Veliha |e naša sttsha. Piše žena iz Slov. goric. Piše se po časnikih in govori se na predavanjih, da vlada po svetu gospodarska kriza. Kaj pa naj rečem o našem kmetskem stanu? Ali ni v največji bedi? Mnogo je danes Ijudi zlasti po mestih, ki ne poznajo naših razmer. Po mestih postopajo brezposelni ljudje. Časniki poro5ajo o visokih številkah, ki jih dosega število brezposelnih po raznih državah. Na deželi pa bi bilo posla dovolj, ni pa dovolj takih, ki bi se dali zaposliti. V nekaterih krajih ni dobiti niti za denar služinčadi in delavcev. Siromak je posebo mlad gospodar, ki še nima otrok, da bi mu pomagali pri delu, pa tudi drugi ne morejo vsega opraviti sami. Vse hiti z dežele v _n&< sta. Tam jo baje manj dela, več zaslužka, in kar gotovim mladim ljudem naj« bolj ugaja: veliko prostosti in mnogo zabav. Dobrih dekel težko dobiš na deželi. Nekdaj so bile takšne, ki so se rav« nale po zgledu sv. Notburge, sedaj pa imajo druge zglede, za katerimi hitijo v mesta. Še težje je s hlapci. Tudi od obrtnikov be.ijo mladi ljudje radi V trge in mesta. O gospodarski stiskl, ki nas tlači, st« v našem ljubem prijatelju »Slov. Gospodarju« prav velikokrat poročali. Ta stiska je res velika, smem reči: strašna. Naši pridelki so brez cene. Živina ja vsak dan cenejša, krma V!vine, ki je primanjkuje, pa vsak dan dražja. Davki visoki, mesto da bi se razne davščin* znižale, pa rastejo. Če ima kmetovalec plačati davka skupno 3000 dinarjev, od kod naj vzame denar? Za l^po kravo se danes komaj dobi 500 dinarjev. Prodati bi jih torej moral 6, samo da plača dar vek. Odkod pa naj vzame, da kupi soi, petrolej, obleko, orodje in vobče vse po-trebščine? Saj živina ne raste tako kakor gobe v lesu. Saj lepa krava doraste v 4 letih. Živeža pa komaj toliko pridelamo, da sami živimo. Bog nas varuj slabe letine! Če bo slabo leto, potem š«. le bo joj in gorje! Ali se bo kaj storilo za nas? Pred vo«litvami sem slišala, da so nam obljubljali, kaj bo vse novi parlament storil za rešitev gospodarske krize, posebno še gospodarske stiske, ki tlači kmeta. Mi čakamo na izpolnitev teh obljub. Ne davno pa sem slišala, da je nek izvoljeni poslanec na nekem shodu kmetom najbolj priporočal: »Šteditel« To znam tudi jaz sama, saj smo slovenske kmetske gospodinje znane kot velike štedljivke. Toda kako naj štedimo, če pa nimamo dinarja vzeti v roke?! Če nimaS nič, tudi štediti ne moreš. Te svoje misll sporočujem Tebi, ljubi naš »Slov. Gospodar«, da jih objaviš. Če kmetska žena sredi svojega dela vzame pero v roke in piše v časnik, je to najboljši dokaz, kolika je naša stiska.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si