Prve izkunje Metalke ob ustanovitvi konzorcija za arabski zaliv
Primer za zgled drugim
Metalka je skupno z drugi-mi zainteresiranimi delovnimi organizacijami sprejela obvez-nost, da ustanovi konzorcij za Arabski zaiiv Konzorcij sestav-Ija 18 lanov ki so zdruili sredstva oziroma so si tned seboj razdelih stroke akvizi-cij, ki znaajo letno 300.000 do-larjev Sredstva so lani Me-talkinega konzorcija zdruili na samoupravnih osnovah, to-rej s posebnim samoupravniin sporazumom. Konzorcij ima upravni odbor, ki ima vse sa-moupravne pravice, da imenu-je ali zamenja vodstvo, na dru-gi strani pa lahko vsak lan konzorcija neposredno sklepa posle, ali pa se ve lanov do govori med seboj za skupni posel. V vseh spornih prime-rih posee vrnes upravni od-bor konzorcija, ki naeljuje skupnemu predstavnitvu za Arabski zaliv.
Od kje pobuda za ustanovi-tev konzorcija? Republika go-spodarska zbornica je e pred meseci pripravila prednostni vrstni red za zunanjetrgovinsko menjavo slovenskega gospo-daretvft z nekaterimi najbolj "anfMivimi ^gelami7 v fazvo-ju, ele kasneje pa je prila na vrsto pobuda za ustanovi-tev kozorcijev, ki naj bi po samoupravni poti oblikovali tako sodelovanje. Od skupno 15 nartovanih konzorcijev za nastop v deelah v razvoju, je bilo do konca lanskega leta nstanovljenih pet, med njimi tudi konzorcij Metalke za Arab-ski zaliv.
Ob tem velja posebej opozo-riti na to, da konzorciji e zdale niso zaprte gospodar-ske institucije, pa pa so odprti za vse tiste delovne or-ganizacije, ki bi se jim elele pridruiti in skupno z ostali-mi pojdetji nastopati na tri-ih deel v raOTOJu. V skladu z zakljuki predsedstva CK ZKJ je bii tudi v Sloveniji la-ni sklenjen samoupravni spo-razum o zdruevanju sredstev za skupni nastop slovenskega gospodarstva na triih deel
v razvoju. Tako so nekatere delovne organizacije, med nji-mi tudi Metalka, zbrale naj-prej 20 milijonov, nato pa e 50 milijonov dinarjev, dokler ni ta vsota pri vlaganju uprav-ljavcev Ljubljanske banke a-soma narasla na 250 milijonov dinarjev. Od te vsote je bilo lani izkorienih za skupni na-stop na triih deel v razvo-ju okrog 70 milijnov dinarjev.
Sredstva tega, doslej prvega tovrstnega samoupravnega spo-razuma v dravi, imajo vlogo dopolnilnih kreditnih vlaganj v skupna in lastna .podjetja ter predstavnitva v deelah v razvoju. Poleg tega naj bi za-interesirani z njimi pomagali pri financiranju dragih trnih raziskav ln pri uresnievanju zahtevnih nartov, ki jih po-samezne delovne organizacije, kar velja tudi za Metalko, sa-me za skupni nastop na tri-ih deel v razvoj, brez dvo-ma ne bi zmogle.
Morda e to V zvezi z ures-nievanjem akcije o perspek-tivnem razvoju dohodkovnih odnosov med trgovino tn pro-izvodnjo, za katero se ogreva-rho e lep fa, 1e treba pozdra-viti pobudo Metalke, ki je do-slej pokazala vso pripravlje-nost, da se na samoupravnih osnovah povee s proizvodnjo. Tako je samo do druge polo-vice lanskega leta sklenila ve kot 40 samoupravnih sporazu-mov o dohodkovnih odnosih med trgovino in proizvodnjo, prav tako pa je uresniila spe-cializacijo in delitev nastopa-nja na tujih triih z neka-terimi svojimi poslovnimi part-nerji.
Toda, predstavniki Metalke menijo, da se pri uveljavlja-nju dohodkovnih odnosov med trgovino in proizvodnjo pojav-lja kup teav. Velik problem pri povezovanju trgavine in proizvodnje je lani predstav-ljala (tako bo verjetno nekaj mesecev tudi letos) neusklaje-nost nekaterih na novo spre-jetih zakonov z ustavo in za-konom o zdruenem delu
Tako, na primer, zakon o zavarovanju plail onemogoa ugotavljanje dejanskih stro-kov, delitev rizika itd. Precej-nja ovira za hitreje povezo-vanje in za vzpostavitev do-hodkovnih odnosov med trgo-vino in proizvodnjo tako sodijo v Metalki je tudi od 1971. leta z odlokom ZIS za-mrznjena trgovska mara.
S takim nainom medseboj-nega sporazumevanja in dogo-varjanja, kot ga je ubrala Me-talka, bi morali slediti tudi v drugih naih trgovinskih de-lovnih organizacijah, saj se moramo zavedati, da ne samo v o-kviru republike, ampak v vsej dravi, e mono zaosta-jamo z akcijo oblikovanja in uresnievanja dohodkovnih od-nosov med trgovino in proiz-vodnjo. Metalka je resda ko-rak pred ostalimi, toda ostali prizadeti ne bi smeli vefi to-liko zaostajati za njo. Pouen primer, ki pa ga zlepa ne kae zavrei. I. V.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si