v BOLGARSKA SLOVNICA IN ČITANKA S SLOVENSKO-BOLGARSKVH RAZGOVORI SESTAVIL PROF. ANTON BEZENŠEK NA SOFIJSKEM VSEUČILIŠČU PRILOŽENIH 6 TABLIC S CIRILSKO PISAVO UP ki k. A. A! SOFIJA ZALOŽILA'BEZENŠKOVA AKADEMIČNA KNJIGARNA 1914 RS A CENA K l"40 - LEV hSO /m 7 SLOVNI C A , 2^ ’ ČITANKA S SLOVENSKO-BOLGARSKIMI RAZGOVORI SESTAVIL Prof. ANTON BEZENŠEK NA SOFIJSKEM VSEUČILIŠČU PRILOŽENIH 5 TABLIC S CIRILSKO PISAVO SOFIJA ZALOŽILA BEŽENŠkOVA AKADEMIČNA KNJIGARNA 1914 CA /27 FIen. Tp. HacnafleB-b, H-/ib KoonepaTHBHo /J-bo ,ryTenčepi”b“ — Cocj>HH L O ¥ M I C A Predgovor. Najsorodnejše narečje nekdajni bolgarščini javlja se mila in krasna naša slovenščina. Božidar Raič. Nova doba je nastopila na Balkanu po sijajnih zmagah slovanskih zaveznikov nad Turki. Po celi Evropi se je začelo veliko zanimanje za zmagovalce, posebno za Bulgare. Mnogi so se začeli učiti bolgarskega jezika, da bi se potem mogli neposredno seznaniti z bolgarsko književnostjo, ali da bi mogli pismeno in ustno občevati s svojimi brati na Balkanu. Kmalu po svojem prihodu v Bolgarijo, kamor sem bil 1. 1879 iz Zagreba poklican od bolgarske vlade, začel sem spisovati kratko bolgarsko slovnico, katera je izhajala v IV. letniku (1881) »Jugoslovanskega Stenografa". Sedaj pa sem se namenil izdati, po želji nekaterih odličnih slovenskih rodoljubov, slovnico bolgarskega jezika v posebni knjigi, sestavljeno na obširnejši osnovi, pridruženo s kratko čitanko in slovensko-bolgarskimi razgovori. V tem namenu me je potrdil tudi nasvet »Slovanskega kluba" v Ljubljani, kateri priporoča Slovencem, učiti se bolgarskega jezika, kar je posebno potrebno zanimajočim se za Balkan tehnikom, zdravnikom, bančnim uradnikom, trgovcem, rokodelcem i. t. d. Kdor se pa zanima za bolgarsko književnost, ima na izbor dosta leposlovnih in znanstvenih knjig in časopisov. V obče je za vsakega, kogar zanima Balkan, važno dandanes poleg hrvatsko-srbskega jezika tudi znanje bolgarščine. Bolgarski jezik, katerega govori okoli 51/* milijona ljudi, sega — kakor je pisal že naš slavni učenjak Božidar Raič v »Slovanstvu" (izdala »Matica Slovenska" 1. 1873) — »od Donave do obrežij Egejskega (Belega) morja in od Črnega morja do vzhodne Albanije". Po istem pisatelju, kateri osnovava svoje mnenje na Miklošiču, Šafafiku in dr., je najsorodnejše narečje nekdajni bolgarščini naša slovenščina. (Glej omenjeno knjigo str. 345). IV Jezik, v katerem sta pisala sv. brata Ciril in Metod cerkvene knjige, imenujejo nekateri slavisti staroslovenski, drugi — staro-bo/garski. Kateri imajo prav, o tem nimam namena tukaj razpravljati. Na vsak način pa je bil narod, od katerega so Bolgari sprejeli slovanski govor, veja slovenskega pokolenja. A vsled sosedstva in zmesi z Bolgari so se v stari slovenščini nekatere jezikovne pojave predrugačile, nekatere oblike so se izgubile *) jtd. Večina sedanjih posebnosti bolgarskega jezika se je pojavila kmalu po prvem razrušenju bolgarske države 1018 leta. V listinah XIII. stoletja se zanemarja poprvk — posebno po predlogih — sklanja. Pridevniki tvorijo istotam drugo stopinjo s predstavko po-, a tretjo s predstavko naj-, ne da bi se promenila končnica pridevnika; na pr. „po-širok“ (širji), „njj-širok“ (najširji). Tako je tudi v sedanjem bolgarskem jeziku. Oziroma na te in podobne pojave tako davnih dob sme se — kakor trdi B. Raič — po pravici domnevati, da seje bolgarski govor do XVI. stoletja tako ustanovil, da se je malokaj ločil od' sedanjega. O izvoru spolnika sodi B. Raič tako-le : „Spolnik je prisi- ljen nastopiti zarad točnosti in lažje razumljivosti tam, kjer pešajo ali so spreminola sklonila. Grščina je tudi bila primorana sprejeti spolnik, ker ima premalo padežev; drugače pa je z latinščino, ki ima šest padežev". V tem obziru se strinjam z Raičem in še dostavljam, da je med drugim novo grščina s svojim spolnikom kot sosedka mnogo pripomogla k temu, da se je spolnik tudi v bolgarščini udomačil; saj so izobraženi Bolgari še do novejših časov govorili tudi grščino. Nadalje vem iz praktičnega življenja, da je spolnik v bolgarščini često potreben, da se more točno razumeti smisel ka kega stavka. Bolgarski naglas je precej podoben slovenskemu — mnogo bolj kot hrvatsko-srbski, a kjer se razlikuje, sem ga v slovnici označil. Isto tako se nahaja v bolgarščini mnogo besed (oziroma korenov), kakoršnih ni v hrvatsko-srbskem jeziku, kar je tudi dokaz za bližnje sorodstvo med bolgarskim in slovenskim jezikom. *) Nedoločnik in namenilnik sta v bolgarščini skoraj brez sledu izginila. A staroslovenski časi pri glagolih so popolnoma ohranjeni. Dvojina se le izjemoma rabi; na pr. roga, oči, uši, (ušesi), nozč (nogi), r&cč (roki), ramenč; dva vola in dr. v Na pr. streha, hrv.-srb. krov, prašam (maked. nar.) hrv.-srb. pitam, tuka (slov. tukaj) hrv.-srb. ovdje, az (slov. jaz) hrv.-srb. ja, hiža (slov. hiša) hrv.-srb. kuča (bolg. K^ma), črn hrv.-srb. crn i. t d. Bolgarskega jezika se je torej zaradi sorodnosti s slovenskim jezikom in zaradi priprostih oblik Slovencu lažje naučiti, kot kakega drugega savanskega jezika. Slovnica ne bode delala nikomur težav; tudi se nje ni treba na pamet učiti. Dosta je, da se pazjlivo prečita in se nekatere bolj redke oblike ponavljajo, dokler se osvoje; drugo pa se nauči s čitanjem bolgarskih knjig in časopisov. Pri tem se mora seveda včasi pogledati nazaj v pozamezne oddelke slovnice. Tako se na lahki način združi praksa s teorijo, in s časom se doseže popolno znanje jezika. Podajem to skromno delo svojim dragim rojakov z željo, da bi tudi nekoliko pripomoglo k vzajemnemu upoznavanju in zbliževanju južnih Slovanov na prosvetnem in narodno-gospo-darskem polju. Našim bratom na Balkanu pa naj velja, kar veli rimski pesnih Vergil (Aeneis XI. 362): Nulla salus bello; pacem te poscimus omnes! (Ni ga blagorja v vojni; vsi si želimo miru!) Sofija, na praznik sv. Cirila in Metoda 1913. A. B. I I z v o r n i k i. Pri sestavljanju slovnice sem se oziral posebno na najnovejše bolgarske slovnice: KapaiKtJioB-h. ypoi|n no 6-barapcKa rpaMarmra. FIaobambt, 1911. MapaeBi,. E-bJirapcna rpaMaTMKa. Tipnoso 1912. MBaHOB-b. Et-JirapcKa FpaMaTnna. FIaobambt, 1905. Primerjal sem tudi : Hhkojiobt,. Vnašanje ki M3yMeniio čoarapcKaro asbina. Co(j>in 1910. Benigar. Bugarska Slovnica. Zagreb 1904. Wagner. Mluvnice jazyka bulharskčho in „Bulharsky snadno a rychlč". Praga 1895. Vsebina. Stran Predgovor ||| Slovnica. Bolgarska abeceda.................................. 1 Ob odnošaju bolgarščine k slovenščini . Vaja v čitanju....................... /. Spolnik......................................................... 6 //. Samostalnik. Spol.......................................................... 7 Spolnik za samostalnikom...................................... 9 Sklanja ..................................................... 10 ///. Pridevnik.......... ..........................................13 IV. Števnik. A. Glavni ...................................................15 B. Redni.................................................... — C. Ločilni in množilni 17 V. Zaimena. A. Osebna....................................................17 B. Povratna..................................................18 C. Posestna.................................................. — D. Vprašalna ...... 19 E. Oziralna — F. Kazalna . . ........ 20 G. Nedoločna.................................................21 V/. Glagol. A. Sprega pomožnih glagolov ... 2? B. Sprega pravilnih glagolov . . 25 C. Nepravilni glagoli....................................... 26 Pojasnila k glagolskim oblikam................................27 VII. Predlog....................................................... 33 VIB. Prislovi............. ........................................37 IX. Veznik ... 38 X. Medmet............... ........................................39 Čitanka. 1. jlnnd ... 40 2. Pnaa-naaHHH& n Pmjickuhti MOHacmp-b..............................41 3. Kasatmiiivb......................................................42 1. MaKCflOHMfl...................................................... 43 5. EtijirapnH...................................................... 44 6. EanKancKH noayocTpoBa> .47 Razgovori. I. Obči razgovori......... . . .49 II. Razgovori za popotnike 53 Tablice s cirilsko pisavo. Vaje v pisanju in čitanju cirilice...................................60 Bolgarska abeceda.* Cirilica. Latinica. Tisek: Rokopis: Glasi se A a a cv a B 6 s & b B B GB S v r r gT g A A S) b d E e S e e >K >K f ■oic V Z 3 3 S Z H M -Vi i P\ H oe 1A- j K K se dv k JI /1 c/l JV l M M dlll JW m H H 'H n * Abeceda se imenuje bolgarski „azbuka“ po prvih dveh pismenkah v cirilici: a, kateremu se pravi „az“ (slov. jaz); 0 = b „buki‘ (buk, slovenski bukev). — 2 0 0 (9 0 0 n n Sl VL p p p § r r C c e c s T T aUL wv t y y H u

j ali zamolklo 'h p t> -vb e, e (ja) KD to se 00 ju n n cR ja A A S 4 3 zamolklo Izgovarjanje in pomen pismenk. Glasniki: a, e, h, o, y se izgovarjajo kakor slovenski; samo e v začetku besedi in osamljeno se glasi kakor „je“. K) se glasi kakor ,ju“; na pr. io>kho — južno. h se glasi kakor čisto *ja“; na pr. acno — jasno, siroma — jagoda. a se izgovarja z malo stisnjenim grlom kakor zamolklo a; nahaja se le v sredini besedi, katere imajo ednaki koren s slovenskimi z glasnikom o; na pr. pakž — r&kd (roka), 3a6t> — {z&b, zob), rAcra — gasta (gosta). V začetku besede ima a samo xn>jn> — &g’l (ogelj)j na koncu: ca — sd (so). •fe, imenovano .dvojno e", se glasi v iztočnih pokrajinah Bolgarske kakor „ja“ (ea), a v zapadnih kakor „e“; na pr. Btspa — vera ali vjara. Narečja se pišejo z "fe na kraju: KAgte — k’dč (kje), sat — zlš (zlo). Spolnik množine m. in ž. spola -Tt se piše vedno z 1>; na pr. gyMaTa — gyMUTf> — dumitč (besede), MAoueTt — m&žčtč (možje). Števnik gB-fe—dvč in proizvedeni od njega se pišejo z -fe. Na pr. gBfccrfe (200); gBt xnaagM (2,000) in dr. Kedar sledita v glagolih dva e drug za drugim neposredno, tedaj se piše prvo z -fe. Na pr. ute — pčje, cfce — seje in dr. Na koncu glagolov v množini se ne piše 1i, ampak e. Na pr. n^ere — pšjete, ctere — sčjete. Soglasniki: 6, p, r, g, >k, a, k, g, m, h, ri, p, c, r, , x, p, h, ui, m (št) se izgovarjajo kakor slovenski. Polglasniki: t> (trdo „jer“) b (mehko „jer“). t> v sredini besedij, kakor tudi na koncu samostalnikov in pridevnikov, kedar je k njim pripojen spolnik (tt.), se glasi kakor kratko in zamolkolo na pr. 6barapmn> se glasi kakor baigarin (Bolgar); Bbpčd — vrba; iiapog-br-b — naro'dSt (narod). t> na kraju besedi se sploh ne čuje, a samo pomenja, da se mora poslednji soglasnik trdo izgovoriti. — Veznik Mb se izgovarja kakor „no“ a piše se tudi ho. Tudi b na koncu besedi se ne izgovarja, a omekšuje poslednji soglasnik in se rabi posebno pri ženskih samostalnikih, ki končujejo na soglasnik, na pr. CMbprb — sm’rt, MnaocTb — milost, KocTb — kost, in pri moških na — Ab, na pr. yHHTejib — učitelj, npnsTejib — prijatelj. Pri ženskih samostalnikih, končujočih se na b, ako se jim pripoji spolnik (ra), je b brezglasno. Na pr. KOCTbTa — kost-ta. A pri moških se b pred spolnikom tt> čuje kakor n; na pr. yun-reabTT, — učitelj&t, uapbfb — carj&t, Kpa/ibTT, — kralj&t, — p&tjat, KOHbT-h -- konj^t. Pismenka b stoji tudi na koncu števnikov: nerb — pet, mecrb — šest, aeserb — devet, gecerb— deset in proizvedenih od istih. Pred krajnim e posebno v končnici Hbe (nje) služi za omekšanje predstoječega soglasnika; na pr. TipHbe — trnje, Konbe — kopje. A v novem pravopisu se zamenjuje v tem slučaju pri besedah, ki imajo naglas na pred-poslednjem zlogu, z h : MH-feune — mnenje, ynčHne — učenje; pri onih pa, ki imajo naglas*) na tretjem zlogu (proparoksitonon) se b izpušča ; na pr. ncKaue — iskanje, račAaue — gledanje. h = j; na pr. Teoii — tvoj, Ronabaa — vojvoda. Ob odnošaju bolgarščine k slovenščini. 1. Na mesto bolgarskega x ima slovenščina o, na pr. 3^6t> — zob, M^ACb — mož, a^ča, — dob, pAKd — roka, rix.Tb — pot, m^a^P^ — moder. 2. Na mesto bolgarskega m (št) na koncu besedi ima slovenščina navadno č, a v sredini in na početku č, šč, na pr. uoms — noč, nemb — peč, noMouib — pomoč, cptmaivrb — srečam, rma-maMt. —plačam, K*ma — koča, (hiša), i^maM-b—puščam, iuhta, — ščit, munaivn, — ščipam. V tujih besedah je m — št: noma — pošta, mahi — štab. 3. Na mesto bolgarskega 1> stoji v slovenščini prosto e; na pr. ivrbpa — mera, cntrb — sneg, ntcenb — pesen, nima — pena, bIjkt, — vek, m "bero — mesto, Btpa — vera, B-bnčpb — venec. *) Naglas označujem samo pri onih besedah, katere so v bolgarščini drugače naglašene kakor v slovenščini, a imajo isti pomen. Označujem ga tudi pri neznanih besedah zajedno s prevodom. 4. Na mesto bolgarskega ts v sredini besedi ima slovenščina e; na pr. on>Hb— ogenj, i\rbrM—megla, TbH-bKb —tenek, fločip-b — dober, nnsbKb — nizek. 5. Kjer se nahaja v bolgarskih besedah skupina p-b ali T>p, se izpušča navadno v slovenskem h (neki slovenski pisatelji so prej tudi tukaj pisali „e“); na pr. Bbpx,b — vrh (verh), flbp>KaBa — država, 6i>pao — brdo, MpbTBO — mrtvo, o»pAue — srce, cipna — srna. 6. Kjer je pa skupina ali jn> v sredini bolg. besedi, imamo v slovenskem ol, na pr. b^akt, (dAbKi)— volk, BbAna— volna, n-bAHO — polno, c/vbHue — solnce, AbArb — dolg, AAbHC-HocTb — dolžnost. 7. Naglas je v bolgarščini večinoma isti kakor v slovenščini, a kjer se razločuje, bode v tej slovnici in čitanki označen. Pri t, ft, K), a, -b je postavljen naglas poleg istih iz tehničnih ozirov: V, s', to', b'. Vaja v čitanju. A3b qera, a tu nmueuib. Az četd, a ti pišeš. Koti nosHaea flodpii hob^kb? Koj (kdo) poznava dobrč čovčka? Hebero e jicho; CAbupero rpfce. Nebčto je jasno; sVnceto greje. Knnrara e 6taa; račAara e nepna. Knigata je bčla; tablata je černa. Saaroro e no-Te>KKO ort cpečporo. Zlatčto je pč-težko ot srebrčto. LLIyMn Mapnpa oKipsaBena, riaaMe BgoBHua, aioto paneHa. Šumi Marica okrvavčna, Plače vdovica, Ijuto rančna. jjočpt aoiuah, Aparn rocrn! Dobrč došli, dragi gostil B"b croBopa e čutara Ha CAaBHHCTBOTO. V sgdvora je silata na slavjdnstvoto. CteflMHeHMe-ro npaen omara. S’edinčnje-to pravi silata. KyarypnoTO cČAmKeime n eAHHenne na caaBBHHTt e egno beahko Kulturnoto sbliženje i edinenje na Slavjanitč je ednd veliko nakano sa csrpa^Aane cetmio 6*.aAtne Ha cnaernicKOTo im time. načdlo za s’grdždanje svčtlo badašte na slavjanskoto plčme. I S p o 1 n i k. Dele stavkov imate bolgarščina in slovenščina ednake, samo se rabi v bolgarščini spolnik -tt>, -ra, -to, kateri služi za točno označenje predmeta ali njegove lastnosti. Spolnik se postavlja na konec besede in se ž njo zedinja ednina množina Za moški spol — tt> „ ženski „ — ra „ srednji „ — to — Ta. Primeri: ma.>ki> — makvii (mož— ta mož, t. j. toti mož, ki je že znan, a ne mož vobče). Ma>kc — ma>kčt1> (možje—ti-le možje). >Kend — >kchht^ (žene — te žene). A6tč— Atrero; Atpd — A^uara. 11. Samostalnik. Spol samostalnikov se v bolgarskem jeziku strinja s slovenskim. A važno je gledati na spol pri tvorenju množine. Moški spol. 1. Dvo-ali mnogozložni samostalniki moškega spola tvorijo množino na — k (i). Na pr. saKČH-b — 33I<6hh, napčAi — napčAM, yqnreAb — y4HTeAH. 2. Ednozložni samostalniki moškega spola tvorijo množino s končnico — one; oni, ki končujejo na b ali ii, zadrže iste Pred končnico — one, naglašeno navadno na kraju (obč). Na pr, flapb — flapoBč, gOMb — aomobč; serb — serbOBč, Kpaii — Kpanobe. Izjema 1. Ednozložni samostalniki papb, Kpaab, KHnab, M/KiKii, ko h b — tvorijo množino na e: uapč, Kpajič, khasb, maokč, kohč. Izjema 2. Nekateri ednozložni samostalniki moškega spola tvorijo množino na — h (namesto — ose): 3*.6b —3*.6n, paK-b — paun, npbCTb — npbcru, eooKflb1 — bo>kam, craBb1 2 — craBM. 3. Kedar stoji pred samostalnikom beseda, ki točno določuje kolikost, tedaj se tvori množina na — a ali h: Na pr. flBa rpaga, (a nedoločeno: mhoto rpagOBČ); ero kohh, (a nedoločeno: MuoncecTBo kohč), nerb jiesa (a nedolo Čeno: H^KOJIKO JlČBOBe). Izjema. Le tisti samostalniki, ki končujejo na -hht>, -Tejib, in — eij-b, kedar se določujejo z besedami: flBaMa, rpmvia, ne-mpivia, neruMa itd., ne prejemajo a ali h, ampak — h. Na pr. flBaMa y4nreAu, rpuma čbflrapn, neruma crapitn. 4. Samostalniki na -HH-b tvorijo množino na -h (ht> ce izpusti); samo besede z naglasom na -hht> zadrže h. Na pr. čt/jirapHH-b3 — či/Arapn, cčabumht, — ečamrn; go-MaKHHb ---- flOM3KHHH. 5. Samoglasnik e, kakor tudi t> v končnicah samostalnikov odpade v množini, ako se more izgovoriti dotična beseda brez njega. Na pr. BtjHČLpb — BtuijH, crapepb — crappu, OBČHb— obhh ; OFbHb --- OPHbOBČ, KOCbMb ----- KOCMH 4, MOMbKb — MOMIJH. A ostane: mtceub — Mtcepu, MAgpeub — MAgpeun, M03bia> — Mosipn, rincbKb6 — nncbpu. 6. Med samostalniki na—ejn> izgube samoglasno e v množini samo oni, kateri imajo naglas na poslednjem zlogu. Na pr. n^rčAb — nlvr/iH, opč/vb — opAH. A drugi jo zadrže: >KnreAb — >KnreAU, y4HTe/ib — y hhtcam. 1 vodja. — * sklep (na roki). 3 Imena narodov se po bolg. pravopisu ne pišejo z veliko začetno pismenko. A imena mest in oseb se pišejo z veliko pismenko. 4 lasje. — 5 krik. 8 — Opazka. Na poseben način tvorijo množino sledeči samostalniki : 6parb — 6par a, ročno p n' Hb — ročno ačl, /caMbKb ali rraMe/cb — KaMbHH, rypaHHb — ryppn, trpatcb1 — Kpaaa, porb— pora, aeHb — pan, cbHb2 — cbampa, 3aeKb1 * 3 — 3akpn. Pomni sledeče izreke: Asa 6para, A&awia 6para, mhoto 6para. — FocnopA / paaMa ročno ah' Ha, mhoco ročno ah' nospn.— /jaa KpiiKa, mhoco k pa k a; psa ahh — psa AČna, mhoi o ahh. — EAHHb nAsrb*, ABa nAsrn3, mhoto nAS.ru6. — EAHHb aoBb' Kb, ABaMa woBŠ'/ca = ABaMa a^hjh'1, mhoto avujh ; m noro xopa — MHoro a/oačs. Ženski spol. 1. Samostalniki ženskega spola tvorijo množino na -h (i): Na pr. 6d6a — čadu, pkxa— p-fcKH, seivm'9—aeivik, koctb --- KOCTH, HOlUb — Homu. Promenljivo e v krajnem slogu se izpušča kakor v slovenščini, isto tako t>. Na pr. ntceHb — nkcnn, MHCbAb — mucam. Pomni sledeče oblike: paskA —pAspi', Hor& — H03t', KASipa — KAupn ali KASipa', Bpara — ep ar h’ ali špara', hubi — hhbh ali hhbh', oBpa — obl/h' ali oapč. 2. Pri ženskih samostalnikih na -ra, -na, -xa ne omehčava] o se nikdar r, k, x pred n v množini, a pri moških je različno. Na pr. fl^rd10 — a^th, MA'Ka,! — ma'kh, akxdl2 — akxH; cayra — cayrH, 6yK-bl3 — 6^kh, rp^crnKa — tptjCtukh, Hex,b14 — 4exn, 6k'akrb15— čkakan, Baax'b10 — eaacH, BAaauKa — BaagMijn. Srednji spol. Samostalniki srednjega spola tvorijo množino na dva načina: 1. Ko se zameni končnica ednine -o z -a, -e z -n. A ko stoji e aa u ali m, tedaj se pristavi v množini -a (-ija, -ma). 1 noga. — 7 sanje. — 3 zajec. — 4 enkrat. — 5 dvakrat. — 0 mnogo- krat. — 7 dve duši t. j. dva človeka. — 8 mnogo ljudi. 0 zemlja.— 10 mavrica. — 11 muka. — 17 Ičha ali greda. — 18 bukev.— 4 Čeh. — 15 znak, biljeg. — 10 Vlah. Na pr. rHt3A(5 — rHtsad, Kpnad — Kpuaa ali KpnAt (ABt); JI°3č 1 — ao3fl', patre — UBtra', Mopč — Mopa', AMcrene2— A^'iiCTBHfl; JiHpč — /inqd, yHnampe3—y4n;inipa. Izjeme: yxč — ywH, ok6 — oan. 2. Ko se pristavijo ednini določeni končni zlogi : -Ha, -ena (-eHt), -Ta, -era, -eca. Na pr. BptMČ4 — BptMeHd, hmc — n Me h d, natMe — nat-Mend, paMo 6 — paMend (paMfent), Mopč 6 — Mopčra, nnae 7 — nHaera, a^pbo' 8 — A^peera ali A^psecd, AtpBMe 9 — A^peacra, He6o' (č) — Hečecd, h^ao — 4yaecd. Pomni nepravilne oblike: /ry/?z> — Kynnupa, rpajjTt — rpa-AHip& (in pravilno rpa^osč) c?.//z,10—cb'nnipa, apa6n& 11 — epa6-HČTa, revie — Temin', npe 12 — nppn, aštč — jihcič — A HCTPcL. Spolnik za samostalnikom. Neka posebnost bolgarskega jezika je spolnik. 1. Spolnik za ednino moškega spola je tt>, ženskega ra, srednjega to. V množini za moški in ženski spol t*, za srednji Ta. Spolnik stoji na kraju besede ter se zedinja ž njo v eno celoto. Na pr. aa.Kdn-b — aaKdH-bTb (izgovarjaj: zakdndt) — 33x6-HnTt, MačiKa— MdiiKara—MdiiKHTt, a1>ač>— a^6to — Atadra. 2. Pri moških samostalnikih na t> se čita pred spolnikom ta polglasna; pri enozložnih prehaja celd naglas na njo. Na pr. rČBop-bT-b (gdvordt), floivvbT-b (domdt), rpa^-bT-b (graddt). 3. V besedah na b in h, ako se jim pristavi spolnik, izgovarjajo se te končnice kot a (ja), kakor se tudi včasi pišejo. Na pr. npnareab — npuareabTb ali npnaTeaarb, (obe obliki se izgovarjate ednako: prijdteljdt); KOHbrr, — KoubTb (kdnjdt); Kpaii — Kpaurb (krdjat). 4. Pri ženskih besedah na b prehaja naglas na spolnik. Na pr. AiočdBb — /liočoBbTd, pdAOCTb — pagocjbrd. 1 lozje, trsje. — 2 delo. — 8 šola. — 4 čas.— 6 rama. — 8 morje. — 7 pišče. — 8 drevo. — 8 drevesce. — 10 sanje. — 11 vrabec. — 12 kvzlič. 5. Pri samostalnikih, kateri skončujejo na samoglasnik, strinja se članek z istim; tako dobivajo samostalniki moškega spola na a in a članek ra. Na pr. c;iyrb — cayrara, BoiiBbga — Bokebaara, CAgHa'1— C-K.flHfl'Ta, g-feua — g-feudra, Kpakb2 — Kpakbra. 6. Pri nekih kolektivnih na e se rabi to namesto rt. Na pr. r-bpHe — rbpnero, kaMene — KaivieHeTo. 7. Beseda K/Kiua (hiša ali koča) ima v množini s spolnikom kauuht-B ali K-$.ma'ra. Opazka. Lastna imena, kakor tudi besedi Bon> in 1'ocnogb (v smislu Gospod-Bog) ne prejemajo spolnika. Sklanja 1. V bolgarskem jeziku je pet padežev: 1. imenovalnik (nominativ), 2. rodilnik (genitiv), 3. dajalnik (dativ), 4. tožilnik (accu-sativ), 5. zvalnik (vocativ). Za vseh pet padežev imajo posebne oblike samo lastna in rudninska imena moškega spola na -b, b, ii. Imen. Borb CTOfl'H-b bparb Rod. Bora Croaua bpara Daj. Bory Croany 6pary Tož. Bora Croaua bpara Zval. Boare! Croaue! bparc! Opazka. Pri drugih samostalnikih moškega spola so se pa-dežne oblike večinoma izgubile, a kar jih je ohranjenih, so iz staroslovenskega ali starobolgarskega jezika. Imen. sparb KOHb poflb Rod. Bpara Kona poga Daj. Bpary KOHK) pogy Tož. Bpara Koua poga Zval. Bpa>Ke! KOHHO poge! 2. Sicer pa se padeži nadomestujeje s predlogi na in ott>. 1 sodnik. — 1 noge. a. Moški spol. Ednina. brez spolnika: s spolnikom: Imen. napdAi> HapdATvr-b Rod. na napčflT) Ha napdAa Daj. na HapdATj (HapoAy) Ha napčAa Tož. HapČATi napdAa Zval. HapČAe! Hapdae! Množina. Imen. HapdiiH HapČAMT^fe Rod. Ha HapčAM na HapdAnr^ Daj. Ha napČAH na napčAMT^ Tož. HapčAM napčAMT-fe Zval. napčAn! HapČAMTt! b. Ženski spol. Ednina. brez spolnika: s spolnikom: Imen. ropa ropdra Rod. Ha ropa Ha ropara Daj. na ropa ho ropara Tož. rop ali e se izpušča v zvalniku. Na pr. Bor-b — Eoate, ronaK-b —lonaMe, Ayxfc— Ayme; mo- MTjKt 3 -- M0M4Č, OpČATj --- OpAB. Pomni še nekoliko nepravilnih zvalnikov: CMHfc -- CMH6, CMHO, CMHKOl tipara. — dpare, dparko! dama 4 —•* rare, ratKO, tbmko! 1 teta. — a Kristus,— 3 dečko.— 4 oče.— OrČLTb — črne ! Boril — Bonče, Eonce/ie! ro'cnofl-b 1 — Pčchoah! (FocnoAHHi)2 — rocnČAHHe) 1 saeuii — satire! KHfl3t> — KHflIKe! Aiiiuepfl'3 — At-me! MOMd 4 — m6mc! MaiiKa ali mama — MaiiKO, Mamo, Mane, Manene! III. Pridevnik. 1. V bolgarščini razločujemo določne in nedoločne pridevnike. Poslednji imajo za moški spol končnico -t> ali -m, za ženski -a ali -h, za srednji -o ali -e. V množini imajo za vse tri spole -h. Na pr. AodVp-b, Ao6p&, AOČpd; rpaACKH, rpaACKa, rpaACKO. 2. Določen pridevnik moškega spola se tvori, ako se ali h zameni z -hh, ženskega in srednjega spola, ako se pristavi spolnik -Ta ali -to. V množini je za vse tri spole končnica -t*. Na pr. Aočpnfi, Aočpdra, Aodpčro, — ao6pht-£. rpagCKHli, rpagcKara, rpancKoro, — rpagcKHT^. 3. Nedoločni pridevniki moškega spola, kateri imajo v poslednjem zlogu gibljivo e, ga zgube v vseh ostalih oblikah, kakor tudi v slovenščini. Isto velja o -b. Na pr. B-feMeHb, B-feqHa, BtHHO, --- B"b4HH BtHHUd, B^MHara, B^HHOTO, -- B^HHHTfe Ma/n-icb, Manica, mbako, — mb/iicm itd. Opazka. Pridevniki na -nem., se pišejo torej v istih oblikah z dvema h. Na pr. MMeHeH-b l, n Men Ha, mmcuho, —- hmchhh CT^HeHb2, CT^HHa, CT-feHHO, --- CT^HHH. 4. Sklanjajo se pridevniki kakor samostalniki. Samo tožilnik določene oblike se tvori na -h, a rodilnik in dajalnik tako kakor tožilnik, ko se jima pristavi še predlog na. Na pr. JltTHHM, JltTHHH, Ha JltTHHfl. 1 Gospod-Bog. — 8 gospod. — hči. — 4 5 deklica. 5 imenski. — 11 stenski. Kedar se sklanja pridevnik v določni obliki zajedno s samostalnikom, tedaj se menja samo pridevnik, a samostalnik ostane nepremenjen. Na pr. aočpnii yHeHHKb, na fločpna y4eHHK-b, aodpna yne-nnivb; AodpHrt yqeHni4n, na Aodpnck yneHHLtn i. t. d. Opazka. Pridevniki, tvoreni od lastnih imen, ako pomenjajo samo eden predmet, se pišejo z veliko pismenko : OxpuAb — Oxphacko eaepo (izgovori: jezero), Cotjmfl — CocjmčiCKa okoahh \ A pridevniki, postali iz imen narodov, se pišejo dosledno malo kakor dotični samostalniki: dbnrapmrb — 6bArapcKn, cao-BeHCLVb -- CAOB6HCKH, pyCHHT> ---- pyCKH, Typ4HH'b --- TypCKH. Vaja. /Ikre, ne passaAsii2 rutsaAdro na niH-reHuero! — HorACA-nčre CHHbOTO Meče. — Otb Aodpd ckme godVpb nAOAb. — Bb ropdra 3 HMa paann A^peč ra.— 3aK0'WbTb rptčBa Aa ce auae.— BckKM rpkča Aa anae 3aKo'na. — KoubTb n houib' 4 bhah. — Koma raeAan omptAb, a mob^kb OTBpegb5. — KpaaTbc Kpacn pddorara7. — Kpas My rACAan! — Pučara ce OBona^a8 OTb raaBara. — CbBtcTbTd1’ e 6yAw'AHHKb čohcum.— /Ikuara roBo,paT'b HCTMHara. — 3muh' ra10 mei-cn noKaaaa Hoaerb.11 — C/RAna^a* * 12 13 rp-fečea Aa 6&a,e cnpjab^jJahbt>.4? — NeamaMe14 cb npVcTMTl;, pa6o'THMb16 cb pALptPrt, raeAaivie Cb onkrfe. 5. Stopnjevanje pridevnikov je jake priprosto. Od prve stopinje se tvori druga na ta način, da se postavi pred njo pred-stavek no-, ne da bi se pridevnik premenil; a tretja stopinja se tvori s predstavkom Han-. Oba predstavka sta vedno naglašena. Na pr. cuAeub— no'-cnAeHb— uati-CMAeHb, M&Abpb (moder) — no^MttAtpT* — Han-MAAbpb, Aodi'pb — no'-Ao6bpb — h&H-Aodbpb. Slovensko „od", „nego", -kakor" v primerjanju se izraža Z „OTT>“ ali „OTl KOAKOTO41. Na pr. Saardro e uo'-Te>KKO orb cptdpo' ro. (Zlato je težje od srebra). MadKara e no'-M^Apa orb koakoto Abwepa'ra. (Mati je modrejša kakor hči). 1 okolica. 8 razdiraj. -— 5 gozd. — 4 po noči. — 5 od vseh strani. — 6 kraj, konec. — 1 delo.— 8 osmrdi. — 0 vest. — *“ kača. — 11 noge,— 18 sodnik,— 13 pravičen. — 14 prijemamo. — 15 delamo. — 15 Vaja. Bb 3dnaflHa MaKefldnnfl ima mhofo x^6aBH! eaepd,—enHo' OTb flpyro no'-xy6aBn: x^6aBO e Octpobckoto daepo; mhoto no'-xy6aso e ript'cnaHCKOTO; ho Haii-xy6aBO e OxpMflCKOTo eaepo. M Ha Pn/ia2 ima mhoto esepd; ho Phackut^ eaepa ca rnaAKM, mhoto rio'MaaKM oTb MaKeftOHCKHTt esepd. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 30 40 50 IV. Š t e v n i k. A. Glavni: B. Redni: EflHHb (m.) eflna (ž.) paho' (sr.) npbBb, — a, — o Asa (m.) Aot (ž. in sr.) TpH nernpn neTb aiecTb ceaeMb ocemb AČBeTb AeceTb eAHnaaeceTb, ali CAandticerb ABanaaeceTb, — ndficerb rpHuanecerb, — HaiiceTb HeTMpMnaAeceTb, — HaiiceTb nernaAeceTb, — HaiiceTb LuecTHaAeceTb, — HaiiceTb ceAeivmaAeceTb, — HaiiceTb oceMHaaeceTb, — HaiiceTb AeBeTHaaeceTb, — HaiiceTb ABaAeceTb, ABaiiceTb ABaaeceTb m eflHHb TpnaeceTb, TpniiceTb HeTMpAeceTb, 4eTnpniiceTb neTAeceTb, ali rieHAece BTopb, — a, — o* * TpeTH, — a, — o HtiTBbpTM, --- a, — O neTH, — a, —-o. i. t. d. | eAHHaAeceTM ali | eAHHaiiceTH j AaanaACceTH ali ( AsanaticeTH. i. t. d. ABdAeceTH ali ABaiiceTH ABaaeCCTb M llbPBH — BTOpH, — TpeTH. i. t. d. 1 lepi. — * Rila-planina. * Od tod beseda BTopHHKb = vtorek t. j. drugi dan v tednu, kakor ueTBbpTbKb (četrtek) četrti in neTbKb (petek) peti dan. uiecTflecerb, meiiceTt, uience ceAeMfleceTb oceMAecerb AeeeTAeceTb, ali AeBeHAecč CTO CTOTH AB-fecrb i. t. d. rpMcra HeTMpCTO,TMH'b neTCTO,TMH'b uiecrcTdTMH-b, ali mecrdTHHTi XMAfl,AO (TMCAlUa) XHAH'AHHH, THCjRujHii. i. t. d. 2.000 abIs xhaa'ah, 3.000 xhaa'ah 100.000 cto xwAfl'AM, 1.000.000 eAnm> mhamoht, 2.000.000 abb MMAMOHa, 10.000.000 Aecerb mmamohh. Števnik eflnd, eflHČ sprejemlje spolnik -ttj, -ra, -to, in se sklanja tako-le: Imen. eAHH-bT-b ali eAHHHATT) Rod. Ha eAHHMA ali na eAHoro' Daj. Ha eAHHHA ali CAHOM^ Tož. eAHHHA ali eAHoro'. Števnik flBa sprejemlje spolnik -Ta (ABara), abIi spolnik -tIj (AB-fert), a vsi drugi — spolnik -t*. Opazka 1. Namesto flsa se govori tudi flBŽMa ali ABČHija, namesto rpn — Tpmvia ali Tp6Hip- BOTO; BTOp-b --- BTopUM, BTOpaTa ----- BTOpOTO; Tp6TH ----- TpeTHfl, rpčrara — jpčroro i. t. d. se sklanjajo kakor pridevniki. Pomni: 7 e ah h h' pa ali e/\H& eAHHnpa, 2 /jbš e/iaHMqa; l/2 hojiobh' na ali e ah a noAOBHHa, 2/2 a Bi hoaobhhh ; 1ji neTBbp-th'Ha ali gahcl neTBbpTHHa, 2 4 psi aeTBbpjHHH, 3/i rpn nerBbp-thhh ; V3 rpeTH'Ha ali e ah a rpeTHHf/, 2/, rperHHH. 60 70 80 90 100 200 300 400 500 600 1.000 C. Ločilni in množilni števniki. Ločilni števniki: AeoeHb (dvojen) — abohhhm (dvojni), rpoeHT> — TponHnn, neTBopeHTj — HeTBopHnii i. t. d. Množilni števniki: eamrb ii*Tb (enkrat), ABa n atu (dvakrat), Tpw hatm (trikrat), Hempn hatm (štirikrat) i. t. d. Namesto eAMHb riATb se pravi tudi Be^niHCh, namesto Asa n atu — ABa«!), namesto Tpn oatm — rpMHnb. Vaja. kRmano caho' Bp-feMČ 1 Tpdnua čpaTH. — Borb e eAHHb, ho Tpn Anpa. Bt qecTb Ha TpoeAHHHHH Borb npa3HyB3Me npda-HMKa cb. Tpdnua. Eaho' ce Kaaea eAHHnua, neTb — nčTnua, cto — CTdTnua, Tpn — TporiKa. Eaho' e nd-BCMe OTb noaoBHHa. EAHHb (OHČKb ne & lOHaKb. -- EAHHb Bb'pUIM,2 XMAfl'/K> TefAHTb.3 EaHHb CTapb npnflTeAb CTpyBa4 sa Asama hobh. — fld-Aodpt AHecb neTb, a ne yTp1s AčceTb. — OTb eAHd HCKpa mhobo kalum6 HarapaTb.6 — Orb eAHd 0Bqd abIs komcm hb nsat^BaTb.7 „Ka>KH, KOJ1KO KpaBH MM3Mb“, peKbAb eAHHb OpOCT^Kb8 na XnTbpb rieTbpb,0 — „me tu AaMb n AB^Tt*. — Aet! oTroBopnab XnTbpb fleTbpb. V\ Z a i m e n a. A. Osebna. Za prvo Imen. Ednina : asb Rod. Ha Mene Daj. na Mene, MeHtfe, MM Tož. mene, me Imen. TM Za drugo Rod. Ha Teče Daj na Teče, TCČt, TM Tož. Teče, Te osebo. Množina : HM, h Mii, HMe na nacb Ha H3Cb, H3Mb, HM nacb, HM. osebo. BM, BMM, BMe na aacb Ha Bacb, BaMb, BM B3Cb, BM. * 9 trpijo.—4 velja.—6 hiše.— 9 XaTbpb [letbpb, Zviti 1 babo Bp'hMe o svojem času.— ■ stori, — 8 0 izgorijo. — 7 izidejo. — 8 pri prost človek. — Peter, kakor slov. Pavliha. Imen. Rod. Daj. Tož. Za tretjo osebo. M. sp. tom, Sr. sp. to, ono Ž. sp. ra, ona na Hero — Ha Hejl na Hero, Heiviy, My Ha hch, neti, h Hero, ro. nea, s. Množina (za vse tri spole): Imen. tIj Rod. na T*fex*b Daj. Ha T't>X*b, TliMl, HMl> Tož. rfexi>, rn. B Povratna. Imen. — Rod. Ha cede, na cede cm Daj. Ha cede, Ha cede cm, cm Tož. cede, cede cm, ce. C. Posestna. Edn. moč), „ TEOM, » CBOM, „ Hauil), „ sam-!, „ HdroBi) „ HeilH-b MOfl', TBOfl', CBOfl', H2LU3, Bama, (njegov), Htžroea, HdroBO. (njen), Henna, neuHO. Mod. Množ. moh (za vse tri spole) TBOd. CBOd. Hame. same. Tt^eHij (njihov), t1xh3, rtxH0. TBOH CBOM naUJM BamM HdroBM (njegovi) HeiiHM (njeni) rtxHM (njihovi) Tim zaimenom se tudi pristavlja spolnik, in tedaj se sklanjajo kakor prilogi: momti, mobt3, mocto; na mob, na mobts, Ha mocto i. t. d. Redko se rabi stara sklanja: MOtt, Moero, MoeMy, Moero TBOM, TBoero, TBoeMy, TBoero CBOM, ceoero, CB06My, CBoero Hami, Hamero, HameMy i. t. d. Na pr. MoeMy npnBTem, OTuy Hamc-My (našemu očetu); CBoero pofla (svojega roda, svojedobno). Namesto vsakega izmed teh zaimen se rabi često tudi dajalnik osebnih in povratnih: mu, tm, cm, My, h, hm, bm, hmt>. Te besedice so nespremenljive ter stoje vedno za samostalnikom, h kateremu spadajo. Na pr. Moii čparb ali 6parb mh, moa' cecrpd ali cecrpd mm, moč fltTč ali a%tč mm; tboh kAuja (hiša) ali KAiua tm, Herosa K*ma ali kAuja My, nami) 6am& (oče) ali 6auid hm, Baun, 6am£ ali 6aiu& bm, Herosa KHMra ali KHMra My, rhxHaTa rpaflMHa (njihov V|"t) ali rpaflMiia m mi,. Toti nouMTa cboh 6am& ali rott nouMra 6aiu& cm (on spoštuje svojega očeta). Edn. kom, D KOfl' Vprašalna. koč. Množ. kom (za vse tri spole); » hmm (čegav), HMfl' HMČ. n HMH n » KaK'b,B'b, K8KB3 K3KBČ. K3KBH H » KOflfljKT,, K01K3, KOflKO. n KOflKM M LLjo (kaj)? k3kb6 (kaj ali koga)? koako ali KOflunua (koliko)? Ta zaimena ne sprejemajo spolnika. Kom se sklanja na poseben način: rod. na kopo', dat. kom^; tož. Koro'. A vsa druga vprašalna zaimena se sklanjajo kakor prilogi. Na pr. Tm kom cm? (Ti kdo si?) — LLjo ucKaun,? (Kaj hočeš?) — Ha ko/iko cm roflMHM? (Koliko let imaš?) — KaKiBT, HOB-feKT, cm? (Kakšen človek si?) — KaKBd črpana e Bi>flrdpMfl ? (Kaka dežela je Bolgarija?) — Koč Mceadere: učpHoro podcrso n jim sfldrHara csočofla' ? (Kaj želite: černo sužnost ali zlato svobodo ?) E Oziralna. Oziralna zaimena se tvorijo od vprašalnih, katerim se pristavlja TO. Na pr. Edn. k6mto (kateri, kdor), Koa'ro, kočto; množ. kohto; Ha Koro'ro, na koh'to, na kočto; na kohto. Daj. m. sp. kom^to ali Ha Korčro (komur). Edn. hhmto (čegav), mmVto, hmčto; množ. hmhto; „ KaK'b,BTO (kakoršen), KaKBa'ro, KaKBo'ro; „ k3kbhto. Kčjikoto (kolikor); mo, moro (kar). Na pr. KoiiTo bmam BT>flKa, bmkb. (Kdor vidi volka, kriči). Komto fler-fe He pa6o'TM, tom smmI, raag^Ba. (Kdor poleti ne dela, 2* ta po zimi strada, ali trpi glad). Komto naftne bt> 6oh sa CBo6o'fta, roti ne yMHpa. (Kdor pade v boju za svobodo, ta ne umre). KaKBo'ro noefe'emi), rosa me noMo/nemi). (Kakoršno [seme] si posjal, to boš žel). Hefta/ižn-b e bmco'km BaaKamb, mhhto bt>pxobč ca noKpHTU c-b cutrt. (Nedaleč je visoki Balkan, čegar vrhi so pokriti s snegom). Ko'/ikoto ca yivipV/ih ottj «ftene, ne ca to'/i-K03T) OT'b raaflb. (Kolikor jih je umrlo od jedenja, ni jih toliko od gladu). y'MHHHTb Mnc/m bcuhko, ujo Ka'3Ba. (Umni premisli vse, kar reče). Bchhko mo mmii, ne e saaro'. (Vse kar se blišči, ni zlato). F Kazalna. Ednina. a) Moški spol. Imen. t63h, rosi) ali 7d« (ta) Rod. na T03n, na rosi), na 70« ali 70T03H (tega) Daj. na T03H, na Toši, na 70« ali 70Myea (temu) Tož. T03H, 7031), 70« ali 70T03H (tega). b) Ženski spol. Imen 7a'3H ali 7a'a (ta) Rod. na 733« ali na 7an (te) Daj. na 73311 ali na 7a« (tej) Tož. 733M ali 73« (ta). c) Srednji spol. Imen. 70Ba' ali 7yfi (to) Rod. na 70Ba' ali na 7yii (tega) Daj. Ha 70B3 ali na 7yti (temu) Tož. 70B3 ali 7yfi (to). M n ožin a. Za vse tri spole. Imen. 7t'3H ali 7Mfl (te) Rod. Ha 715311 ali na 7n« (teh) Daj. na 71)3M ali Ha 7H« (tem) Tož. 7t3H ali 711« (te). — 21 Podobno se sklanja: 0H3H ali ona (on), na 0H3H ali oho-ro'3n; 0Ha'3H ali ona'?! (ona); onosa' ali on^fi (ono)- Množ. oh^'3h ali OHHfl (oni, one, ona). TaKVai, raKdea, TaKČBa, raKHaa (takšen — a — o — i). TaKVasH, raKBdaii, raKBčan, tbkbhsu (takšen — a — o — i). TčjVbKl. ali TČ/IKaBTj, TČ 1K3B3, TČAK3B0, TČ TKa BH (tolik-3-O- i). H'HaK-bBT3, HHaKBa, HHaKBO, hh3kbh (drugačen — a — o — i). Opazka. Kazalna zaimena ne dobivajo spolnika. Samo caluh, c*ma, caluo (isti, ista, isto) more se zjediniti s spolnikom: c#/lumm ali ca'iui«i, c-K/mara, ca'luoto. Množ. CVlUMTt. Zaime To.iKOBa ali toakosm (toliko) nadomestuje število. Vaja. JlancKOTo a1>to 6b ropkmo; rosa' AkTO ne e toaicobs. — Th očnnaujT. (ljubiš) Toea', a hmu TaKHsa pa'ooTn Heine \ib (a mi takšnih reči nočemo). — Aa-b ce paflBaMii na rosa'. >KeTBa e cera'1 . . . hMtb, počhhh, Tka’ t;r>khh utam ! FpM n th, cainue ! Bt. ras’ podcKa seMfl me fla 3arnHe2 M T03M K)Ha'K-b ... Ho maikhh 3, cipne. G. Nedoločna in nikalna. BctKH ali bcSkom (vsaki), Betica, bc6ko; množina bchmkm ali BCHHMa (vsi). HtKoii (nekateri ali nekdo), n-feKoa, ntKoe; mn. h^koh. Kukom (nikdo), hmkoh, hmkob; mn. hhk3kbh. Hk^aKtBt (nekakošen), HtnaKBa, h^kokbo; mn. HkKaKBM. HfiKaKiBTj (nikakoršen), HHK3KB3, hhk3kbo; mn. hmkakbm. BckVaKTiBT) (vsakoršen), BcfcKaKBa, BctKaKso; mn. BCkKaKBM. BchhkhO (ves), bcmmks, (vsa), bcmhko ali BCe (vse); mn. bcmhkm (vsi). Htqnii (nekega last), h^hma, Hkune; mn. h "fen hm. HmumA (nikogaršen ali nobenega last), hmmmh, hmmmc; mn. hmhmm. HtKofi (nekdo); Htino (nekaj). HmkočI (nikdo); hmiho (nič). HIskojiko ali HkKOjipMHa (nekoliko). Egu kom (kdor koli), bam-koa, egn-Koe; mn. cam-koh. 1 sedaj. — 2 ige «a sarme bode padel. — 3 zamolči. — 22 -rsc“ Kok a a e ali Kon-rog-fe (kdor koli) kom' ga e ali Kojp-rog-fe, koč ga e ali Koč-rogk; mn. koh Aa ca ali KOH-rog-6. Kakt/b-b Aa e ali KaKiBi-rogt (kakoršen koli), K3KB& Aa e, k3kb6 Aa e; mn. k3kbh Aa ca. LHo-rČA'fc ali mo Aa e (kdor koli). Opazka 1. Nekatera od teh zaimen so ohranila stare padeže. Na pr. na BCtKoro (vsakega), BckKOMy (vsakemu), bcBkoto (vsakega); na egn-Koro (kogar koli), čgM-KOMy (komur koli), kom^ Aa e (komur .koli), Koro' ga e (kogar koli); Ha BCfeKnro (vsakega), BctKnmy (vsakemu); caMaro (samega), caMomy (samemu) itd. Opazka 2. Zaimena, ki začenjajo z b se pišejo često brez b. Na pr. cč = Bce, CHHpa =s BCMHua, cfcKoii = bc^kom, cmmko = BCK^KO. Vaja. . SgpaB-b MOB^kib bchmko moto ja ngč (more jesti). — Bct&kh XOAM CT> HeCTbTČl CM (Š svojo častjo). — BeHHKHTk Hp-bCTH H 6 ca paBHM (ednaki). — Hkmo He e hobo na ca-fcT&. — hMKom ne 3Hae, KaKBd Moxe ga hoch ^rpkuiHnarb geHb. — Bchhko ce Ky-nyBa, čarno sgpape ne MO«e. — BckKM e rocnogapb y aom& cm. — flonkKora (včasih) OTb nnmo craea (postane) nkmo. — Hi&mo e n6-go6p6 ofb mimo.M3yqu (izuči se) KaKTiBb-rogk sanafpTTi (rokodelstvo) 1 VI. G 1 a g o 1. V bolgarskem jeziku ni nedoločnika (infinitiva). Ta se na-domestuje z vezni konj ga. Na pr. HcKaMTj ga 8Mb (hočem jesti); Toii ne ucku ga one (on noče piti). V bolgarščini ni dvojine. Po trajnosti se delijo glagoli na trajne ali nedovršne in dovršne. Primeri za trajne so: bmt, (jem), iimh (pijem), Mera (čitam); za dovršne: mshmti, Manna, nponeTa. Časovnih oblik imab olgarščina več kot slovenščina. Razven glavnih časov — sedajni, prošti, in bodoči — ima še nedovršno prošlost in dovršno prošlost; poleg tega ima nedoločno prošlost, katera se tudi deli na nedovršno in dovršno. Bodočnost se deli na troje: a) določna, b) nedoločna, c) bodoče svršena (predhodna) bodočnost. Sklanja je trojna in se razpozna po osnovni končnici druge osebe ednine v sedanjosti: I. sklanja ima osnovno končnico e; nba — nteuib (pojem, poješ). II. sklanja ima osnovno-končnico h; xogfl — koahlui. III. sklanja ima osnovno končnico a ali h; uaicaMb — 4a-Kauj-b, 0CT3BHmt? (zapuščam), ocraernub. A. Sprega pomožnih glagolov. ObM-b (sem). Lija (čem ali bom). Nedoločnik: 6n, 6hth (stara redka oblika). Deležnik prošli: 6nai>, 6u/ia, 6ha6, 6mah. lubab, uvfeaa, ujtao, mb.nn. i. - .. 'ji a) 1 zj a v n i način. 1. Sedanjost: E. CbMb Mn. CM6 cn ere e 1 *) uk. E. uja meiub me Mn. lueirb mere , ujaTb. .. ■ - J 2 Prošlost nedovršna: E. 6txb Mn 6txMe 6 lune 6bxTe 6-feine 6txa. E. m1ixT> Mn. m^Me lunine iy6xTe urban mbxa. 3. Prošlost dovršna (v dveh oblikah). E. 611X1, 6maoxt> 6b, 6n«e 6b, 6nge Mn. 6txivie, 6ngoxivie 6bxre, 6nfloxre 6fexa, 6ngoxa. *) Izgovarjaj ,je“! 4. Prošlost sestavljena 1. E. CIMI. 1 ? Mn. CMe CH ČMAI., l e -d,-6 1 - | E. 6tx"b 6-feme 6-feine 5. Prošlost sestavljena 11 (6t) 1 1 i o CZ CZ Mn. 6fcxMe 1 6hat>, 6txre 1 -d,-d >F J J 5 6bxa •s S o =; •ja 3 6. Bodočnost 1. (v dveh oblikah). E. me CbMt, me 6AAa Mn. me CMe, me ČAACM-b me CH, me ČAAemi. me ere, me ČAAere me e, me 6aac me CA, me dAAar-b. 7. Bodočnost 11. E. me cbivvb dunv, me cn čmat., me e čmai, Mn. me CMe 6hah me ere 6mah me ca 6h;ih. b) Pogojnik (v treh oblikah). E. 6nx,b ČMA-b, 6, O CtJ mtx,b Aa CIiMTj, mbxT) Aa 6aa3 6h i =; mbme Aa cm, mtme Aa dAAemt 6m ’ J >P 3 mtrne Aa e, mtsme Aa 6AAe Mn. ČHXM6 ' s mbxMe Aa CMe, mtxMe Aa ČAABMT, 6nxre 6hah, =: •g mbxre Aa ere, mt?xre Aa ČAAere 6nxa 3 mbxa Aa ca, mbxA Aa čAAari. C) V e 1 e v n i k. ČAflH, fla 6aa6, ČAAčre, nei i. t. d. Bodočnost: ne me CbMb, ne me 6^.aa. Pogojnik: ne 6nx"b 6nat> i. t. d Velevnik: ne 6/RflH, ne č^ačre. B. Sprega pravilnih glagolov. * aj Izjavni način 1. Sedanjost. I. skl. 11. skl. III. skl ast. opi, niša CBMpfl ^43 BMKaMt. tu opemt nlsemb CBMpnmb ^MMmt BMKamt roti opč nte cenpn y4M BMK3 HHe opčMt. ntemt CBMpMMb y H MMt. BMKaMC bmc opeTe n-feere CBMpMTe y M MTC BMKaTe t^ opiTt nfcarb CBMpflTt. ynaTb BMl. 2. Prošlost nedovršna. 33T) Op'fe,X'b CBHpbXb BHKaXT) TM, TOM Opt^e CBHp^feme BMKame HMC OP'b,XMC CBMpt)XMe BHK3XMe BMC op^'xTe CBHp,feXTe BHK3XTe T-fe optika CBHptxa BMKaX3. 3. Prošlost dovršna. a3t> opixt> CBMpHXt BMKiXT> TM, TOM opi CBMpH BMKi HMe opixMe CBMpMXMe BMXiXM6 bmc opixre CBMpHXT6 BMKiXT6 rfc opixa CBMpHXa BMKixa. 4. Prošlost nedoločna: a) nedovršna: ct>Mt> opiat., cbMt> cBtipdjjit....; b) dovršna: ctivit opiat., ct>Mt> CBHpHat. Predhodna prošlost: 6t>xt> opiat, 6fcxt CBHpnat . . . Davna prošlost: ct,Mt> 6nat> opaat.... *) Važnejše in bolj često rabljene glagolske oblike tiskane so z navadnimi črkami, a manje rabljene z drobnimi. 5. Bodočnost: a) določena: me opfc, me csupn, me BHKairb . . b) nedoločena: opi-u^a, CBnpi:-ma, BHK&-ma opa-mein-b, CBHpM-mem-b, BHKa-meunj; c) predhodna: me cbMt. (6&p,a) opžtm, csnpiiju ... b) V e I e v n i k. opn! ritmi cbmph! ctoh! BHKači! opere! n^čirel canpere! cronre! BHKaMre! c) Pogojnik. I. 6hx"b opdn-b . . . 6hX"b csnpna-b . . . 6hxt> bhk^hi .. . II. mtvrb aa opd... m,fex'b aa crmpfl ... m,fex-b aa bukami ... III. iptJii CbM7> aa opa — aa csapa — aa BMKaMt . . . 1 V.ipisn, cimi 6njn> na opa — aa obupa — aa bmkhmtj . . . d) Deležnik. V bolgarščini sta dva deležnika: 1. tvorni (participium activi): Meat-a-o (čital), nncdai-a-o; 2. trpni (partic. passivi): qercH'b, qerena, qereno; rin- caHT>,-a,-o. C. Nepravilni glagoli. 1. Glagol awb (jem). a) Izjavni način. Sedanjost: Mn. hačmIj BAČre flA^TT) b) V e 1 e v n i k. fl>KTe. c) Deležniki. Prošli tvorni: hai, -a, -o, -n. Prošli trpni: naenr., -a, -o, -n. E. flMT> aačmt nač — 27 - Druge oblike so kakor pri pravilnih glagolih: Prošlost: cbMi. nm* i. t. d. Bodočnost: me ami, me agerut i t. d. Pogojnik: čuk-b aai> i. t. d. 2. Glagol flawb (dam). a) Izjavni način Si danjost: E. flamt Mn. AaAeivn. AaAčim, AaAčre A3ač AaAdri. b) V e 1 e v n i k. . . " ; r- • . s ■ T AaaaH ali Aaii, AasapTe ali Aanre. c) Deležniki. Prošli tvorni: AaAl,. Prošli trpni: AaAen>: Druge oblike so kakor pri pravilnem glagolu opa. 3. Glagol upa^eMt (kradem). izjavni način Sedanjost. E. Kparvrb Mn. KpaAČMt KpaAčiuT) KpaAere Kpaae KbaAdTi. Druge oblike so kakor pri pravilnem glagolu opa. Na pr. bodočnost: ne me KpaAd; velevnik: ne k pa ah! ne kpaAere! Pojasnila k glagolskim oblikam. 1 Prošlost dovršna. Prošli čas dovršni se tvori pri glagolih prve sprege s pristavkom osebnih končnic: -xi-, -xmc, -xre> -xa: 1. neposredno h korenu glagolov: n^N-b (pel), ntxMe, ntxTe, n-bxa; Hyx-b (čul), qyxMe, qyxre, qyxa. Druga in tretja oseba ednine ste brez končnic: n^, qy. 2. po spojnikih o, a, Ha: opžtXT>, opixMe, op&xre, op&xa; qČTOX'b, MČTOXMe, HeT0XTe, MČTOXa. TponHŽtxT) (zropotal), rponHaxMe, TponHaxre, rponHaxa. Druga in tretja oseba ednine: opd, qerč, rponud. Pri glagolih druge sklanje s pristavkom osebnih končnic po spojnikih h, 'fe, h: xoflHzx-b, xoflKXMe, xoAHXTe, X0flnxa; Bn/i’fe,x'b, BMfltxme, bha^tc, Bng1sxa; CTOH'xTj, CT0flXMe, CTOflXTe, CTOBXa. Druga in tretja oseba ednine: xoah, bha%', ctoa'. Opazka. Glagol cha tvori prošti dovršen čas: cnaxT> (kakor od prve sklanje); a sedanjik: cnj?, cnmut i. t. d. Primeri: flpSsT) Hombra (po noči) h m a ui e xy6aea flcna wfeceqnHa. To He 6 t ui e Hoiub, a caiuma (sam) fleHb. Hue CKauaxMe, ro-h n x m e c e, t n m a x m e (letali smo). Kbkbo ah He npaBnxivie (kaj vse nismo delali)? Ctoahka 3 a n -fe cb cboa raacb, h noca-fe bcmhkh Mjn>KHax3 (zamolčali so). 2. Prošlost nedovršna. Prošli čas nedovršni se tvori pri glagolih prve in druge sprege s pristavkom osebnih končnic: -xt>, -uie, -xmc, -xre, xa, k glagolnemu korenu po spojniku 'fe: edn. MerfexT3, Mertuie, qerfeiue, mn, qert>xivie, qeTtxre, qeTfexa. Namesto ■fe se piše e, kedar se glagolni koren skončuje na samoglasnik ali na ne, h, iu: yqex,b, yqeiue i. t. d. nHUiex-b, riHuieme i. t. d. Ako pa je naglas na spojniku, piše se a, ali n. edn. A*bp>Kaxb, AT,pxeuie, /vbparčiue mn. A'bp>Kdxme, AT>P>KaxTe, A^p^^a. edn. Kpofl'xb, Kpoeine, Kpoeme, mn. Kpos'xMe, KpoA'xTe, Kpoa'xa. -- 29 — Kakor v prošlem dovršnem, tako tudi v nedovršnem času rabimo glagole za označenje dejstev, katere smo sami izvršili ali videli. Primeri: JlMBaAurls fitxa Kpatf (ob) ptsKara. P-feKara 61s Kpan ropara. Sagi ropara n Hag-b ptKara ce npo crnpaxa seAenn cencKn hubm. Koraro cyrpuHb (zjutraj) CATinpero orpteme Tan Mnna Kapruna (slika), nerosara CBtrAnna 6 -b r a m e (je bežala) Karo (kakor) ajiarenr. 6atcti (blesk) no pbKara n n !>-ut t m e (je lesketala) Karo desiffenHn (dragoceni) KaMimn no pocnnrli KaiiKn. Egna xyčaBa xA3Anna b t e m e oti pbKara. ripnarna Karo Atxa (duh) na MAaAoerbra HAbrne (je prihajala) TTiHKa Mnpn3Ma (dišava) on paaLVbBTisAnTži (razcveteni) amebah. 3. Deležnik. Deležnik sam (brez pomožnega glagola) označuje dejstvo, ponavljano ob določenem času. Na pr. ripnarcAbr-b ce c p fc-ut a /i -b (se je srečeval) cb upnarejm n nocAt ce b p t ur a a t> (se je vračal). fljiaHMHCKa p^Ka. Eah£ p-feKa r e m a a a či>p30 ottj egna bhcoka RAannni n 6 y n a a a MHoro, c k a 4 a a a otT) Kaiviem> na Kamen-b n n y m a a a nina, nspaBHAa (izruvala) OTt Kopenb MHororoAnmnn A^peera n 3 a b a n 4 a a a (zavlačevala) craA& (črede) n 0B4apcKH koahčh. Mnoro nATHKUH, komto m n n a b a a n (hodili) orrairb, r a e a a a n H n ce 4ygHAn — A a o in e a t> egnmj y4em> noBbKii, koHto 3 h a e a i> mnoro. Ton 3 e a i cairb MOTHKa, npoKOnaAi Baaa (jarek), nonpaBHAi KopnroTo n nanpasnATi BOAennun (mline) no pbKdra. — M raxa AyAara ptna ynorpt6nAn sa pa-6ora (deio). ra ce očorarnAa ipt-Aa okoamh (okolica). 4 Velevnik. Veievnik se tvori v bolgarščini sploh kakor v slovenščini. Na pr. Edn. Aafi! nniunl 4ern! nHTan! orroBopn! Mn. Aanre! namere! nerere! riHranre! orroBopčre! Primeri : He naann (ne joči) cerpo, ne >K3ah (ne žaluj)! H-fenre, n-fenre nrnnKH mrak, B b ACim Kpacem, MancKn; /lanre momb ua Bamnrb chah, nbnre, nrn4Kn panc.Kii! 30 — Opazka. Nepravilno tvorijo velevnik: hmtj (jem) — 5DKT)! siktc! ealiaa (vstopim) — eaibsi! Butare! Atpaca (držim) — ap-bac-b! flpi>>KTe! BHJKflaMt (vidim) — bumcb! BnscTe 1 5. Opisane glagolske oblike. 1. Prošlo nedoločeno. a) dovršno: Edn. njiejrb -a -o (xBaanaT>, BMKaai) CbMi, cn, e; mn. osean (XBaanan, BHKaan) CMe, ere, ca. b) nedovršno: naerkat (xBaji-fc/rb, enKaai) ct>mt> i. t. d. Opazka. V tretji osebi edn. in mn. se pomožni glagol često izpušča. Na pr. Miviaaa (e) Manica gna cnna. /(saivia nathmxa (ca) nAT^Baan siegno. Primeri: CoKpaTT> e čnat nan-MAApn$irb ort arnHCKnrfc yqnTean. — Mnoro čiarapn xoamah (dovršno) xoA'ban (nedovršno) bt> crpancTBo, n Karo ce ep-biuaan, paanpaBsnn (pripovedovali) na CBonrfe CbnapogunuM (rojakom), mo ca ena^an h nyah ram-b. — fopara ce npo6yanaa, noaero ce civvfce, aopara ce 3anyanaa, Bce xy6ocrn (lepote) ate (lije). 2. Predprošlo. Edn. naejiTi -a -o (xBaanaTi, Bmcaaii) 6kxi, 6tme ali 61> (za 2. in 3. osebo); mn. naean (xBaanan, BUKaan) 6f-XMe, 6fcxre, 6txa. Glagol, ki označuje dejstvo, izvršeno pred drugim pro-šlim dejstvom, stoji — kakor tudi v slovenščini — v predproš-lem času. Za predprošli čas se rabijo isto tako sledeče oblike : naeai> (xBaana,b, Bnicaai) ctjMTj 6nat, cn čhati i. t. d. Primeri: Msami 6 Is ocatn Dai bt> pofliioro cn ceao (v svoji rojstni vasi) orne nplsan pycKO-TypcKara Bonna. — Jtfeuara ome ne 6kxa sacnaan, n egna crpamna 6yps ce nosen. — Hnicbaa 6tsxa saean — 31 bomhhkT) (za vojaka) nptflH aqB rogHHM. — Ton hc HaMtpHAi> (našel) Kyqero raivi-b, raBro (kjer) ro čmatd oct3bh at*. — „Baaro-gapa'“ (zahvalim) orrosopnAT uapbTt (car), komto čmatj nyAi> 3a TOBa CA3BH0 A^AO. 3. Bodoče. Edn, me nneTd, me nAerčm-b, me naere; mn. me naerčivvb, me naerčre, me nAerATi. V bolgarščini se rabi tudi bodoče v predhodnem smislu (fu-turum exactum). Edn. me CbMt (dAAa), me cm (dA^emi), me (dAge) n a B a t>; mn. me civie (d^Ae/vit.), me ere (dAAere), me ca (dA- AatTb) n a e A H. Primeri: Cerd me ce Kanuivrb (se vzpnemo) na BT,pxa m me raegaMe HaoKOAO. — Axt, pAKd cn kom me rypne (položi) Ha ryn espuč, kočto CTpaaa (trpi)? — Tom me e mmh3ATi m saMUHaAi (pregazil) pBKara, aoaBto (dokler) BMe CTMrnere (pridete) ao noAHTB (podnožje) na ngaHMHdra. 6. Pogojni način Edn. dMxt, dn, dn XB3AMA'b -a -o; mn. 6nxivie, dnxre, dnxa xb3amam. ali: edn. mBx"b ga XBana, mBme ga KBaAnmi, mBme ga xb3am ; mn. mBxiwe ga xBaAMM-b, mtxTe Aa xeaAMTe, mBxa ga XBaAflTt>. Primeri: Ako Aa dB gpyro momhč (dečko), ckphao dn ArtATHuara (zlat denar). — Asi dnx-b npbAnoHČAi (bi dal prednost) godpa KHMra np^Ai) MrpaHKa. — Ako dn bcBk3 myxa meg’b dpaaa, dptM-dapT>TT> (hrošč) dn Hadpaai nati-MHoro. — Ako a^Pbhčto dBme ocTaHaAo bt, ropdra, to m cera (sedaj) m "Bure ga paerd kpmbo, a noAMpii Ast-rpn toahhm dn poamao kmcbamum. 7. Posebne glagolske oblike. 1. Sledeče, tako imenovane ..brezosebne" oblike, se rabijo namesto slovenskega nedoločnika: A3t> He mora o pa (jaz ne morem orati) = asi ne Mora na opd. Tn ne Mo*euni o pd = th hc MO*eui'b na operni. Tori He MO>Ke o p d = rod He mookb na opč. Hne He mokcmi opd = HHe ne MOKeMi na opČMi i. t. d. Heatii xoan (nikar ne hodi). Mora th Kasa (morem ti reči) He mora ripnt' (ne morem trpeti). He Modemi Tipni/ (ne moreš trpeti). Cmra nncd (dosta si pisal)- Aai ne Mora re HanVra (jaz te ne morem prevariti) i. t. d. 2. Glagoli s povratnim zaimenom so podobni onim v slovenščini: Na pr. tion' ce (bojim se), Hant'Baivii ce (nadjam se), črpa-xyBaMi ali naauia ce (strašim ali plašim se), Biotipa>KaBaMi ch (domišljujem si), paneaivii ce (radujem se), paaxonKKa pa h a aaanpaBn (ozdravi), noma n^Ma ce ne aadpaen (huda beseda se ne pozabi). — Čarni ch nomaran! He c e Hantean na qyxKAOBe paaeaaHxa n A'TnmaTa (silno deževje je pokvarilo pote ali ceste). — Ako TiproaeuiTi act'-Kora (vsikdar) rienčnimje (bi imel dobiček;, bchhkh dn ro 33bh>k- Aanu (vsi bi mu zavidali). — flo Koraro (do kedar) caVhucto me ocB-fer^Asa (bo osvetljevalo) 3eMa'Ta, flororaea me mvia fleub u Homb. — ApadMTB ca H3MMC.nn.nn (so izumeli) hm^phtB (številke). — BcBkumv gan criopdAt pdčorara (proti delu) I — 0'dna-ktittj saKpH (zakril) oiHiteTO. — Kobh (kuj) >KenB30T0, aopaB' (dokler) e ropemo! — FlnBBen-b ce npBAagč orb OcM&H-b narnd. Be^HKMBTi) Eor-b me qye (bode čul) nauiMTB ropemn Moaursu m me hm ripocBtiTH (nas bo prosveti!) c-b 3apnTB na MCTMHara. — He me ce HHKora (nikdar) Harnegam-b na čo^KčcrBenara xydocrb (krasota) Ha rsoara ripnpdAa. — M sa 5 xmasah He onx-b npo-Aaa-b K&mara. — A31 npBcMBTHaxi (preračunil sem) napnrfe (denar), c-b kohto mBx-b Aa cm KynyBaMb (bi si kupoval) KHnrnTB. Ho Mope. Cnn/HpeTo aanae \ napaxdA-bT-b 2 nnyBames no Hen3MBpH-mma npocrdp-b Hečero nocrenčuno4 ce noKpHBame c-b tihkh nposp^HHM napn, kohto ce npBodp-b'maxa Ha Miran, a tB — Ha ddnapn. M3nB'3e* 6 cnadi eBiip-b, ho AocraTmeHi ”, sa Aa AOKapa 7 B-b BianeHMe 8 Mopero. riapaxdA'bT'b ce saaio^Ka 9, T'b,M-hmbtt> Kpan na Mopero xsan& 10 ry 11 Aa ce M3AHra, ry ga ce na-B6a Ba30BT>. On py>KHue, dBaa py>xo! On rede cimi asi nd-xydaBi, A A3 MM e TBOflTl MMpMCl, A31 dMX-b dnai mhoto no-xydaB-b. VII. Predlog. Predlogi so v bolgarščini večinoma isti kakor v slovenščini. Oni ne uplivajo na sklanjo, razven pri nekaterih zaimenih in starih oblikah samostalnikov; večinoma se zlagajo s tako imenovanim „občim padežem". Na pr. dea-b otiaaK-b (brez oblaka), oti dBai Megi (od ali iz belega medu), ori eAHa ncxpa (od edne iskre), ao ce/idno (do te vasi), msi ropd seaena (iz gore zelene) i. t. d. 1 zajde ali je zašlo. — 2 parobrod. — 3 je plaval. — 4 polagoma. — 6 nastal je ali nastane. — 6 dovoljen. — 1 dovede. — 8 valvenje. — 0 se zaziblje. — 10 začne. — 11 xy .. . ry, zdaj... zdaj. — 12 nagiblje. — 13 glo- bočine. — 14 zavrti. — 16 omoti se. — 10 kakor. — 34 Opazka. Besi naci, sa Mene, sa nero (za njega), aa Bora, oti Bora, go AflBOjia (do vraga), bi kaliju (v hiši). 1. Predlog Ha. Najbolj često se rabi predlog na. Ta označuje z občim padežem, t. j. z nespremenjenim samostalnikom, posest, mesto, čas ali način; včasih nadomestuje tudi dajalnik. Na pr. fpHBara na kohb (griva konjska). Bpixi ua Buroma (vrh Vitoše). JIhctobčt^ na flipedro (listje drevesno ali listje na drevesu). Kuurara e Ha iviacara (knjiga je na mizi). Ha qy>Kgi rpodi He njiaun (na tujem grobu se ne jokaj)! — Ha Be/tHKfleHb (na veliko noč). Ha FeprbčBAeHb (na Jurjev dan). Ha Beqepb (zvečer). Ha naagne (o poldne). — BcnqKo rami pacrč na cnaa (po sili). Bce uje naatae na asb (vse pride na javnost). — Ha ČOAJiHBa Kpasa (bodljivej kravi) rčcnoAb pora ne Aaea. — Mo-ahmi ce Ha Bora (Bogu). Opazka. Predlog na se ne sme rabiti po glagolnikih, nastalih iz prehodnih glagolov. Na pr. HčTeue khmtm (a ne: qereue na kuhtm). flncaHe nnc-Md (a ne: nncane na nncivia). Pomni sledeče in rabi podobne izraze: Bchhkm pogose M3KycTB3, a ne: bcmhkm pogose na H3Kycr8ara (vse vrste umetnosti). P a 3 h n b n a o b e hočsuh, a ne: pasu« smaobb Ha noe-SHflra (raznovrstne poezije). CočcrBem k p a r i m gen (lasten krog idej). Poji^mo q m c ji 6 noctTHTeJiH (veliko število obiskovalcev). 2. Predloga bi (izgov. „vdv“) in y. Predlog B-b se rabi pred samostalniki, kateri pomenijo nežive predmete, a predlog y pred lastnimi imeni in osebnimi zai-meni, le redko drugod. Na pr. B-b ro/itMa (velika) ptKa rojitivia pn6a. Bi pALjt, AipncHMi HMcaAKara (v rokah držimo pero). Y CranKHHH (pri Stankinih) rocrn aolu/ih. V Bora e bchhko bismo>kho (pri Bogu je vse mogoče). V Mene H-feivia napn (pri sebi nimam denarja). 0tmb3mi y AOMa cm (grem domu). 3. Predloga no in o. Obči padež s predlogom no označuje predmet, po katerem se kdo ali kaj premiče, nedoločen čas ali ločilni števnik. Na pr. OenapL (pastir) no 6p4>n> xoah. Ho Asopb xoam, CbA3H pon n (solze toči). J(a mu AOtiAeinb (prideš) no upasHHpur^. no eflnd Bp*feMČ (v nekdajnem času), /(ati na bcBkuto no nerb rpoiua! Obči padež s predlogom o označuje predmet, do katerega sega neko dejstvo. Na pr. F/iasa o KžiMbKb. riapax6Ab ce pasdu o cuaAHrfe. Veli se tudi: o BpliMČ (ob času). 4. Predlogi: npls/vb, safl-b, Hafl-b, hort., okojio, OTcaMT>, (odsam), OTBJRATb (na drugi strani), orraTiiK-b (natam). Obči padež z ednim ali drugim izmed teh predlogov označuje predmet, pri katerem se kaj godi ali nahaja. Na pr. nP4w> reče raaan n Ma>xe, saflb rede rpodb Konde. Hagb nacb e acho nedč, a npliflb uacb raagKO čaepo. Otbaab dptra nace craao (čredo). Mc^cb (Jezus) bha^' napdflb mhopo okojio cede cn. Predlog okojio označuje tudi čas, kakor v slovenščini. Na pr. okojio reprbdBgeHb (sv. lurju). 5. Predlogi: Bi>pxy ali Bpbu-b, B-bST. (nad), Me>Kfly (med). Obči padež s predlogoma BT>pxy in B^aTi označuje predmet, na ali nad katerim se kaj godi ali nahaja. Na pr. njioBflHBb ce nsunra Bbsb rpn xbjima (nad tremi holmi). Harpynann c jr. oahč BpbXb Apyro. Me>KAy ABtrfe rpaAHHn (vrtoma) uma naerb (plot). 6. Predlogi: OTb, flo, npH, upati. Obči padež z or-b označuje početek nekega dejstva ali časa, a tudi uzrok, proizhod in primerjanje. Na pr. npocn orb KjRtna na k Anja. Ott, anepa bbah at^A^ (dežuje). Orb paAoerb sanaaica. Taa Apexa e orb BbJiua (ta obleka je volnena). Orb Bora hac Aodpd, orb abboa3 (vraga) sjio. HtMa no-caaAKO orb cbHb (ni slajšega od spanja). Obči padež z flo označuje krajno točko prostora ali časa, ali pa določuje mesto, kjer se kaj nahaja. Na pr. CrnrndKMe (došli smo) ao FlAtBenb. lije nauaMb ao JjnMHTpoBAenb (Dimitrov dan = 26. oktobra). (OnaKb ao lonaKa. Obči padež s npH ali upati označuje predmet, do katerega se kaj godi ali nahaja. Na pr. Kpat? Mopč (do morja ali pri morju). dotiAH npn mene n c-feAHH npn meue (pridi k meni in vsedi se k meni)! 3* 36 7. Predlogi: H3-b, cptfl-b, oplsa-b, Hpt3T>. Obči padež z ednim od teh predlogov označuje predmet, v objemu katerega se kaj godi ali premiče. Na pr. As-b B-bpan' H3T> ropd seaena (jaz hodim po zelenem gozdu). Tb uflar-b np-feab Tpu ropn (oni gredo črez tri gore). Predlog np^si. z občim padežem označuje tudi čas. Na pr. rip-fea^b roflHHara (med letom). ript3b Mbceub Mati (v mesecu maju). 8. Predlogi: cp-fcmy ali »acplima (nasproti), cnporn, npo-thbti (proti) se rabijo kakor dotični slovenski predlogi. Na pr. Bciind ripoTMBb neupnareauTt. Toti Hsa^se na-cptma My (on je šel njemu nasproti, ali — ga je srečal). He CTcti cnporn Mene ali cp1imy Mene! 9. Predloga Kbivn, (k), Katfl-fe', (o, okoli). Obči padež s predlogom označuje predmet, proti ka- teremu je obrnjeno kako delo. Na pr. OruaaM-b KbMb rpafla (grem proti mestu). KbMb sacb ce odpbmaMb (do vas se obračam). K-bivnb in KMfl-fe z občim padežem označujeta tudi čas. Na pr. KbMb MsaHOBi-flCHb (o sv. Ivanu) me npncrurHe (dojde), K^.fl-fe BeaHKfleHb (okoli velike noči) me cm oTMge. 10. Predlogi c-b (izgov. „sas“), 6e3T> (brez), ocB-fezHb (raz-ven) se rabijo kakor dotični slovenski predlogi. Na pr. Cb Hoana me ri^.ryBaMe (potujemo). Ob p^pt (z rokama). Ee3b MAKa (brez muke) Htma na^Ka. Oca-feHb rosa flpyro hhipo HtMa (razven tega nič drugega ni). OcBtHb Mene flpyn> He AotiAČ. 11. Predlogi np-feflH' (pred), cjitfl-b ali noflippm (po, za). Na pr. IlptAH očtAb (pred obedom ali pred poldne). CafcAb odtAb (po poldne). tloAHpb KdaeAa (po božiču). 12. Predloga bmIscto in aa (aapaAH, nopaAH). Predlog bmIicto (na mesto) se rabi kakor v slovenščini. Predlog sa označuje cilj ali uzrok, kakor v slovenščini; a 33, kakor tudi 3apaflnz ali nopaflH', se rabijo v istem smislu kot slovenski zarad ali zavolj. Na pr. Etan napn (denar) aa nepHH ahh. BparcTBo aa dpar-ctbo, a CMpene (sir) aa napii. Bb y HHflmue ce xoam aa ^neHe. Bapagb Eopkca A°MAdxa m apVcht*. IVlup^BatiTe aa Bora (mirujte za Boga)! — 37 Obča vaja. CHpane *. Te«Ka e yqdcrbra2 Ha bcIsko cnpaqe. Pbho ahujčho 3 on damHHa 4 ntočdsb b m saiuHra 6 n ort MaamiHa n-bacna rpn>tca 7, XBT)pjieHO 8 na npoHssdna 9 na xopcKara 10 MnAOCTb ham >ipflne n, to orpacrsa 12 n BHpie 13 cptAt qyxKHBOTBopHa ycMHBKa 17. To e MBtre, noHHKHaao 18 noa-b notcpriBb, h^bcccao n desTi at>x'i>19. FlycHčTe kimti nero eflua BeAHKOAy uma crpya20 CBisTJiHHa, h HeroBHHTt apoMcin me oMHpniiie21 B-b'3Ayxa22. VIII: Prislovi. V bolgarščini kakor v slovenščini je petero prislovov z obzirom na njihov pomen: 1. Krajevni: ryxa ali TyKT> (tukaj), Taivvb, TarbKb (tam), HararbK-b (tam dalje), otb.s.atj (na drugi strani), ropt. (zgoraj), AOAfc ali AOAy (zdolaj), BATpt (noter), bt>ht> (zunaj), dan3y, ga-AeHb, BC-feK^A^ (povsod), HHKAjčk (nikamor), hmta^ (nikjer), Ha-nptAb, nasagi i. t. d. 2. Časovni: AHeci (danes), yrp1> (jutre), cerd (zdaj), nocAt (potem), Bqepa, 3aeqepa (predvčeraj), AOBčqepa (zvečer), Aann, nd-AanH (predlani), HHKora (nikdar), Bct/Kora (vsikdar), rorasa (tedaj), A-fe'r-6 (po letu), 3HMt (po zimi), Ab'TOCKa (to leto), 3H-MacKa (to zimo), ecenčCKa ali ecenčcb (to jesen) i. t. d. 3. Načinovni: Aodpt' (dobro), 3At (zlo, hudo), x^daBO (lepo), bTip>Ke (brže), dasno (počasi), cKopo, qecro, ptAKO, ckph-ujomtj (na tihem), MbAqeLUKČMT> (molčljivo), chaomti (po sili) i. t. d. 4. Kolikostni: gocra, tbi/paIj (jako), irnioro, mbako, nd-Beqe (več), nafi-Beqe (največ), oiye (še), ocddeno (posebno), odnKHOBeno (obično, navadno), koako-foa^ (kolikor-koli), cbscfeMb (popolnoma) i. t. d. ‘sirota. — 2 osoda. — 3 odstranjeno. — 4 očetovska. — 5 ljubezen. — “obramba. — ’ skrb. — “vrženo. — “ svojevolnost. — 10 ljudska. — 11 trdosrčnost. — 18 poraste. — 13 razvija se. — 14 tuji. — 15 osebe. — 16 čeab Aa ro, ne da bi ga. — “smehljaj. — 18 vzrastlo. — 10 duh. — 10 tok. — 21 zadiši. — 22 zrak. 5. Pritrjevalni in nikalni: na, tt>h (tako), A-fcncTBHTe;mo (resnično), nancrnHa (v istini), nasipno (verjetno), cnrypHO, ne, HHKaKt (nikakor), HHKora (nikdar) i. t. d. Pomni: cčoroMh (z Bogom), no MoeMy (po mojem mnenju), no TBoeMy {po tvojem mnenju), no TixnoMy {po njihovem mnenju) i. t. d. riTMHKa * 3mm1j ep^Mero e cryAeno. Topt Ha Hedčro ce BnATb timhm titinaun, a Aoa-fe bcmako e noKpnro cb CH^rt. Acha' nrHHKMT-fe np-feNBpbKBarb OTb BtHKa Ha B-fcMKa, a Homa' ce rymaT'b1 nogb CTp'feXMT'fe. A3 MflaTb COpKHTt3 Bb T3K0B3 Bp^MC ? Xp3Hd HliMa — HaBC^KAflt4 cntrb. 3/ils np-feicapearb5 htmhkht^ smmIb! flodpfc' npasaTb6 tSsm A^ud, kohto m Mb Aasarb no Marino xpaHd. IX. Veznik. Vezniki so skoraj isti kakor v slovenščini: n (in, tudi), ra (ter), na, qe (da), mam (ali), Aaan (je-Ii), aMa (ampak), ho (pa), o6aqe (celč), sarosa (zato), catAOBareaHo (torej), aoa1> ali aoka1> (dokler), Karti (ko), Koraro (kedar), aam.tiro (ker, kajti), nončHce (ker), Aa, aa Aa (da bi), axo, MaKapb (čeprav), ripn bchhko tobž (pri vsem tem), raxd moro ali Tbii moro (tako da), n — h (kakor — tako), hm — hm (niti — niti) i. t. d. Vaja. >Keat30T0 ce kobč, aoa^' e rop-fcmo. — >Ka6ara BMAt'aa, qe KOBarb koha, m (tudi) ta cm AMrnajia Kpakd Aa a KOBarb. — HMMAt (nikjer) My ntMa xy6ocrbra (lepota), hm Bb rpaAa, hm Bb L(apMrpaAa. — SaaKbTb (zajec) m ciim m r/ieAa. McKT^pi. m MapHpa.** McKbpb m Mapnua 6m/im tipaTb m cecrpd. T-fe ce paaxo>K-Aaak1 n-feKora>Kb 3aeAH0 no BbpxOBČT'fe Ha Pnaa. EaHHb abhb Maa-Aara MOMd,2 nopaačna3 orb Kpacortira Ha crpanHrt,4 kohto cb- * 1 stiskajo. — ‘‘ ta*, kam. — 3 siromašne. — 4 povsod. — 5 prebijejo. — 6 storijo. ** 1 sprehajali. — 2 dekle. — 3 očarana. - 4 kraji. —6 hočem. — 6 spustim se. — 7 grem. — 9 najdem. — 0 zmeden. — 10 poskusil. — 11 pregovori. 12 podam se. — 13 dospem. — “ uzrok. — 16 izvirajoči. — 10 smeri. r/iegajia KtM*. naroK-b, Kaaana Ha čpari. en: „FoBdpn ce, ne roji Ismoto Mopč e on ras« črpani; MCKaMV fla ro BHflH. LHe ca^3Hafi n uje btjPbb'7 cp1uny cjiimjero, flOflt'ro ro HaMtpa".8 McKtpt, CMaflHt.,9 ce onHTaat10 jja a nptjj^Ma;11 ho, Karo bhaVjiT), ne ne OTCT^nea, ti Kasaat: „Th HCKauii aa me HanycHem-b, aa jja bm-jjmiuti Btao-Mopč. flodpt', Karo Me ocraBmm. caMtiuticb, h aa-b uje rpirna;12 ho me CTHrna13 ao Mopčro npSjjti reče, aaujdro uje ca-fe3Ha ktjMTj chsept, aa aa ce cbe/jmm ct> oipaHfl /JynaB'b“. Toaa 6nad npuMtiua,14 jj^to McKtpi m Maptipa, H3Bnpaujw16 ott> Pnjia, reKlrb no paaHH nocdKH.16 X. Medmet. Razven medmetov, kakoršni so si ednaki v vseh jezikih, ima bolgarski jezik še nekaj njemu lastnih, posebno takih, s katerimi se posnema glas. Na pr. Za radost: a! xa-xa! xo-xo! ypl! in dr. — Za žalost: o! oxt>! ^bm! in dr. — Za začudenje: deti! da! oxi>! ati-ati! h! Posnemanje glasa: ryn,b! jjant! qom>! xod'b! naac-b! BpjjKt! Vaja. Ext>, Moti cmhko! ujo Me mirami ? — MaMO, cryA'b (mraz)! Oxt>, Tpenepa (trepečem)! — Ax-b! H-feMa aa Mene cnoKtiticraue (pokoj). — O Šonce, Bonče, BentiKH Bonče! Čitanka 1. JInna. Ho ntAo-HČHoBara xn>Ka 1 Jlnna ce MAdAMHKa M3Aura, Jlnnd, eABdMTi mo2 nocaAčna, npHB-bpsana o ti>hko kaohhc. 3 M bcBkb adpanb,4 mowb 6 ce CbMHe,6 HamTi a*ao »•feivia Apyra rpnaca,7 OcbIšhi AP"t>Buero Aa o6xo>KAa,8 Ha ro HaraeABa m nojmea. A h^kočI, moMi) ro nosantira.0 JIMH& samd My e norp-fedna, Hamt> Atflo CA3AK0 ce sacMMBa,10 B^b HeČČTO ČHCTTipT) FldrACATi XB'bpAfl, 11 M C-b T^SM AyMM 12 OTFOBapfl: „rioA'b BtiiKMTt na rasi ArniHua Ha bh^umtIs mm CHHOBert Ute CKaHari) cb Bpfcivie, me Mrp&flrb. To3Tj Eo>kh cb^ttj e tim HanpaeeHi, 1Hot6 13 Aodpčro ce He ry6n . . . Tosd. Api>BLič Kard 14 Mspacre, Ha (3oahm AMtiOB-b UBlm> me Aaea. OtT> CALtiMM AMHOB-b UB^TTj HMCAHrb Uje HAan MeAeut Aa cbdnpaTi; A n-bK-b k»a^'to 18 HMa MeAeivb, H dfcAi ce BdcmeMt HaMMpa.16 Ha BH^MMTfe MM CMHOBČTt Oti BOciKa cB%mH me A-fesrt, M cyTpMHb,17 Bčnepb me PM riaAATt Ha ripdOTeMa 18 cm Ha rpoda". CTOt/Hb MnXaHSIOBCKH. 1 Hiža (hiša) dedca Nenova. — 2 easaM-b mo, KOMaj (v bolg. narečju K0Maxa8). — 8 * vejica, oporica. — 4 jutro. — 5 čim. — 0 zdani se. — 7 skrb. 8 obhodi. — " povpraša. — 10 nasmehne se. — 11 obrne. — 12 besede. — 13 tako da. — 14 kedar. — 16 kjer-koli. — 16 dobiva se. — 17 zjutraj. — 18 pradedec. 41 2 Pmia-njiaHHHa m Phjickhatt. MOHacTHpb. (Rilska planina in Rilski samostan). Pn/ia e rpamdflHa 1 h bmc6k3 nAannud. Maanra ce ao maKe-AOHCKara rpanHija. Ta e bahž oti Haii-x^daBHT6 2 dVArapcKH nA3HHHH. Hall HCA CA pa3npb'CHaTH 3 OKOAO CTOTHHH M3AKM, ČH-CTpM rUiaHMHCKH e36pUtl, KOHTO AABaTTi H3MŽA0 4 H3 H"fe,KOAKO P^KH. BHCČKO-BHCOKO C6 AHraTb HaflT) T-feNl MHOrO B-bpXOBe, KOHTO ce cnymaT-b Karo ctpimhh ck3ah mah kuto poam h CKaAHCTH6 Ky-neHM6. Hatl-BMCČKHflT-b Bp,bX'b e M y c a a a (2924 m.). ByiiHn nacnma7 oČHKaAAT-b8 esepu^ra h ck3aht6, a nog-b t6x7> ce 3axBamaT7>9 T1MHH dopOBM ropfl, KOHTO CC 3eAeH6/flT'b M 3MM6 m a6t6. OtTj PmA3 H3BMpaT-b MHOTO p6KH, HO HaH-TAaBHH CA: dbp-30TČ4HMATT. MCKipi, KČHTO HpOČMBa CTapa-IlAaHHH3 M TBMČ np63-b C-fesepna EtArapHA, M apnita, koato hom riAOAopoflHaTa TpaKHHCKa paBHMHŽ, H MeCTa, KOA7TO TBHČ AAKaT^LUHO 10 np6st MaKCAOHHA. PHAa e MSOČMAHa Cb MHOTO ČOpOBH, 6yKOBM H AAČOBH ropn. Ms-b t6xTj ce Cp6maT-b AHBM >KMBOTHM, KaTO B-bALtM, 11 M6MKH, 12 AMCMLtH, C-bpHH, A^BH K03H M Ap. 3hm6 no nAaHHH^Ta naAa CH-br-b, AedeA-b ao 20 MeTpa. Ha m6ct£ ce HaTpynBaT-b n,e6enh npbcnn,18 kohto mocto rath ce OTKACBaT-b, 14 naaaT-b c-b roa-feM-b LuyM-b m BAanarb noAHp6 ch 16 36MA', KaMT.HH M AipeČTa. riopaAH roA-6'MaTacH bmcomhh&, Phab e mamho 16 np6xoAHa. B-b AOAHHKaTa na nbHAHBaTa Pmack3 pfeki ce naMnpa npo-HyTHAT'b 17 6-bArapCKM MOHacTHpb Cb. M b & h t> Pmackh. MonacTHpbTt Cb. Medm Pmackh e pasnoAOKeirb B-b rAyxa AOAMH&, odpacHaaa c-b dopoBH m a^6obh ropi). PasnoAOAteH-b e Ha 1000 MeTpa bmcomhh&. SAanneTo 18 My e mhoto toaVmo, — MM3 300 CT3M 19 H IHMpdKT) ABOpt. CplHVb ABOpa CC H3AHT3 X^-dasaTa MOHacTHpCKa ifbpKBa h bhc6k3 Kyaa 20. 3a ocHOB^TeAb Ha moh3cthpa ce CMMTa21 Cb. Mb. Pmackh, poAOM-b OT-b c. Ckphho, Co<|)hhcko. B-b'ArapcKHT6 uapd BC-fcKora 22 * 18 ‘ogromna. — 8 najlepše. — 3 razškropljeni. — 4 začetek. — 5 skalnati. — 6 kup, plast. — 7 pašniki. — 8 obdajajo. — 9 začenjajo se. — 10 vijoča se (kot kača). — 11 volki. — 18 medvedi. — 13 zameti (snežni). —14 odtrgajo se. — 15noAMp6 cm, za seboj. — 16 mučno, težavno. — 17 proslavljen. — 18poslopje. — “sobe. — 80stolp. — 81 smatra se. — 88vsikdar. — ca Aaeajm fo/i^mh npaBAHHH 23 Ha MonacriipA. B-b rypcKo operne' MOHacTHpbTij ne e riAam^AA,, na h cera He n/lama hhk3Kbm A^HII/M. Tom uma m noro mmčtm 24 n flocra roaVMO čorarcrBo. Mma ČHČ/moreKa, bi. koa'to ca san^seHM mhofo CTapn khhfm h flpyrH crapHHH. Cer&25 bi. MOHacrHpa h m a ynHAMme n re/ierpa^Ha craHLiHB. np^aT) TypCKOTO HM poČCTBO MOHaCTHpbTt, e 3ac/iy>KH/rb mofo: roti e dMat Karo flyxoBeH-b cbIstmahhki, Ha dt/A- rapcKM Hapčfli). BcfeKa roflHna Pn/ia-iiAaHMHa, neMHMrfe aoamhh m bt-pkobč, CAmO M MOHaCTHpbTl) CC FIOCfem&BaTT, OTT) MHOFO HOK/1ČHUM 26 M jiiodHTejiH na npnp6flHM x^6octm. 3. KasanjiTiKT!. (Kazanlik). Fpafli) KaaaHJii/K-b MMa x^6aso no/io/KenMe. T]/Hfl>KeHCKaTa 1 flO/iMHii raMii ce nopa3TBapB 2 k-bmt, cfesep-b m flocrnra3 eflHa mnpo4MHa okoao 12 KH/iOMeTpa. Mnd/KecrBo ceAd, odMKOAeHM4 Cb TpflHA^HAOBM 5 M/IM pOSOBM HMBM, 3e/16HH dCTpOBM6 OT"b BM-COKM TOpHHKM M MHOFOdpOMHM FOA^MM MOTKAM7 irbCTpjJTfc 8 fll'-HOTO 9 H3 AOjIHHŽtTa. KasaHAi^-b e pasnoAOMtent tok^-penit10 cp^Ai AOAMHdTa na rpM KMAOMerpa pa3CTOH'Hne ort Tynfl>Ka. Vkphti bi fa- CTdKT)* 1 11 OTTa BeAMKOA^IIHM 12 KMHeCTM 13 OptXM, - FpaflTiTTi K3T0 ne ce rydM, ra14 ne ce bhacaa hmt6 ordAH3y, hmt6 otabačmi. He C3IVIČ KepeMHACHMT^ 16 nOKpMBM Ha KXU|HTt, HO M titAMTfc MMHapčra Ha rypcKMT,fe a>k3mhm TOK^-penit Aoc^mt 16 T-b^aria77 bi c-6'HHecrara onda nptcnd na FAcraKa. Otba^t* rpaga Bpe-AOivn.18 A03fl',10 A^psecd, hatčhkm 20 m fophhkm; BpeAOMt npo- XA3AHM CfeHKM M BOAH, HaM-BCHC HO HATfl KTjMTj rOAt/MOTO CCAČ Ehmh3, pasnoAO/Keno ao caMHT"fe rioAH21 na CTapa-riAaHMHž. 23 pravice. — 24 imetja. — 25 sedaj. — 28 romarji. 1 Dolina reke Tundže. — 2 odpira se. — 3 dosega. — 4 obdani. — 6 rožni. — “otoki. — 7 gomile, hribi. — “okrašavajo. — "dno. — 10 tako rekoč. — 11 goščava. — 12 velekrasni. — 13 košat. — 14 ter. — 15 iz opeke. — “popolnoma. — 17 so potopljeni. — 18 po redu, povsod. — 19 vinske trte. — 28 steze. — 21 podnožje. — Ct rosa npfei Bi>arapnH. OčpaddTBaHero23 na Tp«HAaKnTeaH.28 TpnnAd(J)naoBOTo iviacad ce iffeHH mhofo CK-s.no 27 m ce ynorp'fed«,Ba bt> (p&tipMKMTds sa pasnn mmpmsahbh 28 usA^ana. PoAHineHT) npnxoA"b ort TpflHAa(|)HA0B0T0 (pososo) macad nsan3a Ha 4 MManona aesa. Aohač ah Mati, AOAMnara na KaaanaVK-b cb^tbb 29 ott, xy-dOCTb, 30 M E'b,3AyX'bT'b 31 C6 HSOIAHA Cb npHATH3Ta MHpM3Md 32 Ha TpAHAdKMBla'6a.33 Bpe-AOmt> BHMCAare BeceaH depdnn 34 h depdnKM cb ntann koujhhuh 36 TpHHAd^HAOB-b HB-fert. Ka3anaT,'Ki> m Taxa napdneHara Hdrosa po30Ba AoanHd ca npHBAHHaan 36 mhoto nATeiučcTBeHnun,37 kohto ca npocaasnaH T"k3n itrfecTa Karo p^akh bt> hIsama cb^ttj. 4. MaKeflOHHfl. (Makedonija). Ori) bhcokht4> Poatinn h Pnaa ao dptroBdTfe na E4>ao-Mopd ce npocrnpa eAHd aerna', kčakoto x^daea h naoAopoAHa, rdaKOBa d-feana h Hemacrna.1 Ta3h aeMa' e MaKeAOHHa. KDjkhmtIv ckaohobč Ha PoAdnHTt, flHpHHTi h Hlapi, fladM-KOBHLia m Bta&CHua h orne Apyrn naaHHHH ce bhhti bi nea h a onpHAHHaBart2 na biahhcto Mope. Bncrpn, nfcHAHBH, mbakm h roaVMn pbKH, oti kohto HaM-MSBtcTHM3 ca EncrpHpa, B&p-Aap-b h CrpyMa, ce cnyiuan> orb rfcKHMTfc bhcoth, TnnaTi4 m ayAyBar-b5 H3i naaHHHCKMT^ npoAt'3Me h ropCKHTt ocčh,7 pas-AMBaTTj ce no rioaa' m aoamhh m ni noa'Tb,8 na caIvai ryii9 cm OTnOMMBaTTj BI M0pCKMT"fe AiadOHMHH.10 A TACTH TOpH M TAICTM11 nicHUja niapaTt12 naannucKur^ bipkobč m ckaohob6 h npMBan-aarb MHorodpoiiHM cTaaa13 h paddrnn14 pAufe'.16 'l' proslavil se. — 23 obdelovanje. — 24 olje (rožno). — 25 opravki. — 20 prebivalci. — 27 drago. - 28 dišeči. - 20 zablišči se. - 80 lepota. — 31 zrak. — 32 dišava. — 33 oživi se. — 34 trgal c i (nabiralci). — 35 jerbasi. — 30 privabili. — 37 popotniki. 1 nesrečna. — 2 prispodobljajo. — 3 najbolj znane. — 4 hitč. — 5 drvč. — 0 struge. — 7 osoje (senčni kraji). — 8 napajajo. — "cafca-b Ty«, zatem. — 10 globočine. — 11 tolsti. — 12 krasijo. — 13 črede. — 14 delavne. — 15 roke. — — 44 Msb n/iaHHHCKMTfe KyTA0BHHM18 ptSKHTŽj OČpaS^BaTb M3AKH m roa^MH, ČHcrpu h cryflčHH17 esepd, bt> icohto ce BbAH18 mhoto pn6a. K/iHMarbTb Bb MaKeAOHHB e nd-ronbAb orb Hamu«. Taivtb CTaBaTt AočpH >kht£ h aosa', opH3b,19 MacAHHH,20 ahmohh, na-m^ki,21 TiOTKVHb,22 MaK-b h Apyrn, cb kohto ce Bbprii23 roatma TbpPOBMfl. Kpači BtAO-Mope h bi B-s/Tp-fciimocrbTa Ha MaKeaoHHB hmb aocra roAlnvin m čorarn rpaflosč, caVpeann24 noMe«Ke/i1>3Hnun. MaKCAomm e nace-Aena ndsese cb 6b'Arapn. 5. B^jirapMfl. (Bolgarija). B-b/irapufl ač>kh Bb cfeBepoHsroHHMB A^nb na BaAK&HCKM no-ayocTpoB-b n Bb KyArypHo-reorpaCKO OTHoiueHHe cnoAfcA« (deli, ali ima obče ž njim) cb Hero mhoto npt>AHMCTBa (prednosti). Eba-KaHCKnflTT, noAy6cTpoBi. e cay>Kna"b oT-b Kpan Bpbivie (od nekdaj že), cay>KH n cer& Karo naii-flKa (najmočnejša) CBbpaKa (zveza) Me>KAy nptAHH Asu« n Eepona. FoAtMb AtAb ott> raa CBbpsKa ce naAa Ha EbArapnfl; rAaBHMATb nATb, kohto C'beAHHB,Ba (ze-dinja) Boc<|)opa cb cpf-AHa m sAnaana Eepona, mnndsa (vodi) nptSb HCfl. PbKd JtynaBb, kob'to aarpa>KAa (obdaje) orb ctsaepb Baa-K3HCKHB noaydcTpoB-b, c6an>KdBa EbArapna cb cbpAUčro na Eb-pona n cb Hepno Mopč, kocto qpt3b Boc^opa, Mpaiviopno Mopč n itapAaHeAHTt noAb'p>Ka (vzdržuje) Hači-MHorocTpdHHM CBbpaKn cb bchmku KpaiiMopCKM (primorske) črpan« (kraji) na CB-ferd. 3&ahbht-B BapnencKn m Eypr6cKH, a noAnpb nocA-bAHATa Bočmd h n-feKon Apyrn sa/inen, a^to CBbpmeaTb raasHUT^ >Ke-aIsshh nvK/iunra (ceste) na EbArapna, CBbpasarb (vežejo) hoca^a-HflTa Hhnp^BO Cb BbHlUHHA CB^Tb H Cb TOB& H OCHrypfl'BaTb ribana eKOHOMnnecKa cbo6oa&. Lt^AOTO npocrpaHCTBO nptAH Bonn^ra dfetue 96.346 KBaApaTHH KMAOMerpa. HaceAČHMero (prebivalstvo), cnopčAb no-ca^ahoto np-B6poflpane orb 1910 roAHna, e dnao 4,337,516 Aymn. 10 kotlovine, zakotja. — 17 hladni. — 18 goji. — 10 riž. — 20 oljčno sadje. — 21 pavola. — 22 duhan. — 23 Bbprn ce rojitsivia TbproBna, je velik trgovski promet. — 24 zvezani. Ha eflMH-b KBaapareHTi KHAOMeTT.pT. ce nagaTT. no 44 tkutbah (Stanovniki). A noAHpT. Bonn&ra ce np^flnoaara, we me ce yee-ahhh npocrpancTBoTO na 162,888 kb. km. n HaceačHHero na 7,533,000 AytiJM. BbArapnfl 6b ucbo6oačh3 ott. rypcKoro nro (jarem) nplssT. 1878 roAHHa. Ha 19 eBpyapn ce ckakdmu H3Me*Ay nod^AHTeji-Kara (zmagovalka) PycHH n noč-fcAenara (premagana) Typqnfl #6-roBopK 3a MHp-b bt, CaHB-CretjbaHO čahso ao LjapnrpaAt. Ha ras Aara ce cbSAage (osnovala se je) sa rpemn n«.Tb čVarapcKaTa Aip>K^Ba, n to Karo Bacaano khA>KecTBO. £o 10 eBpyapn 1879 roAHHa KH«>KecTBO Ebarapna ce na-MHpame (nahajalo se je) iioat. bp^mbhoto (začasno) ynpaBAČHne Ha HMnepaTopcKHB pycKn KOMt-icapT. kuhat. /\ o h a y k o b t>-K o p-c a k o b -b. Ha rasH AaTa bt. crapara čbarapcKa croAnua T t. p-hobo ce oTKpH m.pBOTo Bbahko HapdAHo Ctdp^Hne, Koero H3-paddrM (izdelalo) n raac^sa čbarapcKara KOHCTHryynn. 3ac-feA^Hn«Ta Ha Boahkoto HapoAHo Cbdpanne rpaflxa ao 16 anpnAT> 1879 roAHHa. flp-feaTi 1881 (21 anpnAT.) khhst. AaeKcaHApi. nonceaži Aa cyc-neHAHpa KOHCTHTyqnBTa, m cbhk3Hoto (sklicano) bt. Cbhluobt. HapoAno CbčpaHne raac^ea tobA cycneHAnpane m AaAČ Ha Ane-KcanApa ntnuoMdmHB 3a 7 toahhm, ga ynpaBAHBa a6conyrHO. 0,mhtt>tt> (poskus) očane (pa, pač) He nsatse cnoAy hahbt. (ni bil uspešen), h na 6 cenreMspM 1883 khhstiTt. cawb ce OTK&aa OTI) nbAHOMdlUHBTa H BT>3CTaH0BH KOHCTMTyUHHT3. CieAMHdHMeTO Ha E-bArapn«. PasnoKVcsaneTO (razkosanje) na B-bjirapriA bt. BepAHHCKi-iH KourpecT. oropnH (razljuti) H3-B-bupeAHO čiarapcKHH HapoAT.. Ha 6 ceriTeMBpn 1885 r. naceae-HMeTO bt. 10>KHa EbArapn« BT>3CTŽHa bt. Haobahbt. cptiuy ry-6epnaTopa FaBpMAT. KpT>CTeBHHb nam&, cb3ah (vrglo) ro ott. BAacTb n nporaacH cbeAHHemieTO na IO>KHa ct. Ctsepna E-bArapun. CpT>6cKO-6'bArapcKaTa HOtina. IIporaacčnoTO CT.eAHHenne He ce yAOČpH OTT. BeAHKHTfe CHAH. riOKOMHHHTT. CpTaČCKH KpaAb Mhaaht., riOAČ^THaTT. (podpihan) ott. bt>ht, očhbh BHes&nno (nenadno) Bonna na 6-bArapnT-fe n passaan (razdejal, uničil) ct. T0B3 AOdpHTt CICtACKM H 6p3TCKH OTHOUieHHH MC>KAy EbArapHfl h Ct>p6hh. flerpoHHpaHero Ha kh. AaeKcaHApt. Eab& mo ce 6ib cetp-mMAa 6AarouoAy4HO BotinaTa, ptmHxa (sklenili) h4.koh, ott. nbp* -- 46 — nun čbArapcKM k h h 31) A;ietKfl&HCKM Anqa, CB^BHHMero (odstranenje) my or-b np^cTOBa. /lerpoHMpaHero ce M3Bbpuj m npt)3b hoihbt^ na 9 ae-rycri) 1886 r. KhasT) AaeKcanApb čt OTBeAeHb (odpravljen) cb BOčHHa CHAa flo Penn; oti> raMb naKb ce saBbpna (vrnil se) Bb Bb^rapna eca^flCTBne na eAHHb cnaenb KOHrpa-np-fesparb (nasprotna revolucija) m aomač bi Cč4>mh. Ho pycKoro npaBHreacTBO (vlada) ce očhbh nporusb crdeueTO My no-HaT&TbKb (nadalje), m tom ačflMKMpa (abdiciral, odrekel se) orb npbcrojia. MaČHpaHe Ha khh3t> ^ep/jHHaHAb. VnpaBAČHMero ua flbp->K^Bara ce noč orb tpm-hachho perenrcrBo, Ha sead cb Crec^anb CraM6yaoBb, Koero cbmk3 np-fesb 1887 roa. Bcamko HapoAHo Cb-čpaHMe Bb TbpHOBO, m to H36p& 3a KH93b ceraiiiHMA (sedanji) qapb, Heroso BeAMMecTBO OepAMHaHAb CaKcb-Ko6yprb-foT-ckm, komto Ha 2 asrycTb CAujaTa roAMHa ctahm Ha čbnrapcKa aeivia' n noč (prevzel) ynpaBAeHneTo Ha CTpaH&Ta (dežela). BiiJirapHH HeaaBMCHMa (neodvisna). Ha BbArapaa rip-fcA-ctočluc (bilo je namenjeno) Aa MSBbpujM caho bcahko A^ao — Aa ce ocbočoam oTb BacaanoTo cm noAoaceHne cnpibMO Typqna. Tob& ctbhž (zgodilo se je) na 22 cenTeMBpa 1908 foa- Bb rpaAb TbpHOBO. BbJirapMfl ao6h oth6bo CTapoTo en m caasno hmc qap-ctbo, a neiiHMa BaaAliTeAb — TMTAara Ljapb Ha 6b' nraprni KoHCTHTyqHHTa. Eb'jirapcKaTa KOHCTMTy ljma e eAH& OTb Han-AM6epa.ilhmtI) eBponencKM KOHCTMTyumm, Bb ochobmtIj Ha koh'to ca Aern^AM (položili so se) npMHUMnMTk Ha anrAMMCKaTa m deArniicKaTa KoncTMTyhmh. Th HMa 169 MAena. Cnopeflb HAeHb 4 orb KOHCTMTyqnflra dbArapcKOTo uapcTBO e MoiiapxMB Ha-CA^^CTBCHHa M K0HCTMTyUHČ>4Ha, Cb HapČAHO nptACTaBHTeACTBO. Cbo6oa^T3 na BtpoM3noBtA&HMAT3, p^BeHCTBo (ednakost) Ha rpaACAŽHMT-fe np'feAt> saKČHMT-fe, AnunaTa (osebna) cbočcaa, c66ctbc-nocTbTa (last) na nMymecT8aTa (imetje), ceočoAŽiTa Ha cbčpi-HMBTa (zborovanja), npaBOTo Ha cnpy>KiŠHM5i, cbo6oa&T3 na ne-H^Ta (tisek), nenpMKocHOBČHOCTb (nedotaknjenost) na >kh am maTa (stanovanje) m na KopeciioHAeHUMATa, no/is^BaneTO (koristenje) cb rpaaKAeHČUb (tujec) MO>Ke Aa 47 — npHTOKaea (ima) hm6th (ha. 63) n fla ynpa>KH$i,Ba 3aHfl'rnfl (vodi obrti) mah nproBHH. MsmjBHčmieTO Ha saKČHMT^, rnac^iaHM on HapdAHOTO Cb-dp&nne n yTB-bpfleHM on LJapn, ce Bb3nara na MHHHcrepcrBara. MHHHCTdpcTBara ca flecerb: 1) na bt/hliihhtIs p&doTM (zu-najne zadeve) m Ha HsnoB-feflaHHATa, 2) na BA^p^mnnT-fe (zno-trajne) p&doTM, 3) na HapdflHara npocB^ra, 4) Ha (JmHaHCHTfe, 5) Ha upaBOCAAneTO, 6) Ha BOMH&Ta, 7) na nproBHHTa, npoMM-LUAenocrbTa m rpyAa, 8) Ha odmdCTBennTis (javne) crpagM (zgradbe), nA'TMmara (ceste) h 6AaroycrpotiCTBoro, 9) Ha aeMAeA^-JIMeTO H A^P^aBHHT-fe MMOTH, 10) Ha >KeAl53HHUHTl3, nomuTte n TeAerpa^MTt. 6. BajiKaHCKM noji^rocTpoBii. (Balkanski polotok). BajiKdHCKH noAyčcrpoB'b ce oTAundsa1 mhoto orb ocrana-/lMT-fe gsa roMmoeBponeilCKH noAyocrpoBa. /(o Karo2 nocAtAnnrfe ce HaceABBan on egHopoAHO nneMe cb egHd B-fepa, m ip&AHATb AneHMHCKH IIOAyOCTp'bB'b lip-feACTaBA eAHtt A^P^383) 3 Bfb rinpe- neticKM ca CMticreHH3 camo AB'fc, — bt> EaAKancKn noAyocTpopb hM3Me naH-pasAHHHM napdAHOCTH, B-fepn h noBMTH4ecKn oprann-33L)hm. HapčAia4 cb rAaBHHTfe CTHM4HH KpyOHM* 6 eAHnni)M: 6bArapn, cbp6oxbpBaTM, Typqn, npqn m aAČaHijn, Bb BaAKancKH noAy-crpoBb HMBfcnn ome q"baa peAHna0 no-M3AKn napČAHH nacTM7, KATO POMAHH, TarapM, MTaAMaHIJH, apMBHMM M AP- Bb Brfepon3noB-fcAHO OTHorueime8 EaAKaHCKH noAyocrpoBb rip-feACT3Bfl calho raica roAb'ivia0 CM^cmta10: Haii-MHoro ca npa-BOCAaBHHTt, HO Tt H6 np^ACTaBABATb 6AH0 LpfeAO, 3 CC A^AATb Bb pa3AHHHH HepKBH, He33BHCHMH eAHcl OTb APyra; H3 BTOpO MfeCTO MAarb MOxaMeAaHHTl3 n na rpliro — KaroAHunr^, Me«Ay kohto uma Mnoro ynnarn. Btpara Bb EaAKancKM nojiyocrpoBb hc rio-KpMsa HapdAHOCTbra: npasocAaBHn HMa11 h npqn, m dbArapu, h C'bpdn, n andaHUH, m pomahm; MoxaMeAaHpn ca TypqnrD, rara-pHTt, roa^Ma nacTb aAdamjH, qacTb cbpdoxbpBarn (tiomnauH), dbarapM (noMapH) h ap.; katoahlih ca xbpBaTMT,fc, roA%Ma qacTb aAtiaHLIH, M3AK0 dbAPapH M APyTH. Bb At>P>KaBH0 OTHOlUČHMe 1 odlikuje. — 2ao Karo, med tem ko. — "naseljeni. — 4 poleg. — 6 močni. — 6 vrsta. — 7 deli, oddelki. — "odnošaj. — “velika. — 10 mešanica. — 11 so. — Sa/iKaHCKM rio^yocTpoB,b e mhoto pasnoKAVcanb12: ao Karo Ftp-qnfl, Bbarapnii, Cipčna m HepHa ropa npfcacTaBflBaTb M3Lvfcjio 6an-KaHCKH aT>p>KaBH, ronfcivia HacTb OT"b no;iyocTpoBa npnriaaa KbMb TyppM5?, ABcrpo-Vurapna n Pomahhh, mhhto13 rnaann TepHTopnn noKaTTi BbHt. ottj rpauHUHTfc na nonyocTposa. BCHMKHTfc flipnOBH H3 BajlKaHCKH (lO^OCTpOBTj H e C AL H3-PHonanHH: rfc ne o6xBawaTb14 H3ubno16 cboh napdab n bt> rfcx-HHTfc rpaHHUH >KHBfce mhoto HHOiine.vieHHo10 naceneime. Toša pasjmnne, rasn iviosanKa Ha napdan, Bfcpn m Atp^KaBH ce a^n^H17 Ha ocOČenara HCTopna na BajlKaHCKH nonyocTpoB-b; a neroBara Hcropna ctom btj rfccna CBipsKa18 ct> neroBoro reorpa<|)CKO no-nOHLČHHe M yCTp0HCTB01D. B.1H3K0T0 C-bCfcflCTBO na BajlKaHCKH nonyocTpoB-b cb Asm«, hskčaho MfccTO aa pfcmi BipEdanun20 npfc-cčnHHHecKM opflM21 ott> hstokti aanaai), neroBara orBope- hoctb" ottj lort n cfcBepi, ntincara23 na umpoKo ueurpajmo MfccTO btj no/iyocrpoBa, Koero aa noc/iy>KH aa iviouieHt pem-bpb Ha eannb nO-cnnen-b, nd-KyjirypeHb napoat, kohto 6m MOJKajib aa CBipwe24 B-b eano ufcjio MHoro4Hcnennrfc ManKH napdan Ha BanKancKM nojiyocrpoBb, cas. aoxapajih26 cerimnoro eTHHHHO-pe-nHrMosHO-aTjpHOBHO cbCT05i'Hne2e na BajlKaHCKH nojiyocTpoBb. PasnHHHHTfc McropHMecKH enoxn aoKapann paajiHMim napdan btj BajlKaHCKH nonyocrpoBb; mhcto OTb npfcaHUiHHTfc napdan m cjiadn npfecemiHMecKH opan ce npfcronnjiH bt> MHoročpoHHHTfc h no-KynrypHH HOBoadmnn27 h /ih sasdpeHH28 napdan; ho cd naKt h ao anecb motjih aa ce sanasarb nacrn ott. H34e3Ha/in29 napoan, K3KBHT0 C AS. rara^SHTfc30, K3T0 KyM3HCKH OCTaTtHH, H MHHMapHTfc*1, Karo poMAs.HH3^B3HH TpaKH. CerauiHHTfc napdan Ha BanKancKH nony-ocTpoB*b ce 3ana3HjiH nan-Hncro bi nepn<|>dpHHTfc na nonyocrpoBa. MaKeaonHB, cpteaimara na BaniKa^33 hmt>.34 np0({). A. HlUHpKOB-b. 12 razkosan. — 1:1 čegar, katerih. — 14 objemajo. - 16 iz celega. — 16 drugih plemen. — 17 se dolži, se oddaje. — 18 zveza. — 10 uredba. — 20 vrste. — 21 tolpa. — 22 odkritost. — 23 pomanjkanje. — 24 zveže. — 25 do- veli. — 211 stanje. — 27 na novo prišli. — 28 zasačen, najden. — 20 izginili. — 30 Gagauzi, prebivajoči v Varnenski okolici ob Črnem morju, so ostanki Kumanov, naroda finskega pokolenja; vseh je okoli 10,000. — 31 Cincari ali Vlahi so poromunjeni Trakijci v Makedoniji. — 32 dežela. — 33 med. 34 njimi. Slovensko-bolgarski razgovori. I. Obči razgovori*. 1. Pozdravi. Dobro jutro, gospod — gospa — gospodična! Dober dan! Dober večer! Veseli me, da Vas vidim. Kaj počnete ? Kako se imate ? Hvala, prav dobro. Hvala Bogu! Kako je kaj z Vašim zdravjem? Popolnoma dobro se imam. Kako se počuti Vaša gospa — vaši otroci — vaš oče ? Hvala, vsi so zdravi. Mati je malo bolehna. Kaj pa ji je ? Prehladila se je. Prosim, obiščite me skoraj! Kdaj Vas dobim doma ? Celo popoldne. Na svidenje! Zbogom! Lahko noč! Odgovarja se tudi: „Vaša še lažja*. 2. O vremenu Kakšno je vreme ? Lepo je; nebo je jasno. Solnce sije. 1. Očihh paaroeopH. 1. ri03flpaBJ1ČHHH. Jlo6pd yrpo, rocnoaHHe — ro-cnd>KO — rocno>KHiie ! /jodip-h fleHb! flofi bp-b Beuep-b! PaneaMTi ce, we Bh BHaraaMi,. Kbkbč npaBHTe? KaKb ere? Baaroaapa', Mnoro flodpL'. Caasa Bory. KaKb ce ny,BCTByB3Te ca. Bauiero cKsmouLnuo 3apaee? Aab ce qyBCTByB3Mb mhofo ao6pt. Kan-b e Bamara rocnoiKa — sa-iimrt nima — Bamuari, 6amd? Baaroflaps, bchmkh cm. SflpaBH. MaHirara e MaaKO SoaHaBa. Kai 1% e Miioro ron/io. Boh' ce, na crane nnec-b Miioro Tonno. Mučna, ne me ce npoMtHH np"b-Mero. Mo>Ke na na/nV Ma/mo /n>>Km>. Hedoro ce e saMhivmno. Cera Bene nann. JIoiiio eptiMe aanonea. To e h BkrpoBHo. BptMeTO e MHoro npoMtHnHBO. Crasa Bene CTynčHO. CryaeHo mm e. TepMOMerpa nonaaBa nnecb ne-cerb rpanyca rio/vb Hyna. P-fenara e šene saMp-bsnana. flouBa cH-ferb n.a Bana. CntiBb nt,Ko;iKo aena bchukhh CHtrb me ce crorm. Bc+.ich aenb orana rio-ronno. JtHecb HMaMe ripo/ihreHT) aeHb. Ca>.nueTO cnnno nene. Bene ce CBisTKa. Hyttre, 33XBama aa rbpMH. Fpaa"b Bana. Bypnra yTHXHa. Cnbimero naKr> rpte. 3- 3a nacoBČ-rfe, huht^ n r. h. OnaKBaflre Me kimt. o6'h,a-b. Ha nnaane me Me naMbpHre bc+,-Kora. KaKi, ce napanarh na 6i,nrapCKa aHHT-fe na cenMimara ? noneataHHKT), BTopuHK-b, cptna, neTBbprbKb, iierhKb, c/bčora, ne-atnn. C/it.jrb eanri ceaMHna riaicb ci>M"b CBOodaen-b. Konico e nacVrb ? He snaere nn Komco yaapa ? Hacbrij e nefierb. Bi) aecerb n nerBbprb me oth-aeMb. Cera MMaMe BptMe orne e/rairb nacb h nonoBima. Ob četrt na dve smo že v mestu. Ura je mnogo prekesna. Moja ura je skoro za četrt ure prehitra. Dani se. Solnce vzhaja. Solnce stoji že zelo visoko. Na večer gre. Mesec je vzšel in sije zelo jasno. Polno luno (ščip) imamo. O Božiču se peljem domov. O Veliki noči bom obiskal strica in teto. 4. O jedi in pijači. Kaj še niste zajutrkovali ? Komaj sem utegnil popiti kozarec čaja. Drugače zajutrkujem vsak dan čašo mleka ali pa kave. Meni je domač kruh mnogo ljubši. Prijetne so mi: jabolka, hruške, slive, breskve, grozdje, sveže smokve, pomaranče, orehi, lešniki. Še malo sira si bom kupil. Jaz pa malo šunke. Sedaj sem postal žejen. 5. Vprašati za pot Ali vodi ta pot v . . . .? Bodite tako prijazni, povejte mi, katera pot je najkrajša v . . . .? Na pravi poti ste. Popolnoma ste zašli od prave poti. Ali sem še daleč od . . . .? Po kateri poti moram iti ? Le kar naravnost naprej pojdite! Bb sna 6eab ueTBbprb me cmc uene Bb rpaaa. MacOBHHKbTb OCT&B3 MHOrO H3-safl-b. M on uacoBHHKb e homth neTBiprb nacb Hanptjvb. ChMsa ce. Cmmuero MSiptma. CmiHuero ctoh Bene mhoto bh-coko. Ha6;in>Kana nenepb. MLceubrb ce iioimna h rpt.e Miioro hcho. fIbaHoayHMe MMaMe. 3a Kdaeaa me n;RTyBaMb y AOMa. 3a BeaHKiteHb me nocbTa hhho h jieaH en. 4. 3a neme n rniTHe. He 3aiK3M-6om>). Cera y>Kaan-h'xb. 5. EkbnpocH sa nxTb. Rann boah T03H iirsTb aa . . .? n*aeTe Tbtt nofipH, aa mh na-arere, koH nacTb e naft-Ki cb sa ...? Ha iipaBHa riacTb ere. Bhc Hauumo ere ce otkaohhah OTb UpaBMB nXTb. HaačHb ah cbM b orne OTb...? Ho koH n*.Tb TphSa a a BbpBa' ? Bbpsere caMo npaso HanptAb! 4* Pri prvem voglu zavijte na desno, potem prehodite veliki trg in zavijte v malo ulico v nasprotnem kotu trga. Tretja ulica na desno je potem ulica, ki jo iščete. Kako daleč je še do kolodvora ? Dobre pol ure? Čez tri kilometre še utegne biti do tja. Ali vodi ta cesta v mesto ? Ali ni nikakih krajših poti ? Vedno se morate držati na desno. Hcdite le vedno po najbolj široki stezi, pa ne boste zašli. 6. Pošta Danes imam pisati več pisem. Prosim, dajte mi štiri pisemske papirje s kuverti. Prinesite črnilo in pero za pisanje. Prosim tri pisemske znamke po deset vinarjev in štiri po pet vinarjev. Nekaj razglednic potrebujem. Katere vrste, prosim ? Razglede tukajšnjega mesta. Prosim dve dopisnici in eno za-lepk)! Kdaj odide danes pisemska pošta ? Vsak dan ob dvanajstih. Kateri datum imamo danes? Danes je štirinajstega. Ali imate znamke? Tu jih je nekaj. Kje je poštni urad ? Ali je to pismo dovolj frankirano ? Ne, je že pretežko. Prilepiti morate še znamko za deset vinarjev. Pismo gre priporočeno. Tipu riT»pBHH aci-tjitj me saBHere Ha jtecHo, nocat me nptMHHere nao-maaa h me aasHere Bb eana Maarca yanua Ha cptiimaTa črpana na nao-maaa. Tperara yanua na sečno e yan-uara, kosi'to rbpestre. Koaico natTb hmb orne ao r¶ ? Orne noaosHHT. nacr> ? floBeue orb rpH KnaoMerpa moikc aa hm3 orne ao raMT>. flasn boah ros h naerb bt> rpaad? HtMa ah nd-KJKCH nzsTHma? Bce TptsSa aa ce atpJKHTe bt> /rečno. Xofl&re Bce no nmpoKHTt yamm n ntMa aa ce 3ary6m'e. 6. noma. /J,nec"b HMaMb aa mina nošene rincMd. Moaa, satire mh nerapn khhfh aa liHCMa cb naHKOBe. /tonecčre mh Macrnao n nepd sa rrncaHc. Moasi, satire mh rpn nomeHCKH MapKH no aecerb ctothhkh h ne-THpH no nerb ctothhkh. Tpt6arb mh HtKOAKo Haarocrpd- B3HH KapTH. Orb KaK bB b BH;n>, moasi ? Maršem orb rpaaa. Moaa sn"b KaprH h eana Kapra-riHCMO. Kora OTHua anec-b nomara ? Bct.Kn aeHb bi. aBanaaecerb naca. Kosi' aara HMaMe anecb? Unecb HMaMe nerupHiiaaeceTH. HMare a h MapKH ? TyiKKo. Tpt.6a aa saaenHre orne eaiia m apna orb aecelb CTOTHHKH. Hhcmoto e nptnopacneHO. — ša- li. Razgovori za popotnike. A. Pred potovanjem. 1. V hotelu. Bodite tako dobri in povejte mi, kod se mora peljati proti Z. Pot gre naravnost: od X vzamete listek do Y, tam ostanete eno noč, in ako liočete skoraj naprej, morete že drugo jutro odpotovati proti Z. Ali se mora dati podpisati potni list? Za Avstrijo in Nemčijo — ne. Ali je vse gotovo ? Donesite dole kovčeg in pripeljite izvožčeka! Hitite, kajti ostane še samo pol ure! Izvozček, hitro vozi, ker je že pozno I Pokliči postrežčeka, naj prenese vse reči v vagon! 2. Na postaji Kje se prodajejo listki ? Idite naravnost in videli bote nadpis! Kam bote potovali, prosim ? Prosim, dajte mi listek za prvi (drugi, tretji) razred do X. Prosim, dajte mi listek drugega razreda za X tje in nazaj. Kedaj gre potniški (brzi) vlak za Z ? A’i je še čas piti kavo? II. PaaroBopH aa n&THHijH. A. nptflH Tp-brBane. 1. Bz> xoTe/ia. B^ačre T-btf godpu h Ka>KčTe mu, npt3"b rgij TptsdBa ga ce mhhc 33 Z. n&TbTT, e npaBi?: orb X. uje BseMere dugeru go Y„ rami, uje ce cnpere egH& uoujb, n aKO nc-Kare CKopo ga aaMHnere, MOJKere ome na gpyrara cyrpnHb ga ot-nATyBare aa Z. Tp-fedRa gu ga ce anaupa nac-nopra? 3a Aocrpufl m FepMaHHfl — ue. F OTČBO /IH e BCM4KO? JtoHecčre Kyapa gogy m go-KdpatiTe egnub, (j)aHTOHi,l riodipsaure, saujoro ocraua čarno nogOBHKa nac-b ouje! (t>atiTOHg>KHB, Kapati nd-CKopo, aaujoro e Beue kt>cho! noBHKafl eguu-b xaMaguHT>, ga nplmecč bcmHKUTis jj-feuja bt> šaro na! 2. Ha rapara. fgfe ce npogaBan, dugerurt? BtpsčTe npaeo u uje BHgure nagnuca! 3a K^g-fe' iue n^.TyBare, mogg? Mogfl, gaure mn egHHb tinger-b ott, n-bpaa (sropa, rpera) Kgaca 3a X. Mogfl, gaure mm egMHt dMgeTb srepa Kgaca oriiBaue m BpiinaHe aa X. Kord uje rpirue uathmujkhh (d-bpaua) BgaK*b (rpeHT,) sa Z. H'Ma gu ouje sptMč ga uma egud Ka$č? Bodite tako dobri, mi naznaniti, kedaj se moram podati v vagon Kedar pride čas za odhod, bode se naznanilo v salonu. Natakar, plačam. Prosim, kateri vlak vozi proti X? Ta-le, gospa, izvolite; tukaj so vagoni drugega razreda. B. Potovanje. 1. Po železnici. Prosim, kje je kupč za nekadilce ? Tukaj, prosim, izvolite. Prosim, zaprite okno, ker je prepih. Prosim listke. Kam potujete ? Sprevodnik, koliko časa stoji vlak na tej postaji ? Ali je časa izpiti edno pivo v restavraciji ? Ne stopajte iz vagona I Ali je še dolgo potovati ? Kedaj pridemo v X ? Koliko časa stoji tam vlak? Kje se more dobiti kaj jesti ? Ob katerem času pridemo v X? Ali se mora kje vlak prome-niti? Kolikrat se menjava vlak do X ? Sprevodnik, prosim, naznanite mi, kedar pridemo do X., kajti tam izstopim. Lije čAgere T-bii godpn, ga mh HSB^CTure, Kora rplidea ga ce ompaBH sa Barona. Kor&TO gonge sporne sa rptr-Bane, me ce odagn btj caaoHa. Kegnep-b, rigdma! Mogfl, KOM BgaKt) 0TMB3 33 X ? To3h e rocnd>Ko, sanoB^feganre; ryKa ca BaroHHTfe eropa Kgaca. B. nAreuiecTBHe. 1. Cz> Mogfl, rgt e Kynero, rg-fero ne ce nyinn ? TyKa, Mogfl, 3anoBtgafiTe. Mogfl, saTBopčre npoadpeua, sauičro crasa Tenčnue. MOflfl ČHgeTHTB. Ha KAgt UA-ryBare? KoHg^KTOpi), KOgKO BB^MČ C6 6aBn BgaKtTt Ha ra3H CTanpMfl? HMd m BptMe ga nna egna dnpa bt> pecTopaHTa? He cgn3afiTe or-b Barona! Uma gn orne g-bgro ga ce iia-r^Ba ? Kord me npncTHrneMi) Bg> X. ? KogKO ap-hme ce času rpen-bTb raM-b ? Tg^fe MO>Ke ga ce nogynn Htmo 3a fl'gene ? Bt> KogKO nacd me npHcrnr-HeMt Bfc X.? lije TptdBa gn ga ce Mtnflea BgaiCbTTj (TpeniTT)) H-feKAgt? KogKO HATH me M^HflBaMe Bga-Ka go X.? KoHg^KTopi, MOgfl, odagčre mh, moMi crnrneMTi B-b X, samdro rami me cg-fesa. 2. Na parobrodu. Zdaj je drugič pozvonil. Paro-brod odide točno ob osmih. Kje je moj kovčeg? Vzemite napitnino! Malo je, gospod, po tarifu; to je samo polovica moje nagrade. Tako-li ? Tedaj je vaš tarif previsi k. Ali ste si kupili listek, gospod ? Ne, gospod kapitan. Koliko stane prvi razred? Ali vas smem prositi za malo ognja, da si prižgem cigareto ? Z radostjo. — Vi potujete v X.? Da, gospod, a Vi ? Kam pluje oni parobrod, kateri prihaja nasproti? Izgleda da je ogerski. Gospodje, ni dov ljeno govoriti s krmilarjem. Ali smo blizo brega? Da, tukaj je Vidin. C. Po prihodu. 1. Na carinskem uradu. Gospod, Vaša prtljaga se mora na carinskem uradu pregledati. Prosim, odprite si kovčeg. Ali nosite seboj svilo ali smodke? Ne, jaz sem dijak in nosim seboj najpotrebnejše reči. Ta obleka je nova, morate plačati carino. 2. Ha napaxopa. Cer& vgapn BTopnsi sbihcut). napaxoAt,rb Tp^^Ba tohho bt> oceivn, uaca. Pg-6 mu e «yK/lČHHeT0 MU. Tijfi m ? Terasa Barnara ranča e npbBMcdKa. Kynnxre /m en Sn/ieTh, rocno-flHHe ? H e, rocriojiHHTj KarinraHT,. Koa-ko CTpyBa r^psa K/iaca ? Cm^a m ga Bn noMogfl sa m3bko or-bHb, ga en aana/ia un-rapara? Ct> ygOBoacTBne. — Bne n«.Ty-sare sa X? /la, rocnognue, a Bne ? Ha Kgvg-fe' ornea ohsh napa-xogt, Konro uge orcptiua ? Ma-r/ie>Kga ga e yuržpcKn. Tocnogd, ue e rioseoneHO ga ce rOBopn c-b KopMHnara. Enn3y /in CMe go čp^ra? /la, ryK-b e Bngnu-b. B. ripHCTHraue. 1. Bt> MUTHupara- rocnognue, nfemara Bn rptčea ga ce nptmjiegaTb B"b MnTunuara. Moan, oTBopere cn Kyapa. Hčcnre /in cb cede cn Konpnua (cBn/ia) n/in unrapn? H e, a3"b cbMij crygeuT-b n hoch Han-HeodxogHMnT,b cn Htiga. Tosn KocrioM-b e hobi,, rp^d-sa ga naamre Mnro. Ne more biti, poglejte bolje pod pazduho in po ovratniku, pa boste videli, da je obleka nošena. Drugega nič nimate ? Poslužnik, vzemite moje stvari in pokličite izvozčeka! Koliko računate do hotela X.? Po tarifu- Dobro, tedaj vozite v hotel X. 2. V hotelu. Dajte mi, prosim, sobo z eno posteljo. Ali hočete v tretjem nadstropju? Ne, jako visoko je, dajte mi rajše v drugem nadstropju. Ali vam se dopada ta-le soba? Ta je velika in svetla. Vzemem to.Prinesite mi prtljago in plačajte izvozčeka! Boste-li tukaj večerjali ? Da, ali se more jesti po jedilnem listu ? Dobro, zadržite en prostor pri mizi. Ob kateri uri želite, da Vas naj jutre zbudijo? Zbudite me ob sedmih. Gospod, ura je že sedem. Ali želite kaj zajuterkovati ? Želite čaj ali kavo? Prinesite mi belo kavo, dve jajci, belega kruha in maslo. Ob kateri uri se obeduje v tem hotelu ? Ob pol dveh. Pripravite mi račun, koliko sem dolžan. He Mo>Ke fla 6Afle, BMMcre no-flOČp-b' nofll) MHLUHHUMT-fe M HO HKara, n me ce y6%AHTt, Me ko-CTiOMtTt e HoceHt. /lpyro litejo rrfcMare ah? XaMdAMH'b, Bsemere mm Hlsmd-ra h noBHKanTe eAMHt (|>aMTOHt! Koako me mm Bsemere ao xo-T6Ab X. ? CnopeAt rapM(j)aTa. Jjočp-fe', Toraat Kdpanre aa xo-TCAt X. 2. St xoTesia. jjačiTe mm, MOAfl, eAHd craA ct eAHHt KpeBdTt. >KeAdere am Bt rperuA era>Kt? He, MHoro e bmcoko, ganre mm no-Ao6pt' na btopma era>Kb. XapČCB3 AH BM ce T33M CT3A? Ta e roA'hMa m cb^tab. lije B36M3 T33M. AoHCCČTe MM Htm&ra m sarmarčie (j)aMTOHa! TyKt am me BenepaTe ? jja, MO>Ke ah Aa ce bač no Kap-rara ? /jodpife', 3aapTb>KTe cah6 M-fecro npn Mdcara- Ha koako uacd MceAdere ga Bm ctčyAA yTp-fe? Ct6yAČTe Me Bt ceaeMb nacd. PocnoAMHe, Mact'Tt e Bene ce-AeMb. >KeAaere am ga 3aKy'cMre? Han mam Kač >KeA&eTe ? JjoHecere mm Ka$č ct ma^ko, AB* pOBKM AM Lld, 6 oAt KAfcČt M MaCAČ. Bt koako naca ce oč^Aea Bt T03M XOTCAt ? Bt eAMHt m riOAOBHna. HpMroTBčre mm CM-feTKara, koako CtMt AAt>KeHt. 57 — Tukaj imate dva napoleona ; povrnite mi ostanek! 3. V menjalnici. Prosim, povejte mi, po koliko menjate napoleon? Kakšen kurs ima zlato danes? Promenite mi pet napoleonov, a za deset frankov mi dajte drobiža! Hvala. Zbogom! 4. Pri brivcu. Moram se dati ostriči. Ostrižite me ! Prav na kratko, prosim. Ne preveč na kratko. Ali želite malo pomade ali olja za lase? Ali smem lase zmočiti? Samo suhe mi skrtačite! Počešite mi lase z glavnikom ! Obrijte me, toda pustite moje brke, kakršne so zdaj. 5. V prodajalni. Dobro jutro, gospodična! S čim lahko postrežem ? Sira potrebujem, salame in jajc. Koliko sira smem dati? Četrt kile najboljše kakovosti. Izvolite! Hvala. In sedaj še salame. Katere vrste, prosim ? Pokažite mi eno srednjih vrst, prosim! Eto bh gsa nanogeona; Bip-HČTe MH OCT&TlKa! 3. lipn capar/runa. Mo/ih, Ka>Kčre mh, ci kohko passagare nanogeona ? KaKVBT) e gnecb Kypcbrb na sjiardro? PaaBaaere mh ners nanogeona, a sa flecerb gesa gaiiTe gpednn napfi! EgarogapH- C6oroMt! 4. y 6ep6epnna. TpMa ga ce ocrpii>Ka. OcrpMHrčre Me! /la Bh ocrpHHca jih na kačo, mojih? He MHoro kačo. OČHuare jih mujiko noMaga ngn h^koc Macgd sa Koti? BHBa JIH ga 9 H3M0KPH? Cyxa h HSHeTicaiiTe! Maptunere mh Kotira cr> rpe-čenT.! 06pT>cnčre Me, caMO ga ocra-BHTe MycrauHT,6 mh, k3kbhto ca četi. 5. Bh Mara3rwa. /lodpd yrpo, rocndJKHije 1 Ct> k3kbč Mora ga ycgy>Ka ? Tp£6a mh ctipene, cagaMi, m HHUd. Kohko cnpene HCKare ? HeTB^pTt KHgO, OTT) H3H-gO-dpdro k&hcctbo. 3anoB-6'gačiTel Baarogapn'. Cera o uje cagaMt. Or-b KaKBČ KanecTBO odnuare ? fl0Ka>KČTe mh ott> CptgHO K3-MCCTBO. Ali bo ta dovolj dobra ? Kilogram pride na pet kron. To je pa drago. Vse se le draži, le draži! Kdaj pa postane kaj ceneje? Jajca so postala cenejša. Lahko dobite dva komada za petnajst stotink. Ali še kaj želite ? Da! Skoro bi bila pozabila. Kave in sladkorja v kockah tudi optrebujem. Ali imate sveže surovo maslo? Čisto sveže. Dajte mi malo masla pokusiti! Izvolite! Da, dobro je. Dajte mi ga četrt kile. Koliko stane vse skupaj ? V izložbi sem videla prav lepe limone. Po čem pa so? Po deset stotink. Ali jih želite nekaj ? Dajte mi dve. Potem potrebujem še en kov-čeg za pot. Koliko stane? Sedem leva in pol (petdeset stotink). To je jako drago. _ Saj boste nekoliko popustili. To je žalibog nemogoče, imamo stalne cene. Tokrat pa morate napraviti izjemo. Šest leva bi dal. Premalo ponujate. Saj sem Vam nastavil že najnižjo možno ceno. /lajni me djRne to3t> gocra flo- dtpTi ? Knaorpama e nefb aeaa. Tob& e CKjR.no. Bcumko crasa cč rid-CKjRno! Kora me era h e nd-esrnHO ? fltiužiTa cjr cran&jin nd- 6Btmhm. Mo>KeTe na riojiyHHTe flB-fe stftua 33 neTb CTOTMHKH. McKare jim orne Htmo ? /(a! Besi) MajiKo m^xTi na aa-6paB«. Kae n 3axap-b na 6yHKn mu Tptčaa. M Mare jim np-fecno Macjič? IVIhoto np-fecno. flanre mm Ma/iKO Macjid na onnraMT)! 3aiiOB'fena^Te! /ločpč e. /(ačiTe mm neTB"bprb Kuno! Kojiko CTpyea bcmhko ? B"b Mandrara Bnnt^t mhoto xyčaBM jimmohm. KonKO cxpy3a enMH-b ? no geCeTb CTOTMHKH. HCK3-xe jim ? JtačiTe mm nea. Tptida mm ome entm-b Ky$apt>. Kojiko cTpyaa ? CeneMb Jiesa m nojiosnua (nex-neceTb ctotmhkm). Mhoto ckaiio. Uje HanpaBMTe egHit MajiKa ot-CTJRUKa. 3a MtanocTb ne e B-bSMOMCHO, HMiiMe onp-fen^JieHM u^hh. T 03m nxTb me HanpaBMTe en h d M3KJHOHČHHe. A3"b bm na-BaMi> mecTb Jieea. Mhoco ManKo. A3T> BM HanpaBMXT. HaM-HM3-K3T3 UtHd. Zadnja pa vendar ne sme biti. No, pa dajte sedem leva. Izjemno Vam dovolim ta popust. Dobro; tukaj je denar. Zbogom! 6. Razgovor med Slovencem in Bolgarom. Oprostite, ali ste Bolgar, ako smem vprašati ? Da, gospod! Iz katerega kraja Bolgarije ste? Iz južne Bolgarije, — iz Makedonije. Iz katerega mesta ? Plovdiv, Varna, Odrin, Ple-ven i. t. d. Ste že dalje časa v Avstriji ? Dve leti. Ali govorite še kakšen drug slovanski jezik? Celd dobro ne, a razumem vse, kar se govori po češki in hr-vatski. Slovani se naučijo kmalu drugih slovanskih jezikov. Ali ste bili v mnogih mestih Avstrije ? Ne v mnogih, samo v nekaterih. Kako se Vam dopada v Avstriji ? Jako se mi dopada. Nego, negledč na to, Vi imate rajši Bolgarijo; kaj ne? Da, to je istina; ne more se odreči — in to je celd naravno, — da vsakdo daje prednost svoji domovini. H naK-b nocakgna ne me dAge. /lodpt', gaure cegeMb aeea. MsKaiOMHTe/mo aaivrb npasa raso OTCTAHKa. Jjodpt; ero napArfe. CčoroMi)! 6. Pa3roBop-h Me>K/iy c/ioBenepn n 6b'ArapHHT*. MsBHHčre, 6-barapmrb an ere, aKo CMtfl ga norinraMt ? Jja, rocnogMHe. Oti Koa' qacrb na Etarapna ere ? Or-b rc»KHa B-barapna, — ott, MaKegoima. Orb kom rpagt, ? riaoBflnBT,, Bapna, OgpnHT,, fla-fe-Ben-b n r. H. Orgasna an ere bt> Atscrpna ? Oti gB"fe roguHH. PoBopnre an HtfeKoti gpyrb caa- BBHCKM CSHKT. ? C^BC-feMij xydaeo ne, ho pas- ČUpaiVlT, BCMaKO, KaKBČTO C6 TO- eopn no 46xckh n xT>pBdTCKn. CaaeflHHTt yaaTi> CKopo gpy-rn caaBHHCKH e3Hqn. flocfiTHan an ere mhoto rpagose Bt Ab-crpna? He MHoro, ho tvbKon. KaKT> HaMHpaTe Ascrpna? IVlnoro mu ce xapčcsa. Ho, deaii ga ce raega na roea, Bire odnaare nd-Beae Btarapna; Ha-an ? JJa, rosa e BtpHO; ne Moare ga ce OTKaare — n rosa e rsbp-gt ecrčCTBeno, — ae BC-feKon np-feg-noanra cbocto oreaecrBO. Vaje v čitanju in pisanju cirilice. % oj^omib imi. /X|unm/. iw Bparb 6para ne xpaHM, a.na cm ro čpanM. Brat brata ne hrani, ala si go brani. Bom ce ott. Bora, npaen flobpo m hc AOKaHau1 hmkoi o! Boj se ot Boga, pravi dobrč i ne dokačaj nikogo! li&maimu 'ju treme rmm\Awmx) JvnMJCmaj BoAara e nan-AočpoTO nujne, axo e nncTa. Vodata je naj-dobrčto pitie, ako je čista. BcfeKM He MO>Ke Aa e čorarb, a MO>Ke Aa e secjem,. Vseki ne može da je bogat, a može da je cesten. ::3j^b.' /rrtfe^o um/ y patre :w. cucimib^Jb: A|x/b.. Bt> 3/ipaBO tIsjio mvia SApaoi m čmctt-pT) Ayxi>. V zdravo telo ima zdrav i bistr duh. 1 1 ne razžali. ajc mn^w m McjwmjQ:::.:: Aodpo nanpaBH, ne ro KB-bpjin1 Bt mopero! Dobro napravi, če go hvrli v moretoI S/itmo /Luiia/ ra:inxtiZ7in(umai^xi5im<;^iG Eii/u -r A Isto 2 mvia ctniacHe8, rami, mvia m ČAarocjiOBMfl4. Deto ima s’glasije, tam ima i blagoslovija. ^•6to ivBbttd mhoto nimiM5, raMi> K-bCHO cbMBa6. Deto pejat mnogo petli, tam k’sno s’mva. ') dk , icy uy<: cTttu i vian/b J:ixcx/nxx fciijjiacm.« >KmbM7 pa3yMno, me AOCTMmeniT,8 BncoKa Bi>3pacTb9. Živej razumno, šte dostigneš visoka v’zrast. /Kriim i4y' i-|iapcimxe' MačnpaKre Kopara10, cb kohto uge ApyxMre! Izbirajte hdrata, s kojito šte družite! j\nmSmw. .c/ /iccTK:^a^, KaicTBTO e ro noAapb, raKT>BT> i\iy e n c;iyrara. Kak’vto je gospodar, tak’v mu je i slugata. 1 vrži. — 2 ;rbro raisTO, kjer. — ‘sltga. — 4 blagoslov. — petelini. — 11 zdani se. — 7 živi. — 1 11 dosežeš. — 0 starost. — 10 ljudi. .Dfeii Komto npasn1 Aočpo, to H Aočpo Hamnpa2. Kojto pravi dobro, toj dobro namira. z/mrnic:/lv/tjiumcnic :/> i SApaBepV m3t> ropa aejiena. Provikna se zelen zdravec iz gora zelena. t a (s a:un uorui nro rioHMTan10 dama n MaMKa cm, a a č^Aeui-b hcctmttd !11 Počitaj bašta i majka si, da badeš čestit! 1 stori. — z najde. — :lškodljivo. — 4 kadenje. — 6 duhana. — “ne povej! — 7 Paisij menih iz sv. Gore Atenske, prvi bolg. zgodovinar). — 8 vzkliknil. — ” zdravec, rastlina lat. geranium. — 10 spoštuj. — 11 srešen. Jliimttjfl/ w mjo^\ahu mi) a mčim& flTHua ce nosHaea no Kpmiara, th no fl^jiara. Ptica se poznava po krilata, ti po delata. Padorn1, ynn ce n Hanp-kABan bt. AodpoTo! Raboti, uči se i naprčdvaj v dobroto! ia.tui; psim :u ,t i („ti| i ll(> a;L< 1 mtii, Caivia p^Ka n bt. /lyHaBa2 ne mo>Ke Aa ce OMMe. Sama raka i v Dunava ne može da se orme. zCMiCmiiv ('tt.ivt . iviit U'iriMjuiomaz; CrapHrk cjiaBMHM dnjin MHoro rocTonpneMHM8 Starite slavjani bili mnogo gostopričmni. q------- AiummuMUb mxxjj\wm>c tirar. Xydasa4 cn, moh ropo, Mkipnuieun,5 na M;iaAOCTb. Hubava si moja goro, mirišeš na mladost. .vw;mx>s\j (\amjc (ina(nnl'( mm WvtojiautA/x/ikato ai mu t OTesecTBO® jnodesno7, KaKt xydaBO cn tu, Otečestvo ljubezno, kak hubavo si ti, ‘delaj. — '2 Donava. — 3 gostoljubni. — 4 lepa. — 6 dišiš. — “domovina. — 7 ljubezniva. Tab. V Jv/mi rmiuMjC. wmjK(YbwmmMU)' (mtAjAminnuiviD... Kaicb hvaho ce CMH-fce1 nečeio th 6e3KpatfHO,s Kak čudno se sinjeje nebčto ti bezkrajno, D (gRU/mtc turni tuijmiituitum/i ut ti arn vo/cavcuu ta KaKT> tbohtIj Kaprnun3 M^HjiBaTi) ce omanno,4 Kak tvojite kartini menjavat se omajno, tipu bc^km norjieAt Pri vseki pogled HOBH, novi, no HOBH po novi Kpacom; krasoti; J |l UM) /l)tOvUAy OOMiMAA/, /tTULM Uidi l Ulil V lUUVHllUK TyKT. eece^H aojihhh, TaMT) nnaHMHM rnraHTH5, Tuk veseli dolini, tam planini giganti, at m^wma.ma)m\\.o at A]\\\Ammuiv: SeMflra nujma cu nsim?, nečero cu čpnjuiHTM. Zemjata p’lna s cvete, nebeto s briljanti. GEE/GEZp sinje izgleda — 1 nesk nčno. — 'slike. — J očar valno. — 5 orjaki. Za priučenje bolgarščine je pole gradivo za čltanje. Kot posebno pripi Basom, Hsarn.. floflT, uro to, hctop 30 HHJlIOCTpaUHH)........... BaaoBi) MBan-b. FloatcTH h pasKasa. iunb m . . . u — „ B O P H C n a B Ti, HCTOp. apaMa BI, 5 flMcTBHH V — B330BT. HsaHT«. flpaCKH H map K H ITST, CTOJIHHHHfl HCHBOT-b. HaCTb I............................. V50 BaaOBT, H nam,. nT,nHo c-bčpaHHe Ctihhhchhh I—III . . 3'— BejIHHKOBT, K. ClHHHCHHB. ToMT, I—V.................3'— MjmeB-b A. C6ophhkt, Ha HaponHH y m ot b o p e h h h . 3-— BepKOBH«n> Ct. Bena CnoBCHazT, (1881)............. 20-— BaaHKOBT,. PaaitaaH h n o b Ib c t h I KHHra......3-50 BaiiraHflT, fl-pi. HapHOHanHHTk ctpbmjichh h h a fiajiKaHCKKTt HapoflHocTH. (EtHorpaijicKa ct/ahh) —-30 BamČeprepi, M. IIpo$. HaKaaaHHe bi /HHnMmero h ciMeHCTBoro. (neaarorHHecKH enoat)...........—-50 HsaHOBT, H. CtBepHaMaKeflOHH«.......................5*50 K&HHCBT, B. MaKCflOHHH. (ETHOrpajlHH H CTaTHCTHKa) . . 4"— KjiHHHapOBT,. JlHTepaTypeH-b anManazT,. KHHra I—III & 2-— MHJiaflHHOBH dparn. BtnrapcKH HaposHH nicHH (1891) 6-— HanoBT, H. Ha Llapeacm«, hctophhcckh paaKaaT, H3T, Bpt- / Me Ha craporo fiiJirapcKO uapcTBO.......................3-— HanoBT, H. ByHTOBHHUH, hctophhcckh paaKaa-b H3i> apfcMe aa ocBodoiKfleHHeTo.................................2’25 fl-pi* Pynoji$T> A/i$peflT>. CnoMeH-bHa repoHrb ott, pycKo- rypcKara Bonna. (Ct, 20 HJunocTpauHH h 6 Kapra) . . 2-50 fl-pi, PyflOJi$T> Aji$peflT». MapH«JIyHaa, n-apsa 6-bnrapcKa j khhthhh. (BHorpaijiHHecKH oneprn, ct, HJimocTpauHH) . . 1-80 CjiaBCHKOB-b. KipeaBa ntceHb I h II..................& 3‘— CrpaillHMHpOBT, A. CaeK-bpBa, KOMeflHH BT> 5 fliHCTBHH . 1-50 CrpauiHMHpOBT, fl. Cp-fefl-b m p a k a, poMaHi, . . . . 3-— Bhkobt, fl-pi,. Kn to h t, h a Bceodmara Hcrop« h (era- x pa h cptflHa)................................... . r— BesenuieKT, A. lOrocnaBBHCKH F n a c h h k t,. CnncaHne Ha HCTHpHTt KOKHO-CJiaBHHCKH 63HUH. (Ct, OpH THHanHH HJUlIOCTpaUHH OTT, 3KHBOT3 H3 ČliJirapHTk H flpyTH I05KHH CJiaBHHH).......................................250 BeaeHiueKT, A. C n a h e h ciHyBaHe. (I"IcHxonorHH. enom,) —'50 4>yTeKOBi> 3- P t h h h k t, HtMCKo-6i>Jirapc,KH (vezan) 4‘—• „ P t h h h k t, 6-bnrapo-HtMCKH (vezan) . 4' — Incognitus. P k h h h k t, h a h y jk fl h fly m h bi 6 t, ji r a p- CKHB e 3 H K "b.....................................‘50 Vse gornje knjige, kakor tudi vsakoršne druge bolgarske knjige in časopisi, se morejo dobiti ali naročiti pri „Akademični 'knjigarni A. Bezenšek" v Sofiji (ulica Gurko, 34). Za poštne stroške se naj prida 10u/o k ceni dotične knjige. Kooperativna tiskarna »Gutenberg«, ulica Gurko, 25 v Sofiji. KNJ. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si

NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana