651
Zagledana v jasnino
Zagledana v jasnino
Pavla Gruden
ZDI SE, DA NIKOGAR NI
Zdi se, da nikogar ni na ivljenjski polici. Svet okrog mene je neno povit s tiino, stkano iz senc v nonih predilnicah asa.
V zraku veje dah melanholije -ni nihe zagledan v no? Ni ga, ki bi ga lahko poklicala, da bi z mano bral ganljiva znamenja.
LE KAJ BI TE OI
Le kaj bi te oi
brez zvezdnatih panikov
nad mojim prgiem tujine,
ki mi je dala vse, le tovaria ne,
da neslino bi z menoj ponoeval
prislukovaje duhu do prisvita zore?
E BI ON e bi on bil morje, BIL MORJE bj jaz t,j|a peeno dragotinje, da bi mi hladil zazrtost goo.
me boal in odvzemal, vame neno in viharno upodabljal svoje vzorce.
Vse moje vanj usmerjene poti valovale bi v njegovih melodijah, e bi on bil morje -jaz njegov zaliv.
Kot korale mavriaste se razsula bi v njegovo dno, e jaz bila bi sol,
e bi,
ki ga zame ni,
bil moje morje.
Na pladnju Svetlobe
iz pramontrance,
lega v legi - dlan na dlani,
s svojo lepo alostjo
v kroenju skozi vesolje
se polagam
v odsev ranjenosti,
nikoli doreene
v zarisih eonskih globin
in v zloenih skladih lovekih poetij,
da bi me skoval
v zajemalko lui,
da bi me zgnetel v kruh besede,
da bi me zmel
v drobec soli
za ivankino uho.
RAZPETJE Zagledana v jasnino ganljive bliine Junega kria
v eterini pronosti avstralskega neba preklinjam daljave
NA PLADNJU SVETLOBE
652
Pavle Gruden
653 Zagledana v jasnino
med lepoto dveh zemlja, ki ju ljubim.
isto zasebna
v oklepaju postranska
zadeva sem, vgrajena
med vstajenje in zaton.
Ali ali - pepel.
e zaton - pepel bom
med pepelom brez spomina.
e vstajenje - bom v spominu
duha, ki bival je v pepelu.
Boi je boi, pravijo. Ni res. Lahko je hudiev. Naa generacija je doivela tiri hudieve boie, jaz pa sem doivela dva posebno satanska boia, kar samo potrjuje, da e obstajajo isto zasebna miljenja.
Za moj prvi rtov (nevede) boi sem dala usmiljenje, ker so nas uili, da je usmiljenje Dete boje ljubezni -niso pa nam nikdar razloili, kako ljubiti samega sebe.
Za drugi rtov boi mi je hudi dal pretres moganov, ki so zgubili spomin pod udarci noro ljubosumnega moa, ki je, kar sem na sebi doumela, duevno trpel,
ker mu je, astniku v vojni na strani poraenih, rana v prevelievanju samega sebe zadala obutek manjvrednosti, in je, besen, postal mo-trinog, ki si je izkopal jamo,
kamor je dobrovoljno padel osemnajst let po nasilni aloigri ob asu polnonic v kranskem svetu 1954. leta Gospodovega, ko sem si sveto prisegla, da se bom iva in mona in zdrava izvlekla iz satanske zakonske mree,
v kateri me je, oe najinega sina v ljubezni, do blaznosti za ni pretepeno sredi ceste z otroikom na rokah kot opica, brcnil v telefonsko kabino in, kot da se ni ni zgodilo, odel proti taksiju - to mi je kasnije priao -
BOI JE BOI. PRAVIJO
654 Pavle Gruden
zginil na delo, medtem ko sem jaz kot ival kriala, ne vedo zase ne za otroka, v skoraj ugasli ivljenjski sli, ki je s potresom pod trdo lobanjo visela na smrt in ivljenje v neugonobljivi volji in v besedi, ki je otrok spomina v tem epetanju postala.
SONET V napotje sama sebi sem postala. BREZ HASKA Nobena re na svetu me ne mika. (Sidney, 1987) rem ^ zaskrbljena brez oddiha.
Najraji bi, da bi me smrt pobrala.
Na srcu kamen mi postaja skala in vsaka dobra misel me zanika. Deela naa, z mojega vidika, je kot paralizirana obstala.
Pred mano naih asopisov gora... Po njej slovenski Sizifi, kot v sanjah otrpli v ive sohe... Jaz kot nora
v deeli tostran lomim se v kotanjah brezmonosti z vpraanjem brez premora: smo leerbe - v preluknjanih lobanjah?
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si