gradivo UDK 929 Halley E. 945.0 Trst "1703" 949.713 Sakar "1703" ASTRONOM HALLEY V TRSTU iN BAKRU LETA 1703 Vlado MALAI dr., Morska bioloka postaja, 66330 Piran, Fornae 41, SLO dr., Stazione di Biologia marina, 66330 Pirano, Pornace 41, SLO IZVLEEK Astronom Edmund Ha!!ey je bil leta 1703 v Trstu in Bakru. Kot pomorski strokovnjak naj bi po naroilu tedanjega Svetega rimskega cesarstva ocenil, ali sta Traki in Bakarski zaliv primerna za varno prezimovanje angleke flote, ki naj hi pomagala Svetemu rimskemu cesarstvu pregnati panske sile v severni Italiji. Halley je ugotovil, da je Bakarski zaliv primeren za prezimovanje flote in je operativno pripravil teren za prihod flote. Zaradi spremenjenega geopolitinega poloaja v Sredozemskem morju do tega ni prilo, Halley pa je bil kljub vsemu primerno nagrajen za vestno opravljeno delo, tako s strani cesarja na Dunaju, kot s strani anglekih visokih dravnih uslubencev. Edmund Halley (1656-1742), danes znan predvsem kot astronom, je bi! raziskovalno zelo aktiven. Profesor Sir Alan Cook v reviji "The journal of navigation", letnik 1984, volumen 37, dokaj podrobno opisuje Halleyevo delovanje ob prelomu iz sedemnajstega v osemnajsto stoletje. e kot tudent Univerze v Oxfordu je na otoku Svete Helene opazoval zvezde, vidne na juni zemeljski polobli. V svojih srednjih letih je opazoval in raunal tire kometov, od katerih je eden poimenovan po njem. Leta 1716 se je ukvarjal s polarnim sijem in je kot prvi omenil magnetni "iztok" v smeri silnic zemeljskega magnetnega polja, kot navaja Janez Strnad v drugi tevilki revije Proteus 1993. V poslednjih desetletjih ivljenja je pre-ueval Luno v tim. saronini periodi osemnajstih let. Njegov izjemni prispevek k razvoju naravoslovnih znanosti pa je tudi v vzpodbujanju Nevvtona, da je priel s tudijem problemov, ki so vodili do dela Principia, Halley je poskrbel, da je bilo Newtonovo delo napisano in objavljeno. Bil je eden prvih lanov drutva "Roya! Society" in kasneje tudi njegov sekretar. Halley se je lotit veliko raziskav z namenom, da bi izboljal navigacijo, zato se je zanimal za zvezde na junem nebu, Luno pa je opazoval zato, da bi doloal geografsko dolino na morju. Bil je na dveh kriarjenjih po Atlantskem oceanu in je kot prvi za to podroje doloil deklinacijo zemeljskega magnetnega polja. Opravil je ve tudij plimovanja, da bi lahko napovedal varen pristanek ladje. Ukvarjal se je tudi s pomorsko meteorologijo, zanimali so ga pasatni vetrovi. Zaradi svojih izjemnih sposobnosti je bi! kot civilna oseba poveljnik ladje na treh kriarjenjih. Danes bi lahko rekli, da je bil astronom, oceanograf in geofizik ter izvrsten morjeplovec ve kot pol stoletja pred znamenitim Cookom. Leta 1703 je bila Anglija zaveznica z Nizozemsko in Svetim rimskim cesarstvom, kot se je tedaj imenovalo tudi avstrijsko cesarstvo s sedeem na Dunaju. Te tri drave so bile v vojni "panske sukcesije" nasprotnik Franciji in paniji. Angleki prestol je malo prej zasedla kraljica Ana, na Dunaju pa je e dolgo vladal cesar Leopold I, Od treh zaveznic je bilo sveto cesarstvo v najslabem poloaju. V Italiji se je hotel cesar zavarovati pred pansko silo, veliko oviro pri morebitnem zbiranju vojske v Italiji pa je pomenila tedaj v omenjenem sporu nevtralna Beneka republika. Ob Severnem Jadranu je cesarstvo tedaj obsegalo obalno ozemlje okoli Trsta od starega rimskega mesta Aquileia do pribl. Miljskega polotoka. Priobalni pas Istre je bil pod beneko oblastjo, notranji del Istre s Pazinsko grofijo pa je po kopnem povezoval cesarsko trako ozemlje z Reko in Senjem. e naj bi prilo do naglega izkrcanja zaveznikih enot v Italijo, bi bila ena od najprimernejih poti po morju od vzhodne jadranska obale proti Anconi. Angleki ambasador na Dunaju Stephney je v London vekrat posredoval predlog, da bi se angleke pomorske enote zadrevale v Sredozemskem in jadranskem morju. Poslednjo zahtevo pa je opremil s predlogom, da naj bi izurjeni strokovnjaki pregledali cesarska pristania in Viado MAtA : ASTRONO M HALLEV VTRST U I H BAKRU LETA 1703, 215-218 Reka konec 17. stoletja v delu J.V. Valvasorja: Slava vojvodii ocenili, katera so primerna za preimovanje flote. Ta predlog je takoj z odobravanjem sprejel Svet princa Jurija, moa kraljice Ane. Izbrali so izkuenega Halieya, verjetno tudi zaradi njegove dobro vodene ekspedicije v Anglekem kanalu, ki je imela deloma tudi vohunski znaaj, kar naj bi veljalo tudi za dano nalogo. Cesar na Dunaju je seveda mono podprl predlog o pregledu pristani, vendar so bili Nizozemci, ki naj bi dopolnili angleke pomorske sile v Jadranu, zelo ravnoduni do problemov v Sredozemskem morju. Halley je zapustil London konec novembra 1702 in priel na Dunaj 30. decembra, kjer je akal na ukaze in navodila. Tedaj ga je angleki ambasador Stephney oskrbel s tiskanimi kartami cesarjevih pristani. e tedaj je Halley ocenil, da Trst ni primeren za zaito flote, pa pa ima te monosti Bakar. Prvega februarja 1703 je Halley kljub omenjenim pomislekom prispe! v Trst. Sprejel ga je guverner grof Strasoldi, ki mu je bil v veliko pomo. Ta mu je priskrbel barko za pregled zaliva in izkuenega mornarja. Hailey je bil na morju nekaj februarskih dni, pregleda! globino zaliva in ocenil, daje zaliv sicer primeren za sidrenje ffote, saj ima dokaj ravno, preteno muljevito dno brez skal in zadostne globine, vendar je zaliv popolnoma odprt proti Severnemu Jadranu. V poroilu ambasadorju na Dunaju je zapisal, da bi se lahko pristanie zavarovalo z utrdbo na otoku Zucco, kjer je danes manji svetilnik. Strasoldi je napisal poroilo za visoko zbornico v Gradcu, ki je bila zadolenaza obmorsko podroje cesarstva, iz poroila je mono razbrati vrednosti globin, ki jih je Halley izmeril. Halley seje odpravi! na Reko petega februarja, od tam pa v Bakar, ki ima zaliv dolg pribl. 4,5 km in irok okoli 0,5 km, ob prehodu na odprto morje pa komaj 250 m. Haileyje krian! po zalivu in narisal njegovo natanno karto, saj naj bi prejnje ne bile dovolj tone. Hal!ey je kriaril tudi po senjskem kanalu in po morju juno od Rekega zaliva. Zato naj bi izpopolni! tudi drugo karto, ki je v pomo pri plovbi do Bakarskega zaliva. Marca 1703 je ime! Halley avdienco pri cesarju Leopoldu 1., ki se mu je za dobro opravljeno delo osebno zahvalil in ga je nagradi! z diamantno broko, vredno 60 funtov. Haliey je na prvi karti tudi vrisal lege tirih utrdb, po dve na vsako stran vhoda v Bakarski zaliv, ki naj bi s preko 60 topovi varovale floto v zalivu. Vse karte, ki naj bi jih Halley narisal, so do dananjih dni al izgubljene. Tudi beneki ambasador Francesco Loredan, ki je nemudoma oddal poroilo za beneki senat o avdienci Halleya pri cesarju, ni mogel priti do kart, ki naj bi bile ljubosumno varovane. Vendar vsebuje Loredanovo poroilo prevod sprejema Halleya pri cesarju in podroben opis karte Bakarskega Vlado MAtAI : ASTRONO M HAU.EV V TRST U IN 8AKR U LETA 1703, 215-218 zaliva, ki naj bi vsebovala nove informacije o zalivu. V poroilu je seveda zapisal tudi oznaene lege tirih kanonskih utrdb. Beneka vohunska sluba je bila po mnenju g. Cooka tudi sicer na visoki ravni, saj je beneki senat vedel o Halleyevem odhodu iz Londona komaj nekaj tednov po odhodu, e pred no je priel na Dunaj. Vendar pa se je pri pripravi pristania za varno prezimovanje morebitne flote zapletlo ravno pri utrdbah. Cesarje izdal ukaz za njihovo gradnjo po Halleyevih navodilih, nadzor nad deli pa je bi! v pristojnosti visoke zbornice v Gradcu. Angleki ambasador Stephney je vekrat zahteval poroilo o gradnji in ga je od kanclerja dvora, grofa Buccellinija, tudi dobil. Angleem se je poroilo zdelo preve optimistino. Potrebovali so poroilo "iz prve roke", saj bi svojo floto poslali v nestanovitno prezimovalie. To je bil razlog za ponovni obisk Halleya v Bakru v zaetku avgusta I. 1703. Ta je v svojem zajedljivem tonu v poroilo napisa! ambasadorju, da je zgrajena le ena utrdba in da je prevzel nadzor nad izvedbo naloge. Priganjal je avstrijske uradnike, ki so imeli visoke dnevnice in je bilo v njihovem interesu, da so dela potekala J i f i i r v t t i i i i -Miftidrta Tttilica ^n^^Lote^^t Cafel rfsfes ~ Ji J&fdm Subhfa .k, --j^f" | . XVC* ' ^ -Mur* m, f/S-J ru, m Hifc^in Sifir ^ tuiio J& A.': i, SAUrun *k ".14. jHI STRIA T^jzrrri p > T-^ j v r t*' MKRTfilZS 3?\ Zemljevid Istre s Kvarnerskim zalivom; avtor Paul van Merle (1605). imdlje z najmanjimi stroki. Povrhu tega niso verjeli, da bo neko v Bakar prila zaveznika flota in imeli so prav. Bili so podrejeni visoki zbornici v Gradcu, ki je prejemala ukaze od samega cesarja in ne od dunajskega dvora. Pri najemu delovne sile so se sklicevali na cesarjevo pravico, da lahko ukae kmetom zapustiti polja in opravljati druga dela. Zato so bila obrtnika dela opravljena pomanjkljivo. O b trgatvi pa so jo vsi kmetje upravieno popihali v vinograde. Kljub temu je Halley konal vsa potrebna dela e pred zimo, kot je bilo prvotno predvideno. Do ponovnega zapleta je prilo pri opremljanju utrdb s topovi. Avstrijci so menili, da bi jih lahko zagotovili Anglei, slednji pa so trdili ravno nasprotno. Vendar se je geopolitini poloaj v Sredozemskem morju v letu 1704 e tako spremenil, da ni bilo ve potrebe po floti v jadranskem morju. Anglei so zasedli Gibraltarsko oino, leta 1707 je bila francoska mornarica skoraj popolnoma poraena pri Toulonu, zavezniki pa so leta 1708 e zasedli Port Mahon na Balearskem otoju. Tako TE IV T. J,7\ Vlado MAIAI-. ASTRONO M HALIE Y V TRST U I N BAKR U LETA 1703, 215-218 so zavezniki zagospodariii v Sredozemlju, trgovske poti kot eden od dravnih sekretarjev tudi eden od devetih vzdol afrike obale niso bile ve ogroene. volilcev, ki so odloali o tem, kdo bo nasledil profesorja Ali je ostala sploh kakna korist od strokovnega pregleda cesarjevih pristani? Halleyeve karte so namre izginile, kae, da ni sledu o topovih v Bakarskih utrdbah, kjer naj bi danes bili naftni rezervoarji, hie in prostor z a popravljanje plovil. Nobena zaveznika flota tedaj ni prila v Jadran. Vendar je Halleyeva ocena, da Trst ne more biti vojna luka, lahko pripomogla k temu, da se je malo kasneje Trst priel razvijati v civilno svobodno pristanie avstrijskega cesarstva. Kakno korist pa je od omenjenega dela imel sam Halley, poteg pohvale in od cesarja podeljene broke? Kae, da je Hailey dobi! natanko to, kar je potreboval. Vojvoda Nottinghamski je bil geometrije na Univerzi v Oxfordu. Slednji je namre preminil ob koncu oktobra 1703, ko se je Halley vraal v Anglijo. Vojvoda je v pismu Halleyevemu sorodniku zapisal, da lani volilnega odbora razmiljajo o Halleyu kot monem nasledniku tudi zaradi njegove zagnanosti pri opravljanju drubeno pomembnih dolnosti. Ena od ovir, zaradi katere ni bit e prej izvoljen, naj bi bile njegove "pomorske navade". Na njegovo izvolitev naj bi sicer vplival tudi veliki Newton, vendar kae, da je s pohvalo dunajskega dvora za strokovno opravljeno delo premagal mnenje dvomljivcev in je bil osmega januarja 1704 izvoljen na mesto profesorja Univerze v Oxfordu. RIASSUNTO Nel 7 703, l'astronomo Edmund Halley soggiom a Trieste e a Bakar. Su disposizione dell'allora Sacro Romano Impero, che aveva stretto un'alleanza con il regno brtannico, ebbe !I compito di dar un giudizio, in qualita di esperto in questioni marittime, se il golfo di Trieste e quello di Bakar fossero in grado di offrire un sicuro ancoraggio invernis alla flotta inglese, che avrebbe dovuto aiuare il Sacro Romano Impero a scacciare le forze spagnole da!!'Italia settentrionale. Halley ritenne che la rada di Bakar fosse idnea alio scopo e prepar operativamente il terreno per l'arrivo delta flotta. A causa delle muate condizioni geopolitiche nel Mediterrneo la cosa non si avver, ma l'imperatore di Vienna e le alte autorita britanniche lo ricompensarono lo stesso adeguatamente per il suo diligente lavoro. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana