Znanje, spotovanje rokov in kakovost
Prek sedem tiso delavcev Gradisa je te dni slavilo 40. obletnico ob-stoja te delovne organizacije, ki ima danes v svoji sestavi 14 tozdov, delovno sknpnost skupnib slub, interno banko in ineniring. Cradis, prvo slovensko gradbeno podjetje, je bilo ustanovljeno z uredbo slo-venske vlade 4. oktobra 1945 kot Gradbena direkcija Slovenije. Skromno materialno osnovo za delo je takrat nadomestila obilica pridnih rok in zanesenost mladih strokovnjakov; znanje in izkunje so uvrstile Gradis v sani vrh slovenskega in jugoslovanskega gradbeni-tva.
Gradis je po vojni zgradil do-mala vse gospodarske, energet-ske, prometne in javne objekte v nai republiki. V zdajnjih a-sih, ki gradbincem niso ravno naklonjeni dela morajo pogo-stokrat prevzemati pod zelo ostrimi pogoji, to je dokon-nimi cenami in strogimi roki , ni ve mo priakovati tako bur-nega razvoja kot v preteklosti. Toda skrb, ki so jo v minulih letih vlagali v razvoj gradbene tehno-logije, uvajanje sodobne meha-nizacijske opreme, v strokovnost delavcev, tipizacijo tehnolokih postopkov in organizacijsko pri-lagajanje industrijskemu nainu proizvodnje nekaterih polizdel-kov in izdelkov, se jim zdaj obre-stuje. Razvojno raziskovalno de-javnost imajo s pravilnikom ure-jeno e od leta 1972. Omeniti pa kae tudi to, da za osebne do-hodke namenjajo le 51,8 od-stotka dohodka; v sorodnih gradbenih podjetjih je ta dele veji 58 do 60 odstotkov.
Gradis je v teh letih postavil v nai republiki skoraj vse energet-ske ob jekte, med njimi tudi jedr-sko elektramo Krko in rudnik urana irovski vrh, ve kot 150 tovarn in velikih skladi, sezidal je prek tiso stanovanj na leto, napravil 200 kilometrov avto-mobilskih cest, 70 odstotkov vseh mostov in viaduktov v Slo-veniji, ve tiso hotelskih lei,
okoli 700 tiso kvadratnih kilo-metrov hal po svoji zasnovi, 2 tiso metrov pristanikih obal in drugih objektov v lukah Koper, Izola in Bar in e tevilne druge javne in poslovne objekte.
Vsa leta so Gradisovci precej denarja vlagali v proizvodnjo gradbene mehanizacije in opreme ter v izobraevanje za-poslenih. Njihov pomemben do-seek je razvoj in proizvodnja prvega jugoslovanskega fini-erja K-6. V dveh letih proi-zvodnje so jih prodali 60, od teh
dva tudi v tujino. Doslej pa so napravili tudi e 60 kompletnih betonarn, 20 za zunanji trg.
Zunaj naih meja se je Gradis prvi pojavil leta 1964. Zdaj skupaj s slovensko gradbeno operativo gradi predvsem v Iraku, navzo je tudi v Kuvvaitu in Zvezni republiki Nemiji, pri-zadeva pa si osvojiti Sovjetsko zvezo, Nigerijo, Libanon, Egipt, Alirijo in Jordanijo. Letosbodo gradisovci z deli v tujini in z izvo-zom blaga zasluili okoli 40 mili-jonov dolarjev.
V letonjem jubilejnem letu med drugim gradijo objekte za Jeklarno 2 v jeseniki elezarni, pbjekte za raziritev elezarne tore, silose v luki Koper, ve drugih poslovnih objektov in javnih zgradb, med njimi tudi adaptirajo SNG Maribor in zi-dajo pload Borisa Kraigherja v Ljubljani. Irakemu investitorju
bodo predali kompleks sedmih mostov in 10 kilometrov avto-mobilske ceste. Od energetskih objektov gradijo le hidroelek-trarno v Maviah. Konujejo tudi z gradnjo dveh marin (v Umagu in Rovinju) ter nadalju-jejo z zidavo turistinega naselja Mareda. Omeniti kae e nji-hovo udelebo v stanovanjski gradnji, ki je bila sicer letos ne-koliko manja kot v prejnjih letih, a so kljub temu zgradili obveznih tiso stanovanj v Novih Fuinah, Mariboru, na Planini pri Kranju in Rebeljji vasi pri Ptuju.
V Gradisu menijo, da je za njihovo nadaljnjo uspeno pot predvsem pomembna dobra or-ganizacija, taka, ki jim bo omo-goala prilagajanje domaim in svetovnim razmeram. Ineniring naj bi prevzemal kompletna dela, na trgu naj bi imve nasto-pali z izdelki svojih obratov, do-mae industrije in s storitvami svojih projektivnih birojev. e-lijo izvaati znanje, uveljaviti se
kot izvajalci tehnoloko in orga- kovosti imajo za to tudi vse mo-
nizacijsko zahtevnih gradbenih nosti.
del. Ob spotovanju rokov in ka- DARJA JUVAN
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si