style="cursor:pointer"></i>
                
            </div>
            
               
            </div>
        </div>
    </form>

  
<!--<script>(function (d) { var s = d.createElement("script"); s.setAttribute("data-account", "7ytlmMbKCS"); s.setAttribute("src", "https://cdn.userway.org/widget.js"); (d.body || d.head).appendChild(s); })(document)</script><noscript>Please ensure Javascript is enabled for purposes of <a href="https://userway.org">website accessibility</a></noscript>
<script>
    (function (i, s, o, g, r, a, m) {
        i['GoogleAnalyticsObject'] = r; i[r] = i[r] || function () {
            (i[r].q = i[r].q || []).push(arguments)
        }, i[r].l = 1 * new Date(); a = s.createElement(o),
        m = s.getElementsByTagName(o)[0]; a.async = 1; a.src = g; m.parentNode.insertBefore(a, m)
    })(window, document, 'script', 'https://www.google-analytics.com/analytics.js', 'ga');

    ga('create', 'UA-90549833-1', 'auto');
    ga('send', 'pageview');

</script>-->
<!-- Google tag (gtag.js) -->
<script async src="https://www.googletagmanager.com/gtag/js?id=G-YLT1FEQZ3R"></script>
<script>
    window.dataLayer = window.dataLayer || [];
    function gtag() { dataLayer.push(arguments); }
    gtag('js', new Date());

    gtag('config', 'G-YLT1FEQZ3R');
</script>

    <!-- Piwik -->
    
<script type="text/javascript">
    /*
    (function (window, document, dataLayerName, id) {
        window[dataLayerName] = window[dataLayerName] || [], window[dataLayerName].push({ start: (new Date).getTime(), event: "stg.start" }); var scripts = document.getElementsByTagName('script')[0], tags = document.createElement('script');
        function stgCreateCookie(a, b, c) { var d = ""; if (c) { var e = new Date; e.setTime(e.getTime() + 24 * c * 60 * 60 * 1e3), d = "; expires=" + e.toUTCString(); f = "; SameSite=Strict" } document.cookie = a + "=" + b + d + f + "; path=/" }
        var isStgDebug = (window.location.href.match("stg_debug") || document.cookie.match("stg_debug")) && !window.location.href.match("stg_disable_debug"); stgCreateCookie("stg_debug", isStgDebug ? 1 : "", isStgDebug ? 14 : -1);
        var qP = []; dataLayerName !== "dataLayer" && qP.push("data_layer_name=" + dataLayerName), isStgDebug && qP.push("stg_debug"); var qPString = qP.length > 0 ? ("?" + qP.join("&")) : "";
        tags.async = !0, tags.src = "https://dlib.containers.piwik.pro/" + id + ".js" + qPString, scripts.parentNode.insertBefore(tags, scripts);
        !function (a, n, i) { a[n] = a[n] || {}; for (var c = 0; c < i.length; c++)!function (i) { a[n][i] = a[n][i] || {}, a[n][i].api = a[n][i].api || function () { var a = [].slice.call(arguments, 0); "string" == typeof a[0] && window[dataLayerName].push({ event: n + "." + i + ":" + a[0], parameters: [].slice.call(arguments, 1) }) } }(i[c]) }(window, "ppms", ["tm", "cm"]);
    })(window, document, 'dataLayer', '35566e07-61e4-4938-b133-3693808d4d28');
    */
</script>
    
<!-- End Piwik Code -->
    

<script>
    //includeHTML();
    
window.addEventListener("load", function(){
    window.cookieconsent.initialise({
        "palette": {
            "popup": {
                "background": "rgba(0,0,0,0.75)"
            },
            "button": {
                "background": "transparent",
                "text": "#ffffff",
                "border": "#ffffff"
            }
        },
        "position": "top",
        "static": true,
        "content": {
            "message": "Piškotke uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje.",
            "dismiss": "Razumem",
            "link": "",
            "href":""
        }
    })});
</script>
<script type="text/javascript" src="https://cdn.mathjax.org/mathjax/latest/MathJax.js?config=TeX-AMS-MML_HTMLorMML"></script>
<script type="text/x-mathjax-config">
    MathJax.Hub.Config({tex2jax: {inlineMath: [['?$','$?'], ['\\(','\\)']]}});
    
</script>


</body>
</html>