Leto IX., štev. 48. ,LI(V^w.,r PtvHnh&a pi&čaii& * gotovim. V LJUBLJANI, v soboto, 28. novembra 1925. Današnja številka Din i rasen ponedeljka te dboaf« ft prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvos ^fsfeijaaa, poštni predal štev. 168. m telegrame: »Naprej«, Ljubljana. diskovni račun St 18.807. m. w ® »d TJ. Stane mesečno .... Din 25-— za inozemstvo .... Din 85-— Oglasi: Prostor 1X55 mm 6!) par. Mali oglasi: be«~<*S' 80 par, r-a-msoj 5 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se «ms priobčijo. — Rokopisi se ue vra-'a:«> Reklamacije za list so poštnine p:.• •*»«* Glasila Socialistične stranke Jugoslavije. I^haia aK&č&sno 1® enlcrstS na teden In stane nrses«ečinso © cSInerf^-v. r i i 4S < etrlk ovo „ '•»»p. levct" «le«Itka i». • so> : LJUDSKI GLAS Glasilo Kinetsko-deiiivslie zveze Strine letno 72 Din — mesečno * Din Sporna vprašanja med slovenskim proletariatom Kratek odgovor dr. S. Markoviču in (J. Cvijiču. V zadnji številki Delavsko-kmečkega lista je izšel članek S. Markoviča in G. Cvijiča »0 spornih vprašanjih med našimi slovenskimi sodrugi«. Članek obravnava znano združenje »komunistov« Štuklja, Makuca in Sedeja v imenu »neodvisnih« s našimi disidenti Kru-šičem, Svetkom in Uratnikom. Omenjena tovariša — Dr. S. Markovič je brez dvoma naj-marktnejša osebnost ined srbskimi komunisti, centralni tajnik K. P. J. izvoljen na Vukovarskem kongresu, a G. Cvijič je znana 'Osebnost med hrvaškimi komunisti — ka-rakterizirata pokret K. D. L. tako-le: »ideološka neizdelanost, močne socialdemokratske tradicije, nedostajanje jasne politične linije, umikanje pred idejnimi diskusijami in formuliranjem svojih stališč pri tem pa poudarjanje medsebojnih osebnih obtožb radi odgovornosti za pretrpljene poraze.« Mi se s to označbo strinjamo v glavnem, pristavili bi samo — mesto močne socialdemokratske tradicije, ki jo omenjeni ne morejo imeti, močne pučistovskc in oportunistične tradicije. Če ima kdo resno voljo pomagati proletariatu Slovenije h konsolidaciji, k večji zavednosti, k jasni politični liniji, mora predvsem proučiti delavsko gibanje Slovenije v prošlosti in sedanjosti, pokazati na napake, ki so se delale, priznati te napake in skušati pokazati ona organizacijska in politična pota, ki bi v bodoče onemogočila napake* Iz zgoraj omenjenega članka pa ne izgleda, da sta avtorja tako postopala. Iz njega je razvidno, da avtorja niti ne poznata dovolj delavskega por kreta v Sloveniji, niti ne pokažeta na prave vzroke krize delavskega pokre-ta, niti ne priznata pravih napak, ki so jih delale razne centralne instance, v kolikor so posegale v delavski pokret Slovenije. Avtorja ne pokažeta niti organizacijske niti politične poti, kako priti iz krize. Dr. S. Markovič in G. Cvijič ne po-nata zgodovine jugoslovanske social- Ino demokratične stranke. Jugoslovanska soc. dem. stranka je vodila pred vojno dolgotrajen idejni boj proti kr-.ščanskim in narodnim socialistom, ki j so v stvari samo idejni predhodniki socialšovinizma in socialoportunizma, ki se je posebno med vojno pojavil pri nekaterih voditeljih socialne demokracije. Srbska in hrvaška socialna demokracija v preteklosti pred vojno nista imeli teh bojev. V Srbiji in na Hrvaškem se je socialšovinizem pojavil močnejše šele po prevratu pod vplivom nacionalizma, ki ga je vzbudilo nacionalno osvobojenje in zedinjenje. Jugoslovanska socialna demokracija je preživela tudi levičarstvo, ki se je močno udejstvovalo za časa »Soci-alistengesetza«, preživela je tudi mo--čan val reakcije in terorja v tistem času. Tudi med vojno je jug. socialna demokracija na X. svojem kongresu v Ljubljani leta 1917 zavzela odločno borbeno stališče proti vojni za rusko proletarsko revolucijo in za novo revolucionarno internacionalo. Politika jug. socialne demokracije je bila med vojno prav toliko pravilna kakor politika srbske socialne demokracije. Šele po prevratu, ki je odrezal glavni industrijski center slovenskega proletariata: Trst, iz katerega je izha- jal pokret, so Korač, Bukšeg ter Kristan & Komp. šli v zveze s Pribiče-vičem, zveze s kapitalisti, in sicer za ceno kapitulacije osnovnih načel socialne demokracije. Toda takoj prvi kongres leta 1919 je obsodil ministrovanje in oportunizem, čeprav medlo in neodločno. Voditelji pa se za kongresne resolucije niso brigali. »Kaj ste naredili, to bomo popravili,« je baje1 vzkliknil A.. Kristan, ko je prečital kongresno resolucijo proti ministerializmu! Nato se je poostrila opozicija, ki jo je vodila grupa okoli »Demokracije«. Prišlo je tik pred železničarsko stavko do razkola. Levica je izstopila iz stranke — kar je bila usodna napaka —in se organizirala v Socialistično delavsko stranko. Del levice se je na kongresu v Vukovaru združil s hrvaškim in srbskim proletariatom. V soc.-dem. stranki pa se je boj vršil naprej proti socialoportunizmu za osnovna socialistična načela. V cilju, da se razkrinkajo voditelji, ki so držali vse finance stranke v svojih rokah, je stranka sklenila progresivni davek, za katerega so vsi današnji desničarji glasovali, a izpolnjevati ga niso hoteli. Drug za drugim so zapustili stranko in začeli ustanavljati svoje grupe in organizacije potom pučiz-ma in tajne politike zelenega omizja. Tako jim je uspelo iztrgati iz delavskih rok dve tiskarni in še marsikaj drugega. Ustanovitev Soc. stranke delavnega ljudstva, ki je bila sočasna legalizaci-cija razpuščene komunistične stranke na Slovenskem, kakor je bil neuspeli poskus ustanovitve Neodvisne delavske stranke v Beogradu, ni imela nobenih separatističnih tendenc. Program in pravilnik te stranke sta jasen dokaz, če ne bi bilo drugih. Toda pučistovska intervencija bel-grajske centrale Neodvisne delavske stranke je to stranko likvidirala na nepošten, zahrbten, neproletarski način, ki je brezdvoma unikum v delavskem pokretu na svetu. Proti jasni odredbi statutov- je par dvomljivih eksponentov sklicalo neko konferenco brez znanja glavnega odbora in zaupnikov, ki so ustanovili stranko — njih je bilo okoli 200 — na kongresu — a na konferenci komaj 30 — in na tej pod nečuvenim terorjem J. Žorge — tajniku stranke je milostno dovolil 5 minut govora — izglasovalo raz-' pust stranke in priključitev k Neodvisni delavski stranki. In vendar je Soc. stranka del. ljudstva predstavljala po svojem programu in pravilniku po akciji brez dvoma vsaj toliko ko celokupna N. D. S. Vrhutega so prevzeli od tajnika in urednika pač vsa aktiva »Delavskih novic«, pasiva pa prepustili njima. Za to nepoštenost, ki je čisto kapitalistične narave, nosi odgovornost tudi centrala N. D. S. in dolder bo ta pega na N. D. S., toliko časa ji noben pošten delavec zaupati ne more. Potom puča nastavljeno vodstvo talko v centrali ko v pokrajinah je v kratkem času uvedlo tak ideološki in politični kaos, da je N. D. S. v kratkem času popolnoma razpadla. Pučizein in oportunizem to sta glavna in bistvena vzroka krize med proletariatom Slovenije. V člankih »Preko razkola k zedinjenju org. proleta- riata« sem pojasnil podrobno vzroke in napade, ki so se delale in ki smo jih delali. Največje napake naše pa so bije, da se nismo pravočasno bolj odločno borili proti pučizmu in oportunizmu v lastnih vrstah. Največje napake so bile, da se organizacije niso držale pravilnika, programa in načela javnosti. Čudim se dr. S. Markoviču, ki velja v filozofskem pogledu za pristaša zgodovinskega materializma in marksizma, da je zapisal parolo: Proti socialdemokratski ideologiji za revolucio-narno-marksistično politiko. Socialdemokratska ideologija je v bistvu zgodovinski materializem in marksizem. Na kaki ideologiji pa naj stoji revolu-cionarna-marksisticna politika, če ne na socialdemokratski? In zakaj se bori proletariat, če ne za zmago socialno demokracije, t. j. za vlado proletariata v korist boljše družbe?! Mar se naj proletariat bori za asocialno avtokracijo, za Žcrgakracijo ali Kristanokra-cijo — kar je v bistvu eno in isto!? Sccialimperializem — oportunizem itd. vendar ne izvira iz socialdemokratske ideologije, temveč iz kapitalistične avtokratske. To je kapitalistična ideologija pod socialistično masko. Strankarski pučizem in oportunizem, ki je razširjen pri komunistih kakor pri socialistih, ni nič drugega ko izraz socialimperializma v malem. Ta se skriva tudi pod masko strankarske nevtralnosti, ki si jo nadevajo levi in desni sindikalisti. Združil se bom s teboj zato, da ti odvzamem člane, a ne zato, da se dvigne proletarska zavednost! Kdorkoli se bori s takimi parolami, pa naj mu bo ime komunist ali socialist, ne dela revolucionarne marksistične politike, temveč ustvarja ideološki kaps med proletariatom, ki .je veda na kapitalistični mlin. . Strokovne organizacije, ki ne obsodijo pučizma in oportunizma, ki temeljijo na napačni bazi strankarske nevtralnosti, ne morejo biti nikdar vzvodi za pravo resnično zedinjenje zavednega proletariata v SHS. Nasprotno že v tem kratkem času se je pokazalo, da taka politika prinaša še večji ideološki kaos in kot posledica tega še večjo razkosanost proletariata. Proletarska stranka in strokovna organizacija sta glava in truplo delavskega razreda. Oba se morata boriti skupno za skupni cilj, za zmago proletarske demokracije, za zmago socializma. Strokovne organizacije proletariata morajo biti neodvisne samo od kapitalističnih strank, od kapitalistične ideologije, neodvisne od laži socialistov, neodvisne od pučizma in oportunizma. S proletarsko stranko zavednega delavstva pa morajo biti v najtesnejši zvezi, iti morajo roko v roki. Samo na tem temelju je mogoče resnično in trajno zedinjenje proletariata SHS, samo na tej je mogoče tudi trajno zedinjenje svetovnega proletariata, zavedni proletariat Slovenije dela v tej smeri in zavednost mora zmagati. L. K. Za poznavalce čaja Colombo Cejlon tea Politična stranka in strok, orgamzacie. Strokovno vprašanje je brez dvoma eno izmed najvažnejših vprašanj proletarskega gibanja v SHS. 0 njem vladajo med proletariatom najrazličnejša mišljenja. Ravno radi tega pa je zadnji čas, da naša stranka pravilno in jasno reši to vprašanje, kolikor je to mogoče v kratki kongresni resoluciji. Naši člani morajo o strokovnem vprašanju debatirati med seboj in na diskusijah v organizacijah, da bodo delegati na kongresu pripravljeni ter bodo lažje našli pravilno rešitev. V tem članku se hočem dotakniti temeljnih organizacijskih principov proletarskih organizacij in njih medsebojnih odnošajev. Prostor v listu ne dopušča daljše razprave, ki bi bila zelo potrebna. I. Današiije strokovne organizacije v državi SHS. — Imamo več skupin strokovnih organizacij. Najvažnejše so: 1. Ujedinjeni radnički sindikalni savez v Beogradu; 2. Centralni radnički sindikalni odbor v Beogradu; 3. Kmetsko-delavska zveza v Ljubljani in Unija stavb, in pore. del. v Celju; 4. Savez tipografskih radnika; 5. Jugoslovanska strokovna zveza; 6. Narodno-socialna strokovna zveza v Ljubljani; 7. Delavska unija; 8. Zveza priv. nameščencev; 9. razne zveze državnih nameščencev. Te strokovne zveze iz organizacije — od katerih je več ko polovica čisto kapitalističnih — predstavljajo zelo različne ideologije. Nekatere so za strankarsko in politično nevtralnost (Ujedinjeni sindikalni savez v Beogradu) a podpirajo socialpatriotizem. Druge so za strankarsko neodvisnost, a so v zvezi s stranko, ki podpira pučizem. Tretje so klerikalne, četrte zares .neodvisne, potem so demokratske in radikalne itd. Edino Kmetsko-delavska zveza in Unija stavbinskih delavcev sta se izjavili za razredni boj in socializem jasno in nedvoumno. Od ene desetine delavstva, ki je organizirana v teh organizacijah, je več ko polovica pod vplivom meščanskih strank. Masa delavstva pa je sploh izven organizacij, strokovno sploh ni organizirana. II. Kakšne bi morale biti strokovne organizacije? — Po socialističnih načelih so strokovne organizacije zveze najemnih delavcev, ki združujejo delavce ne glede na njih versko ali nacionalno pripadnost na temelju internacionalnega razrednega boja za končno zmago socializma. Razredni boj se v njih razvija v boju za izboljšanje delavnih pogojev, za 8 urni delavnik, za enake mezde v industriji, za izvrševanje in izpopolnitev socialne zaščite itd. Na tem temelju bi morale biti vse zares delavske strokovne organizacije. Notranja ureditev strokovnih organizacij bi morala temeljiti na demokratičnem centralizmu, t. j. biti mora ena skupna centralna medstro-kovna instanca za vse skupne zadeve vseh strok. Pravilnik te centrale mora biti izdelan na skupnem kongresu vseh strokovnih organizacij, ki stojijo na razrednem temelju. V pokrajinah. ki predstavljajo gospodarske ali narodne enote, morajo biti pokrajinske centrale, ki delujejo na temelju pra-Tilnika, ki ga izdela pokrajinski kongres strokovnih organizacij. Priključene strokovne organizacije morajo imeti centrale v oni pokrajini, kjer so najbolj razvite. Strokovne organizacije morajo poslovati po načelu javnosti, t. j. objavljati morajo svoje članstvo, svoje ra-iune, svoje sklepe. Pripevki se pla-iujojo po progresiji. Imeti morajo enoten tisk. Vodstvo mora bili volje-■o, a ne nastavljeno. Take strokovne organizacije morajo delati roko v roki z razredno proletarsko stranko,boriti se proti vsem kapitalističnim strokovnim organizacijam, a nikakor ne propagirati strankarske ali politične nevtralnosti. III. Kako naj delamo, da se ustvarijo take strokovne organizacije? — Takih strokovnih organizacij, ki bi odgovarjale interesom celokupnega prolatarskega razreda, torej ni. In aato tudi delavstvo nima zaupanja v obstoječe strokovne organizacije, ker vidi v njih samo dekle posameznih oseb ali družbic. Delavstvo pa vedno bolj čuti potrebo takih strokovnih organizacij, ki bi se borile za ves razred. Zato morajo zavedni socialisti: 1. V onih organizacijah, ki imajo v programu sicer zapisan razredni boj in socializem, boriti se s pomočjo svojih, strokovnih sekcij, da bodo vodile te organizacije razredni boj tudi na delu. 2. Boriti se v teh organizacijah proti >Kastengeistu« ene stroke, ki se bori za izboljšanje delavnih pogojev samo svoje stroke, a za druge se ne briga. 3. V organizacijah, ki sodelujejo s socialistično stranko, potom strokovnih sekcij urediti delovanje teh strokovnih organizacij tako, da bodo za zgled vsem ostalim. 4. Zastarela pravila teh organizacij (Km?tsko-delavske zveze, Unije stav-binskih delavcev) preurediti na kongresu tako, da bo omogočeno pravilno delovanje teh organizacij. 5. Kmetsko-delavska zveza naj postane medstrokovna zveza za vse one strokovne organizacije, ki se strinjajo z načelom razrednega boja in ki zavračajo strankarsko ali politično nevtralnost. 6. Finance in uprava Kmetsko-de-lavske zveze in stranke naj bodo skupne, dokler se Kmetsko-delavska aveza tako ne okrepi, da bo lahko imela samostojno upravo. Finance naj upravlja zadruga >Sloga« (bodoči »Skupni domc). 7. Strankin kongres in kongres Kmetsko-delavske zveze naj uredita medsebojne zveze obeh organizacij. 8. Kmetsko-delavska zveza naj prijavi svoj vstop v internacionalno strokovno zvezo, ki stoji na istem stališču. 9. Kmetsko-delavska zveza naj se udeleži vsakega strokovnega kongresa, zbora ali sestanka, kjer naj odločno zastopa socialistična-načela v strokovnih organizacijah in proti strankarski ali politični nevtralnosti.. 10. Kmetsko-delavska zveza naj aktivno deluje za izvajanje zakona o zaščiti delavstva. Volitev v Delavsko zbornico naj se udeleži, čeprav bi na- ILUL-UI--m » 'BI »Hi Tirrr--i- .. * ■ Tomaž Kruh : Vzroki \n ša marsikaj. A. K. pa razprto tiska in razklada, da se je Bačel prvi razcep šele v vojni, in sicer od ■trani takih, ki so šele »pokukali« v socialno gibanje. So morali pač biti zelo trhli oni temelji, ki ste jih »starini« s požrtvovalnim dolgoletnim trudom ustvarili. Temelj za razr eep ste ustvarili torej vi in sedaj piše A. K. t 7. štev. »Podlipe«, da se začne prvi razcep ■ deklaracijskim gibanjem. Na dolgo in široko citira resolucijo iz Tivolija 1909, in skupno s člankom A. Št. v 1. štev. »Demo-kracije< leta 1918 hoče A. K. ustvariti med iitatelji razpoloženje, da je tivolska resolucija nekaj neprekosljivega. Brez dvoma je po evoji vsebini zgodovinski akt, v dejanjih pa je samo to tudi ostal, kajti pozneje je socialistični kongres v Ljubljani, na katerem bo Ellenbogen, Bauer in Šmeral zastopali centralistični in federalistični ustroj avstrijskega strokovnega gibanja, se pridružil centralisti-ini uredbi, saj je tudi »Rdeči Prapor« na originalen način zagovarjal tivolske resolucije, s katerimi se popolnoma po nepotrebnem diči A. K., s sledečimi besedami: »Enotnost strokovnih organizacij (t. j. zvezo z nemškimi organizacijami) ohraniti tako, da pri tem ne stavljena uprava Del. zbornice kršila zakon ter ne potrdila kandidatne liste. Poskrbeti mora, da bomo vkljub temu šteli svoje glasove. Naše delovanje na strokovnem polju mora biti torej trojno: predvsem v strokovnih sekcijah stranke, ki naj čimprej začnejo poslovati s tem, da se konšiituirajo. V teh sekcijah mora sodelovati vsak strankin član. Prugič: iz strokovnih organizacij, ki so enotne, n. pr. tipografska itd., naši člani ne smejo izstopiti, temveč morajo v njih delovati čim agilnejše za razredni boj. Tretjič: V strokovnih organizacijah, ki delujejo roko v roki s stranko. Zelo napačno bi bilo od članstva v teh strokovnih organizacijah zahtevati, da so člani tudi naših političnih organizacij. To bi značilo identificirati politično in strokovno organizacijo, a taka identifikacija nikakor ne dviga razredne zavednosti, temveč ustvarja ideološki kaos V strokovnem vprašanju. Tudi je napačno identificirati strokovne organizacije s strokovnimi sekcijami stranke. Za vstop v strokovno organizacijo se ne more zahtevati članstvo v politični stranki: Pač pa bi moralo biti narobe. Član soeialnodemokratične stranke lahko ostane samo oni delavec ali nameščenec, ki je strokovno organiziran pri strokovni organizaciji, ki stoji na stališču razrednega boja in socializma. Ako takih ni, ali če je izključen, mora svoj strokovni prispevek plačevati strokovni sekciji ali pa medstrokovni zvezi, ki sodeluje s stranko. Strokovna organizacija je širša. Ona lahko obseže vse delavce brez razlike. Politična organizacija pa je avantgarda proletariata, v njej je mesto samo za zavedne proletarce. Član strokovne organizacije lahko postane vsak delavec, ki se hoče boriti proti kapitalizmu v razrednem boju, čeprav še ne pozna političnega programa stranke. V strokovni organizaciji, v vsakodnevnih bojih, se delavci vežbajo v socialistični politiki, da postanejo aktivni člani politične stranke. Kakor moramo obsoditi desničarsko mišljenje, da so strokovne organi--zacije samo nekaka podporna društva, tako ni pravilno skrajno levičarska misel, da je politična in strokovna organizacija eno in isto. Politične in strokovne proletarske organizacije morajo biti oddeljene druga od druge, vsaka s svojimi pravili, vsaka s svojim članstvom. Ker pa imajo skupen cilj, morajo delovati složno in vzajemno druga z drugo. Strokovne organizacije ne smejo biti strankarsko nevtralne — ali tudi ne eno in isto ko stranka. Qne morajo imeti najprisrčnejše medsebojne odnošaje, morajo druga drugi pomagati v razred, boju. Toda stranka ne more voditi vsakodnevnega boja za poboljšanje delavnih pogojev, če noče zanemariti političnega boja v državi, deželi in občini. Politična in strokovna organizacija torej ne pomeni za proletarski razred nič drugega ko delitev dela. Delitev dela pa je predpogoj vsake, posebno pa proletarske demokracije, brez katere ni socializma. Lovro Klemenčič. Socialisti, kapitalisti in kapital, sorod >tvo. (Izpremembe §§ 48—50 pravilnika bratovskih skladnic.) V torek se je na seji glavnega odbora bratovskih skladnic razpravljalo ponovno o izpremembi 48—5j Žer- javovega pravilnika. Določba, da izgubi rudar vse pravice, če b mesecev ni več zaposlen kot rudar, je vzbudila povsod primerno zaničevanje vladnih mož, ki so z n, o pokazali, da jim je korist velekapitala več nego pravica. Kajti prispevke za bratovsko sklad-nico plačuje rudar sam, če ga pa pošljejo v brezposelnost in če v 6 mesečin ne najde dela zopet v rudniku, naj bi ti prispevki zapadli. Končno se je konstituirala skupščina bratovskih skladnic in izvoljeni glavni odbor izpreminja tudi te točke pravilnika. Ker ima kapital dobre zagovornike v odboru, je bil boj hud in prvič se je seja razšla brez uspeha. V torek so bili predloženi trije predlogi: Ober-snelov, iuartinškov in predlog Delavske zbornice. Delavska zbornica je svoj predlog izdelala na poziv delavskih članov glavnega odbora bratovskih skladnic, dalje po svojem poklicu, ker je zato tukaj, da tudi na ta način brani delavske koristi, in izdelala ga je tudi na račun delavcev, kajti delavci plačujejo to zbornico in nihče drugi. Izdelala ga je pa na korist rudarskega velekapitala in najlepše se to vidi na tem, da je njen predlog za rudarje najslabši, če bi Del. zbornica ne bila ničesar predlagala, bi bil ne le Martinškov predlog lažje zmagal, ampak tudi Obersnelov predlog ne bi bil na škodo rudarjev — poslabšan. Torej še v slučaju poraza bi bili dosegli rudarji boljše pogoje, kakor pa so jih po Uratnikovem kompromisar-ritVU. Uratnik je svoj predlog prikrojil najprej na najnižje instinkte, misleč, da bo tako pridobil vse za svoj predlog in da bodo delavci potem iz navdušenja popolnoma brez kritike sprejeli tudi nadaljnje točke. Obljubil je denar, češ, po prekinitvi službenega razmerja naj ima vsak rudar pravico tekom 6 mesecev zahtevati od brat. skladnice svoje prispevke nazaj. M.arsikak nevednež bi si mislil, da je to zanj ugodno. Mnogo bi jih najbrž bilo, ki bi v šestem mesecu svoje brezposelnosti že tako krvavo potrebovali denarja, da bi šli res ponj. V sedmem mesecu bi jih pa rudnik lahko kot začetnike nazaj vzel, kajti vse pravice so s tem izgubili, ker so svoje prispevke nazaj dobili. V resnici pa jih niti dobili ne bi, kajti Uratnikov predlog jim jemlje pravico na obresti in pa na tisti del prispevkov, ki jih je moralo podjetje plačati in ki v svojem bistvu tudi predstavljajo del delavčevega zaslužka... S. Andrej Martinšek, rudar iz Velenja, je proti temu predlagal, da naj nihče nima pravice zahtevati od svojih prispevkov kaj nazaj, dokler ne postane nezmožen za delo. Martinšek torej ni računal na instinkte, ampak na tiste rudarjeve čase, ki zahtevajo brezpogojno podpore in sicer od tam, kjer je človek pustil svoja zdrava leta. Rudarje, ki bi bili toliko pamefai, da bi se te žalostne »pravicc-c na 1a-plačilo ne poslužili, razdeljuje Uaat-nikov predlog na 2 vrsti: ki so s»ni odpovedali delo in ki jih je podjelj* odslovilo. Prvi izgubijo po 18 mesecih vse pravice, čeprav so vse prispevke pustili v brat. skladnici; edbi* za toliko so na boljšem od onih, ki «• prispevke vzeli nazaj, da jim prairte« zopet oživijo, če začno zopet delafi v rudniku. Drugi pa, ki so izgubili del® proti svoji volji, lahko varujejo pravice, če imajo že čakalno dobo seboj in če plačajo letno 50 Din. Dr. M. Obcrsnel. (K. I. D. na Jesenicah) je predlagal dokaj boljši predlog ,ki ne zapeljuje rudarje, da bi vsel par dinarjev, zato pa zgubil oskrb« za stara lata; pa tudi v podrobnosti]« jo boksi. Namesto 18, predlaga 24 mesecev, namesto 50 Din, zahteva od rudar ia le 10 Din letno itd., zato je fai-di obveljal, ampak ker ie Uratnik predlagal 50 Din, je bilo določeno 20 dinarjev, da ne bo tako poceni, kakor predlaga zastopnik kapitala. Če bi bil proti kapitalistovemu predlogu stel samo Martinškov predlog, ki je zahteval, da ostanejo vsem brez razlike i* brez omejitve ter brez posebnega prispevka ohranjene vse pravice, ki so *i jih pridobili s svojim delom, bi p¥i-spevek 10 Din vsaj podražen ns mogel biti. Tako torej zopet vidimo, da odkrit kapitalist ni tako nevaren kakor skrit. bo trpela enotnost stranke < Da je eavla-dalo nezaupanje proti vodstvu stranke že tedaj, t. j. v letih po tivolskem kongresu, je razumljivo in treba je samo pogledati v »Naše zapiske« tistih časov. Zanimivo pa je, da A. K. v svojih Člankih v »Podlipi« krtači ravno one može, ki so nastopali že leta 1911 proti taki nenačelnosti in katerim sedaj kaže tivolsko resolucijo, katero je shranilo vodstvo do preobrata previdno v svojih predalih, pa še več, A. K. se upa smešiti iste člankarje v »Naših zapiskih« iz onih let in pozneje »Demokracije«, ki so zagovarjali vztrajno pravilno stališče in ki jim neiskreno delo »starinov« ni bilo po volji. (Imeli smo torej že pred vojno »mladine«.) A. K. danes seveda na dolgo in široko polemizira o vrednosti deklaracij in resolucij, da z mnogobesednostjo prikrije vse to, kar škoduje »načelni trdnosti« starinov in pokaže, da so le drugi bili krivi prvega razr repa. Pravzaprav tudi prvega razcepa (po članku v »Podlipi«) niti omenjati ni bilo treba, kajti v 8 štev. »Podlipe« piše na str. 124 doslovno: »Razume se, da je s tem prvi razcep sam ob sebi prenehal, stranka pa ,iostala zopet eno, ker,resno delo ne dopušča fantaziranja in razglabljanja « (Šele po neresnem delu v Beogradu je prišel drugi razcepi) Razglabljanje pa očitno škoduje le CAKAO VAN CASTER je vendar najboljši K. K., naši veliki socialistični voditelji so pa razglabljali tako dolgo, da 60 kot reveži in celo v prognanstvu umirali. Pri A. K. te nevarnosti ni. Kot kuriozum navedem A. K. besede na str. 124 »Podlipe«, ko piše: »Kon-statiram, da ni bilo nikogar med delavstvom, ki ne bi odobraval mojega vstopa v vlado (ljubljansko vlado), ki se je izvršil po sklepu stranke (vodstva najbrže!) in brez moje volje < Te besede so zlata vredne, ker dokazujejo, da je pozneje zdrav (ne več v bolnici v Ljubljani) z lastno voljo šel v vlado v Beograd proti volji delavstva in če smemo verjeti drugim »starinom«, proti volji vodstva tudi. Pa še drugo točko na str. 124 moram omeniti, ko piše: »Na enem teh »dni« so se izvolili tudi poslanci v začasno narodno predsedstvo (mislimo, da bo predstavništvo!) v Beograd. Tukaj se pa začne druga doba A. K. delovanja kakor tudi vodstva stranke, kajti največji greh stori tisti, ki nima mandata od delavstva, pa »zastopa« delavstvo v imenu delavstva. Niti demokratično ni to, kaj šele v skladu s socialističnim programom. Pri tem dejstvu bi bili silno želeli, da poda A. K. kako programatično razpravo in ne našteva samo to, to in to se je zgodilo. On bi iporal vsaj čutiti potrebo podati tukaj kaj več, kar bi ga oprostilo očitka neprogra- K|E smi KUPI? j Le pri tvrdki 1 jp Pili. | Ljubljana blizu Piešerncvaga spomenika ob vodi. \ Najboljši šivalni stroj za rodbinsko ali | obrtno rabo, svetovno znanih zna'nl; j Grilzner - Adler - PSiOnix. i Istotam oosamezne dele za stroje In ko- I lesa, fgle, olje jermera, pnevmatika. ? Pouk o vezenju na stroj brezplačen! — £ Večietna garancije ! N velko! Na malo 1 * Z kaj je sodr. i Leskošek v zaporuJ S. Al. Leskošek je v preiskovalne* zaporu edinole zaradi tega, ker je^ Siril med delavstvom »Komunističli manifest«. Vsa namigavanja socialp*-triotov so samo umazano sredstio vzeti s. Leskošku zaupanje delavstva. Če »Socialist« piše, naj se vpraša celjsko drž. pravdništvo, zakaj je zapri, pa to ni samo namigavanje, da je »-prt zaradi česa drugega, ampak t»di zavajanje delavstva na napačno pot, kajti v Celju so dobili navodila Ljubljane od višjega drž. pravdnišh«, kakor je celjska socialpatriotska >or-ganizacija« dobila iz Ljubljane navodila, kako naj zasleduje Leskoška h njegovo delovanje. Tudi se gospodje še na drugačen način norca delajo, pravijo namreč, da imajo tudi oni Kom. manifest, da H še niso zaprti. To je že lahko mogoče, matičnega postopka — pa seveda — pozabiti smo, da ne razglablja o takih malenkostih«., kakor ni tedaj, ko je po nedolžnem zašel v ministrstvo kot zastopnik slovenskega proletariata. — Pa še nekaj ni v redu! Krist« piše na isti strafii, da je stranka (!) »klicala več delavskih dni... Katera stranka? Vendar ni bila to celokupna stranka socialistov Jugoslavije! Tedaj se še nismo vs»-dali k skupni mizi. O nel Iz ozkih lokalnih slovenskih razmer zrasla »stranka< je to naredila in naknadno so »zaprosili« central«* vodstvo za »odobritevc. Za take malenkosti, ki se tičejo sicer prav tesno pravilnega vanja socialističnega programa — vendar »i treba celokupnega kongresa slovenskih, nr-vatskih in srbskih socialistov! — To naredi velika stranka v Sloveniji med seboj, kakor je to storila preje, ko je šlo za Narodno vl»-do v Ljubljani. Doma smo bolj domači I T* bi rekli za danes — je bil prvi razcep, kak*r * trdi Kristan. (Da‘le prih-) Ako piješ ,BIIDDHA.‘ £a), vživaš že na zemlji raj! da ga imajo, saj ga imajo drugi kapitalisti tudi, ampak med delavstvom ga pa ne širijo, ker jim ne bi bilo ▼šeč, če bi delavstvo to knjigo razumelo (poglej v Majskem spisu 1925 str. 30—32, zlasti konec!) Da bi pa kaj ukrenili proti tej krivici, to jim ne pride niti na misel, čeprav bi Delavska zbornica morala, če bi bila res to, kar se imenuje in zlasti ee bi bila razredna, kakor pravi, da je. S. Leskošek po vrhu ni le plačeval za to zbornico, ampak je bil tudi njen odbornik, tako da gospodje socialpa-trioti, ki tam sedijo, prav dobro čutijo, da Leskoška manjka. A ta občutek jim je prijeten, zdaj so lepo sami med seboj! Zato se nič ne čudimo, da Delavska zbornica ničesar ne ukrene. Sicer pa tudi ne more ne. Njen tajnik Uratnik bi zgubil ves svoj vpliv, če bi razlagal Kom. manifest po naše, sn mora pustiti vprašanje nasilja odprto, drugače bi ne mogel kompromi-sariii med »levimi« in »desnimi«, kakor je kompromisaril 1.1920, ko je šel z dr. Korunom v Kanoso, pozneje, ko je ustanavljal Udarnike in zdaj, ko skuša s pomočjo »levičarskih« generalov speljati nezavedne delavce zopet nazaj pod Kristanove peruti. Tajni tožnik (denunciant) je namreč pokazal neki zaščiti države konqc Kom. manifesta, kjer se pravi, da naj kapitalisti le trepečejo pred komunistično revolucijo. Zaščita države je bila bodisi nevedna, bodisi se je nevedno naredila in je zagledala pri besedah >:komunistična revolucija« takoj revolverje in bombe,atentate in kri, liri, kri, in sprožila je birokratski aparat. Ta aparat posluje po znani ®etodi. Mnogi so uradniki zato, da so uradniki, drugi se pa čudno bojijo ljubljene Macedonije. Vsi jo ljubijo, pa nobeden ne mara iti tja. Nobeden izmed teh uradnikov ni opazil, da so par vrstic nad tistimi »strašnimi« besedami napisane druge besede, da je namreč treba delati vse jarao, pa nič tajno. Da torej ljudje, ki se tega manifesta držijo, ne morejo prejemati tajnih nagrad, da ne smejo organizirati »pod zemljo«, da se ne smejo tajno pripravljati na atentate, da ne smejo imeti tajnih zvez z niko-rrnr, ampak da morajo vse delati jav-«o in da torej sploh ne morejo delati lakih revolucij, kakor si jih predstavlja kak kričav »komunist«, ki prav-aaprav ni nič drugega ko fašist. Tak uradnik menda načelno ne či-fca politične literature, zato najbrž ne te, da razen krvave rrrevolucije eksistira še tudi duhovna revolucija, ilarksove knjige so zanj pretežke, to bi mu še odpustili, ultra posse nemo fenetur (nihče ni dolžan storiti več *ego"je zmožen)! Toda časopise svodih »podložnikov« mora pa citati že *ato, da jih lahko konfiscira, torej pri tem plačanem čitanju bi se že lahko ■eeesa naučil. Ko je bil zakon o za-ičiti države že davno v veljavi, smo v >Napreju« objavili članek »Več revolucionarnosti k Ker je bilo to za 1. maj, so ga gotovo trije čitali, ker na revolucionarni praznik je že treba paziti, da se narod pTeveč ne zrevoluci-onira. In že naslov je bil »protidrža-ven«, gotovo je treba pogledati, če niso bombe v članku. In ker članek ni bil konfisciran, je bilo to najbrž zato, ker se je tam zahtevala duhovna, ne pa krvava rrrevolucija. Tudi pozneje smo mnogo pisali proti nasilju ter učili razne »državotvorne« elemente, da je batinaštvo in udarništvo enako prepovedano, kakor streljanje Fakinov in starčkov s kruhom v ust^h! Kakor mi, tako tudi Kom. manifest kliče na duhovno revolucijo. In vendar — bil je zaplenjen 28. ‘oktobra in »tega dne je bilo že izdano zaporno povelje za s. Leskoška, čeprav je šele 8 dni pozneje prišla policija ponj. In celjski drž. pravdnik nam je povedal, da je to zato, ker so tam tiste strašne besede, da naj vlada > trepeče pred komunistično revolucijo, pri čemer je rabil besedo vlada, ker po stari kapitalistični navadi zamenjava kapitaliste in vlado, kakor da bi bilo to vse eno in mnogi pametni ljudje pravijo, da je ta zamenjava popolnoma pravilna. In nikakor si ni dal dopovedati, da je popolnoma v redu, če kapitalisti trepečejo pred to revolucijo, kajti ko se duhovna revolucija delavstva izvrši, bodo morali povedati, odkod imajo svoje milijone, in takrat bo joj, ne le trepet! Marsikdo pojde na prisilno,delo, ki zdaj socialno previsoko stoji, da bi mogel biti kaznovan z zaporom. In zato v tem trepetu kapitalisti zadnje karte izmetavajo, da bi se ta duhovna revoluija še ne izvršila, da bi delavstvo še ne spoznalo, da mora samo mislili in samo delati za svoj skupni blagor, ne pa zedinjevati se s kapitalisti in se dati od njih za nos voditi. Ena ized teh zadnjih kart je tudi Leskoškov preiskovalni zapor. Gospoda pravijo, da je ta zapor po zakonu obligatoričen, t. j. da mora biti Leskošek med preiskavo v zapo-ru zato, ker je osumljen hudodelstva, ki je zanj določena smrtna kazen ali pa najmanj 10 letna ječa. Za take osumljence kaz. pravni red res določa obligatoričen preiskovalni zapor. Toda gospodje so zelo površno pogledali v zakon o zaščiti države, kajti tam ne stoji, da je najmanjša kazen 10 let, ampak najmanjša kazen sploh določena ni, temveč je rečeno le »do 20 let«. In ker niti drž. pravdniku niti sodniku nismo mogli tega dopovedati, se nam je zdelo, da ne marata razumeti, ali pa imata od zgoraj tako naročeno. To pa tem bolj, ker sta priznala, da Leskošek ni v zaporu zaradi suma, da hoče ubežati, niti ne zato, ker bi se lahko dogovarjal s pričami, da svoj zločin zakrije (Leskošek da bi hotel kdaj utajiti kolportažo Komunističnega manifesta — tega nihče ne verjame!) ampak samo zato, ker je zapor obligatoričen — in vendar je bilo Leskošku onemogočeno, kar mu zakon brezpogojno daje, še ženi niso dovolili, da bi govorila z njim o vsern in še za pogovore o rodbinskih zadevah so ji kratili redke obiske, in so-drugom, ki so mu hoteli svetovati, kako naj se brani, so prepovedali vstop, dokler niso obljubili, da bodo govorili le navadne reči. Če ni nevarnosti, da bi svoj zločin utajil, čemu potem ta prepoved? Čemu mu branijo celo či-tati časopise? Sodnik nam je povedal tudi, da je vprašal politično oblast, če je bil Kom. manifest kdaj prepovedan in da je odgovor že tudi urgiral. r, gr§| £k ^ j^domača^jgpfin izborna utm s Sv. Lovrenc na Pohorju. Občni zbor kraj. pol. org. SSJ in KDZ bo v nedeljo, 6. decembra ob 2. popoldne. Dnevni red: poročilo funkcionarjev, volitev novega odbora in delegata za kongres, sklepanje o predlogih za kongres, rajiho. Za člane je udeležba cbvez-na. — Odbor. s Bizeljsko. Redni letni občni zbor kraj. pol. org. SSJ in KDZ bo 29. t. m. ob 8. dopoldne pri s. Pratengracerju. Dnevni red: Poročilo funkcionarjev, volitev novega odbora, volitev delegata za kongres, razno. Udeležba obvezna! — Odbor. s Globoko. Redni letni občni zbor kraj. org. SSJ in KDZ bo 29. t. m. ob 3. popoldne pri sodr. Umeku. DDevni red: Poročila funkcionarjev, volitev novega odbora in delegata za kongres. — Odbor. s Čatež ob Sari. 6. decembra t. 1. bo ob 8. dopoldne redni letni občni zbor kraj. org. SSJ in KDJ, in sicer v gostilni g. Kodričeve. Dnevni red: Poročila funkcionarjev, volitve odbora in delegata za kongres, razno. Pridite vsi! — Odbor. TISKOVNI SKLAD. Od 1. I. 1925 do 14. XI. 1925 . nabrano Din 4649.35 Marija Trobetova, Jesenice Din 2.— Josip Ličan, Lj., drobiž Din 1.— Dr. Fedor Mikič, Ljubljana Din 10.— Franc Južina, Zg. šiška Din 1.— Aleš Lagoja, Javornik, n. p. 310 Din 82.50 Jože Korošec, Trbovlje Dih 10.— Ignac Snoj, Trbovlje Din 6.— Franc Završnik, Trbovlje Din 1.— Franc Pencelj, Trbovlje Din 5.— Ivan Krajnc, Trbovlje Din 5.— Ivan Pajer, Trbovlje Din 2.— Franc Mrzelj, Trbovlje Din 5.— Ivan Polak, Trbovlje Din 6.— Jožef Zelenšek, Trbovlje Din 5.— Marija Rinaldova, Trbovlje Din 4.50 Anton Odlazek, Trbovlje Din 5.- Neimenovan, Trbovlje Din 10.— Ivan Mrzelj, Trbovlje Din 3.— Anton Godec, Trbovlje Din 3.- Ludvik Kolenc, Trbovlje Din 2.— Jože Rednak II., Škale Din 10.- Miroslav Pevec, Škale Din 10,— Ludvik Tamše, Škale Din 5.— Alojz Prislan, Škale Din 3.25 Ludvik Milher, Škale Din 2,— Jože Pouh I. Škale Din 3.— Peter Hribršek, Škale Din 2,— Ignac Zajc, Škale Din 5.— Andrej Martinšek, Velenje Din 5.— A. M. plačilo za obed Din 10.— A. M. — Blagotinšek — Din 10.— KDZ v Gorjah Din 9.25 SSJ v Mežici Din 50.— Mihael Varmočuik, Štore Din 5.— Josip Resnik, Štore Din 5.— SSJ na Vrhniki Din 4.30 Anton Planinšek, Orna Din 2.50 Filip Grabner, Crna Din 3.- Ignac Daniel, Crna Din 6.50 Alojz Rotter, Crna Din 6,- Rudolf Stermčnik, Crna Din 2.— Uabriel Pungartnik, Crna Din 5.- Ivan Sekavčnik, Crna Din 3.- Ivan Grabner, Crna Din 5.— Marija Sekavčnikova, Črna Din 2,— Franc Petek, Črna Din 1.— Jernej Kolšek, Črna Din 2.50 Ivan Rotter, Crna Din 5.— Pongrac Lesjak, Črna Din 5.— Vinko Požar, Cerklje, prebitek pri naroč. »Napreja« za 1. 1925 Din 23.- Skupaj ... Din 5033.65 HRANILNE VLOGE NA 10%. Stanje 14. uov. 1925 Din 111.646.52 ta teden vloženo Din 255.- Din 111.901.52 te teden izplačano Din 1.052.50 Stanje . . . Din 110.849.02 Razno. S. Leskošek in njegova rodbina potrebuje tudi gmotne podpore, tega nam ni treba šele razlagati. Povedati pa moramo, da za take izredne slučaje ni denarja in da smo zato prisiljeni obrniti se za podporo na vso javnost, ki kaj razume. Prispevke bomo objavljali. Kdor hdče biti .»neimenovan«, naj si izbere geslo, ker drugače ni prave kontrole. Kdor nima položnice, naj piše ponjo. Tudi drugače imamo zdaj velike izdatke za obrambo. Trije sodrugi so bili obsojeni, ker so se držali § 14 ustave in neki sodnik je rekel, da ne veruje, da se tudi drugače tako držimo ustave. Obrambni sklad je nujno potreben in potrudite se, da bo že danes teden precej objavljenega. — Uredništvo. r Ljubljanske občinske volitve bodo 7. marca 1926. r Volitve v Delavsko cbornico so tudi razpisane. Volilno pravico imajo vsi delavci in nameščenci brez razlike spola, ki so bili zavarovani na temelju prijav dne 1. decembra t. 1. pri eni izmed ustanov za zakonito obvezno bolniško zavarovanje in katerih zavarovana mezda je bila večja od 5.26 Din. Volilni imeniki bodo razloženi od 20. do 30. decembra t. 1. pri vseh krajevnih edinicah delavskega zavarovanja. Glasovnice ee bodo oddajale od 25. do 30. januarja t. 1. — Druga pojasnila prihodnjič. r Radič je bil v nedeljo v Ljubljani in v Veliki Loki na Dolenjskem. V Ljubljani je imel zaupniški shod, na katerega so smeli le tisti, ki so dobili od glavnih zaupnikov tiskana vabila. Radovednežev se je nabralo seveda silno veliko, pred vhodom v Narodni dom, kjer se je shod vršil, je vladalo zato silno prerivanje, kajti v dvorano so spuščali le posameznike, ki so pokazali in oddali vabilo. Za red in mir in osebno varstvo g. Radiča je skrbelo veliko število policistov. Značilno je namreč, da Radič ni imel, odkar je sklenil sporazum z radikali, niti enega javnega shoda na Hrvaškem in si javnega shoda ni upal imeti niti v Ljubljani. O tem, kar je govoril, pišejo veliko, tako n. pr. tudi, da so protestirali radi njegovega govora v Ljubljani kar trije poslaniki tujih držav (Avstrije, Italije in Turčije) pri zunanjem ministru dr. Ninčiču. Ljubljanska publika pa se je Radiču čimdalje bolj prisrčno smejala, ko je opazila, kako se je trudil zadeti pravo mesto, da bi jo pridobil in navdušil, kar se mu pa prvič ni prav posrečilo. Ker so mu neki klerikalni i* orjunaški pobalini v soboto zvečer in t m-deljo zjutraj pri vhodu v »Narodni dom< ■vijugali, S8 pri odhodu ni upal odpeljati ■koui mesto, temveč je avto krenil po bolj aapu-žčenih ulicah. r OUZD v Ljubljani je vpeljal določbo, se morajo vsi uslužbenci zjutraj podpisati, da se lahko ugotovi, če prihajajo točno. Zel* 1~adi bi vedeli, če velja to za vse višje in liii-je uslužbence, ali samo za ubogo delavsko pero. Kdo n. pr. kontrolira razne načelnike oddelkov? — — Ali se ti tudi podpisujejo? Jod, ki nam ne diši, nas tudi ne rerfj! Vživaj makarone in špagete znamke >,P*k»-tete«, ki so razmerno cenejše, ako upoštevaš vrednost, ki obstojajo iz zdjoba, jajc hi ul« ka. Dobijo se v 'A kg zavojih. Ivdo nam_ odjema laslužek in kruh? Vsi oni, ki uvažajo robo, ki se pri nas 'zdeluje, iz inozemstva. Ta zaslužek, ta denar gre ii naše zemlje, toraj delavci zahtevajte povsod domačo robo! Donisi. ZAGORJE OB SAVI. Zadnjič sem omi-nil, da bom opisal plačane agente, ker ravno opazujem, da so se račeli zopet zbirati. Zato si jih oglejmo bliii* Naj pripomnim še, da bom opisal samo »a gorsite razmere, arugod v Sloveniji pa bcao precej enake, saj so bili ti plačani agenii > ozkih zvezah. Delovali so pod različnimi nn» ni, v Zagorju so se imenovali >petorica«, (lasi j iiij e bilo 12 glavnih in še več raznih pomagačev, ki so delali usodno propagando med delavstvom. Delali so slično kakor ame-rikanski agentje. Očrnili so namreč med delavstvom vse agilnejše zaupnike, ki jih j* zaznamoval kapital, da so mu nevarni. Posredovalci — socialpatriotje — so jim dajali naloge, kako naj delajo. Agentje in socialpa-trioti so bili v najožjih stikih. Proletarci, fc> so tisti ljudje, ki ^is danes silijo v svojo organizacijo, v »enotno fronto«. Že 1. 1920 «em opazil to zalego v organizacijah in sem generale na Turjaškem trgu opozarjal na to, a oni so se smejali. Še celo potem, ko nam je v Beogradu v parlamentu takrat še živeži minister Draškovič dejal v obraz, da ima buržuazija v vseh naših organizacijah, celo v glavnih vodstvih svoje agente, se ti ljudje niso zganili. Ko je prišla »Obznana« in zakon o Zaščiti države, so agentje delali toliko lažje, ker je bilo nam vsako gibanje silno otež-kočeno. Tako jim je uspelo, da so na* do konca 1. 1922 med delavstvom povsem očrnili. Tedaj se je masa omajala, ko pravzaprav nikomur ni več zaupala. Solidarna pa je Se bila. Naloga je bila sledeča: ubiti proletariat do konca in za vsako ceno. Ko ni šlo drugače, so si izmislili satanski načrt — stavko! S to se jim je posrečilo zadati smrtni tidaref rudarskemu delavstvu in s tem tudi vsemn drugemu delavstvu. (O stavki se bomo ob drugi priliki še kaj več pogovorili.) Agentje so bili večinoma sami mlajši ljudje, bilo j« med njimi tudi par kriminalnih tipov. Organizirani so bili sijajno, imeli so mnogo strogo zaupnih sestankov, vse ponoči. Vršili »o se v prostorih izobraževalnega društva »Vesna :, v steklarni, v koloniji in na Lokah. Na Lokah so take seje zaključili vselej z gostijo. Vodja agentov je potrosil neverjetno veliko denarja, dasi je bil formalno dninar t" naj-nižjo plačo. Nagrade so dobivali po »zaslugah«:. Vrinili so se v vse mogoče odbore, tajniški in zlasti blagajniški posli so jim aaj-bolj ugajali. Imeli so pa zvezo tudi z nekiu levičarskim generalom v Ljubljani. In pre-drzni so bili. Ko so se po ponesrečeni stavki bali, da bi jih prijel za vrat, poslali so mi po nekem g. profesorju pošto, da me bodo ubili, če ne bom miren. Vpliv so imeli tndi pri »Glasu svobode« in »Borbi«. Ko sem prišel nekoč v konflikt z nekim tukajšnjim orožniškim konfidentom, so ti dični ljudje v »Borbi« zahtevali, naj me rudnik odpusti % dela in tako sem prišel celo do raporta pri pokojnem ravnatelju. Napisal bi lahko že vel takih lepih stvari, a vsega naenkrat ne morem, bom pa zato drugič nadaljeval. Samo K) naj še povem, da so bili ti ljudje na vide* skrajni levičarji, da so lažje dobili vpliv med delavstvom. Imeli so svoj »štab« tudi v Trbovljah. — Imen nisem navedel, ali tudi »• bom storil o pravem času in na pravem mestu. Če se bo pa že zdaj čutil kateri prizadetega in se bo kje oglasil, pa ga prosim še zdaj, da se podpiše s (polnim imenom. 8* bomo pogovorili iz oči v oči! — Valenti« Mlakar H. Trbovlje. G. Uratnik se je prišel branit, pri tem se je pa poslužil starega kapitalističnega sredstva, da protigovornika ni postil do besede. Slučajno je pa bil v Trbovljah s Martinšek, ko se je vračal s seje bratovske skladnice, in ta je razložil, kar je popisano t današnjem članku »Socialisti, kapitalisti in kap. sorodstvo.« Skrivanje g. Uratniku ne bo nič pomagalo. Delavci, opozarjamo vas na izredio ugodno priliko za nakup čevljev, ker tovarna Petra Kozine & Co. Tržič prodaja več tisoč parov svoje zaloge zaostankov in vzorcev pod lastno ceno, dokler ta zaloga traja. Pio.laja se samo v lastni trgovini: Ljubljana, na Bregu. Kvaliteta robe je garantirano najboljSa. 27. X HSTrSoT lii; polovično delo, ceno pranje, snežnoijelo perilo. mi je najboljši in vendar naj-cene ši siroj za rodbino in obrl. Nadomestni deli za vse stroie. J. GOREČ, LJ JBUflNa v dolžini 2 do S m 20 m močnega c« firja Din 220’—, 20 m Irpež-J* nega oksforle Din 230‘— 20 m močne roodrovine f||| 48 (riruk) Din 240’—, 20 m krasnege parhanle za otročje in ženske obleke Din 300’—, 10 m hlačevine dvojno široke (cajga) za moške obleke Din 395’ —, 2U m l>e!ega platna Din 200’—, 20 m sirovega platna Din 160'— razpošilja mm a ro^ka zlata plemenita m na/finejša z drami: sina mešanica p rLa]do^-it>nejii popolnosti, •■ihria obstoječa čajna meJanica najfinsjiih cvetov in nepre-la-Jjinm p izdatnosti o porabi d*nžia Irt srednje vrste. Predno kupite km Optnlipr oglejte si v manufakturni in modni trgovini i ti Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
ERROR - PAGE NOT FOUND


We are sorry but the page you are looking for does not exist.
Please, use the SEARCH BOX to find the material you are looking for.
Books
Periodicals
Manuscripts
Images
Music
Maps
Realization, property and rights 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana