DOMOV AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINC DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, OCTOBER 15, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLV1. <& pomoč revni domovini Podružnica št. 2, slovenske sekcije JPO, ? Prwedila v nedeljo popoldne krasen variet-m Program v SND na St. Clair Ave. Narod je Nazno vabljen. SCISTI PREOSTANEK BO ŠEL ZA REVNO STARO DOMOVINO IvjJ?0 popoldne ob treh bo zelo Za Lauschetovo kampanjo Kdor hoče kaj prispevati v denarju za Lauschetovo kampanjo, naj pošlje na John E. Lokar, 801 N. B. C. Bldg. Cleveland 14, O. ček naj naslovi na "Lausche for Mayor Committee." Komur je odročno pošiljati v mesto, lahko iz. roči dar tudi v našem uradu. Zavezniki so načeli nemško linijo v Italiji ____ 4. — Arthur Perko, harmoniju SND na St. Clair jka solo, ■zanimiv program, pri i 5. — Nastopi kvartet Glasbeno sodelovali naši od-!ne matice. 6 - Louis C Erste Jr., solo^jl) prCŽlVOli Washington.—Zakladniški taj- ®tevje . m umetnice. Pri-m niamenjena za poveča- valni ':i-ga zbiraj0 naši P°" g(a za našo obubo- 2t)o 0 domovino. Narod je itev jen' da Poseti to VliKkar na->ve^em šte" ibene 6 lep duševni uži-'fpečim,b°Ste pa Pomagali starV domovini, ki le-potePtana in razbičana Pri takih plačah se bodo gotovo na kak , Poroč; •P, a sledeč zanimiv odbdraV predsednika l0" JospS P°možne akci-'e-,,, phlne Lausche-Welf (f^. w duet> pri kla- .b, ^ J. LausoVio ^leonor, re Lach, deklama- petje. 7. — Govori naš narodni1 budi-telj Ivan Zorman. 8. — Nastop pevskega zbora Zarja. 9. — Jeanette Perdan-Cahill, sopran solo. 10. — John J. Grdina, slovenski čarovnik. 11. — Sestri Poje nastopite v duetu. 12. — Marcellene Perko in Josephine Mišic, duet, havajska gitara. 13. — Antoinette Simčič, solo. 14. — Nastopi moški zbor Lož-ke doline. Zvečer ob osmih bo pa ples, za katerega bo igral orkester Sr-ni'ck. nik Morgenthau je obelodanil imena 922 oseb, kot to zahteva postava, ki so v letu 1922 zaslužile, najsi bo v plačah ali bonu-su, več kot $75,000. Par jih navajamo tukaj. Filmski industrijalec Louis B. Mayer je dobil v enem letu $949,765.84 v plači in bonusu. Za njim je bil najboljše plačan C. G. Swebilius, predsednik Hitler je izročil Jugoslavijo v roke maršalu Rommelu London, 14. okt.—Adolf Hitler je poveril nalogo zatreti jugoslovanske upornike svojemu najboljšemu vojskovodji, feld-maršalu Erwinu Rommelu, kakor je bilo poročano na berlinskem radiju. To naznanilo je sledilo onemu, v katerem je bilo naznanjeno, da je bil postavljen Rommel vrhovnim poveljnikom nemških čet v Italiji. Rommel sicer ne bo osebno poveljeval četam v Jugoslaviji, ampak bo samo nadzoroval delovanje feldmaršala von Weich-sa, ki je bil imenovan nedavno vrhovnim poveljnikom na Balkanu. Jugoslovanska vlada v Kairu poroča, da je glavni stan nemškega poveljstva za Balkan v Dixwell Corp., Hamden, Conn., Belgradu, kjer ^e zbran velik ki je dobil $631,809.16. Tretji j generalni štab nalisti jeE. G. Grace, predsed-| Nemci priznavaj0) da so v nik Bethlehem Steel Co., ki Je | Jugoslaviji vroči boji> kar se lahko sodi po velikem številu 51 so vzeli Nemcem važno Zaporožje ob Dnjepru « in n n®varnosti vsa nemška linija ob Dnjepru i> veitl8^a Posadka na Krimu. Kijev, ki gori, 8ak čas v ruskih rokah. ■X °skva i4 - Jžje .okt- ~ Rdeča armada je danes okupirala "^rjnku reke Dnjepra. Mesto leži samo pet dobil $537,724 plače ali bonusa v enem letu. Med filmskimi igralci sta bila najboljše plačana Bud Abbott in Lou Costello, ki sta dobila skupaj $224,458.32 v plači in $363,964.83 v drugih "pri-boljških." Potem pa pridejo drugi, ki so se morali zadovoljiti z manjšo plačo, kot Jeanette MacDonald NOVI GROBOVI Sam Miller Kot je bilo že včeraj poročano, je umrl Sam Miller, star 35 let, stanujoč na 3998 E. 91. St. Poleg soproge Bessie roj. Jako-vič, zapušča hčere Mildred Ohly Mary, Katherine ter sina Pvt. Mike. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia, 9116 Union Ave. v soboto ob 1:30 popoldne v cerkev sv. Save na 36. cesti. Dojenka umrla Včeraj popoldne je umrla staršem Kazimir in Rose Sobo-lewski en mesec stara hčerka Carol Jean. Starši stanujejo na 723 St. Clair Ave. Materino dekliško ime je bilo Vi-dei^išek iz Thames Ave. Poleg staršev zapušča sestrico Joyce. Pogreb bo jutri zjutraj ob 10:15 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vne-bovzete in na Kal vari j o. mrtvih. Dva tedna se bori nemško vojaštvo s partizani in bojev še ni konec, je trdil nemški radio. Poroka Jutri ob devetih se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Miss Mildred Russ, hči Mr. in Mrs. Japonci so zdaj dali "svobodo" Filipinom New York.—Japonci so proglasili Filipine za "neodvisne" ter imenovali za predsednika otočja Jose P. Laurela, ki je prvi predsednik republike Filipinov pod pokroviteljstvom japonskega orožja. Kot je poročal radio iz Tokia, je bil novi predsednik zaprisežen v sredo ob 7:30 zvečer v Manili. Deset minut pozneje Peta ameriška armada je udarila preko reke Vollurno, podprta s tanki in bombniki ter pregnala Nemce z utrjenih postojank NACIJI SO NA UMIKU PROTI RIMU Alžir, 14. okt. — Peta ameriška armada, kateri so pri-deljene tudi angleške čete, se je vsula čez reko Volturno v južni Italiji in po hudem boju pregnala nacije z utrjenih postojank onstran reke. General Clark je izvedel ta strategi-čen in uspešen napad v torek ponoči ter dobil močan opri-jem na drugi strani reke. Reka Volturno je' bila dozdaj največja zapreka zavezniški armadi na pohodu proti Rimu. Pehota je imela močno oporo,------- svojih topov, ki so grmeli'in raz-; m ■ dirali sovražne pozicije na drob_| A fw|h|#|j| A MjTS J penite if«. sh — P> pred 1944 Zahteva armade K.U tako velika, Hi aH^lU ■Nu Nildov°lila distile H, Jahanja pred kon_ v°ino Poroča prod»kcijo, ke- Cj vl*da potrebo-L5H0(1"gal°n alkohola letos. Naj- V C0Umetni kav" S k producirali 011 alkohola, iH?;000'000 Salon! Ža' * °Sa žganja v pog 400,000,-v i.,. zadostovalo ** bo K "'ft Pravljenja v . n. „ , , . , , Y„ Joseph Russ iz 70. ceste in Pfc. in Bing Crosby, ki sta zasluzila; chester Balukin. Sorodniki in u 2ary C^lPer! Prijatelji so prijazno vabljeni je pa uradno razglasil "neod z $299,177.84, Bob Hope z $294,- k gni * 166.67. I: (Upamo, da so si od tega toliko prihranili, da na stara leta ne bodo prišli na relief). 'visnost filipinske republike. K ga jeza na Dnjepru. S to zmago se je ne-vsa nemška linija ob Dnjepru in v največji ^jjiernška posadka na polotoku Krimu. Novico o zavzetju Zaporožja je osebno povedal na radiju premier Stalin, ki je izjavil, da je armada generala Malinovskija zlomila obupno obrambo nacijev ter z naskokom zavzela in važno industrijsko mesto v Ukrajini. Nemci so poslali v največji naglici sveže rezerve v Kijev z namenom, da bi branile mesto to. liko časa, da ga nemška garnizi-ja lahko zapusti s svojo bojno opremo. Poročila trdijo, da so boji pri Kijevu najbolj krvavi od bojev pri Orlu in Belgorodu. Toda padec Kijeva je vprašanje časa, ravno tako padec Melitopola na južni fronti in Gomela v Beli Rusiji. Ruske čete se že bore z naciji po ulicah Melitopola in v predmestjih Kijeva ter Gomela. Del Kijeva je že v plamenih, kar znači, da ga Nemci zapuščajo. -o- Na fino večerjo Mr. in Mrs. Zupančič, ki vodita znano gostilno Pauline's Tavern na 5379 St. Clair Ave. vabita jutri večer na fino večerjo in lepo domačo zabavo. Obhajala bosta šesto obletnico, kar sta na tem prostoru in hočeta ob tej priliki pogostiti svoje prijatelje in znance Vesela vest Družina Mr. in Mrs. Tony Pertekel iz Portsmouth, New Hampshire, je dobila obisk te-tice štorklje, ki jim je pustila zalo hčerko. Srečna mamica je hči Mr. in Mrs. John Ausec iz 983 E. 218. St. Čestitamo} _ •^UbH ZOpet do" '»ti Tem tajnik SND ^ m Potom se želi za , laiarte in obiske. ^nYveiŠČej0 nH KV°Va«c ples 1 Jut. lub 23. varde [\ V>eer ob 8:30 VniT1' Ave. ples. »L .Sokratje in j pVorW za *«zbu garun Amerikanci so izgubili dva rušilca nekje v Sredozemlju Washington.—Mornariški oddelek poroča, da sta bila izgubljena v Sredozemlju dva ameriška rušilca, Buck in Bristol. Pogreznila sta se, ko sta zadela na mine pod vodo. Buck se je pogreznil 9. oktobra blizu Salerna, Bristol pa včeraj. Koliko mož posadke je bilo izgubljenih, še ni znano. Sorodniki bodo obveščeni o tem, čim pride poročilo. Vsak teh rušilcev je imel posadko 250 mož. —-o- župan Lausche pozivlje za nabiranje v vojni sklad Prihodnji pondeljek bo v Clevelandu odprta kampanja za vojni sklad, iz katerega se podpira razne dobrodelne zavode in organizacije. Župan Lausche je uradno proglasil prihodnjo nedeljo za "War Chest Sunday" z apelom na vse meščanstvo, naj se odzove in daruje v ta sklad, kot ni še nikdar poprej. Slike v Collinwoodu V nedeljo večer bo slikovna predstava v Slovenskem domu na Holmes Ave. Poleg slik, ki so bile omenjene že na drugem mestu, bodo tudi slike iz Moravške fare, Martinova nedelja ali go-dovanje. Predstava obstaja ve činoma iz novih slik. Vstopnina bo 25c in vse bo šlo v dober na men. -o- Kupujte vojne bonde! Naši vojaki m m ne kosce. Pomagala jim je tudi zračna sila, ki je preprečila nemškim tankom in topovom stopiti v akcijo s protinapadom . General Clark je moral več dni počivati ter čakati s svojim izpadom preko narasle reke, ki je ponekod do 200 jardov široka in ki je narasla v pravi hudournik vsled deževja. Ko je vodovje upadlo in ko so se poplavljeni bregovi posušili, je Clark ukazal izpad z besedami: "Fantje, udarite jih in udarite z vso silo!" Nemci so hoteli preprečiti ta napad s tem, da so sami izvedli napad na Capuo, kjer so se pa morali kmalu umakniti. In zavezniška vojska je res z vso močjo udarila č«c. reko, v. obraz toči krogel iz nemških strojnic, možnarjev, pušk in topovskega ognja, ičiete generala Clarka so udarile preko reke v čolnih in trukih, ki se jih lahko rabi tudi v vodi ter izvojevali oprijem na nasprotnem bregu. Tukaj so se vzdržali toliko časa, da so jim prišle na pomoč čete, ki so se prepeljale na trukih čez mostove, ki so jih v naglici postavili pijonirji. Potem se je Na 28. septembra je odšel k vojakom Viktor R. Meljač, sin Mr. in Mrs. Anton Meljač iz 7820 Union Ave. Viktor si je vedno želel, da bi služil Strica Sama, posebno veselje je imel pa do zrakoplovstva. že zadnjih par let je imel svoj lasten zrakoplov. No, zdaj ga je prodal, ker mu bo dal Stric Sam svojega pri marinih. Njegov naslov je: Victor R. Meljac, A. S. Co. 1494 USNTS Great Lakes, 111. Vik-orju želimo vso srečo in pa zdrav povratek domov p0 slavni zmagi. ) n m ta Edward Kotar, najmlajši sin Mr.1 in Mrs. A. Kotar iz 1414 E. 53. St. odide v soboto k mornarici. Prvo treningo bo dobil v Samson, N. Y. Njegov brat Frank, ki tudi služi pri mornarici od marca meseca, je onstran morja z atlantskim brodovjem. Ob času invazije je bil tudi v Siciliji. Pisal je domov, kako da so se ameriški fantje hrabro obnašali pri invaziji. Obema fantoma želimo vso srečo in pa zdravja. n m m Vsem prijateljem in znancem pošilja tem potom najlepše pozdrave korporal Louis E. Grdina, naš slovenski baritonist. Služi nekje v Karibejskim sektorju in piše, da je zdrav in da se prav dobro počuti. Njegov naslov je: Cpl. Louis E. Grdina, 35306429, 684 SAW, APO 695, c/o Post master New York, N. Y. 19 19 Rl Pred odhodom čez morje po šil j a pozdrave vsem prijateljem in znancem korporal A. J. Fidel, sin poznane Anton Fidelove družine iz Unionville, O. Njegov sedanji naslov je: Cpl. A. J. Fidel, 35283573, Battery A, 430th AAAAW, APO 4930, c/o Postmaster New York, N. Y. n m n Emil Marolt, sin Mr. in Mrs. Marolt iz 18900 Chickasaw Ave je'odšel v četrtek v službo Strica Sama. Njegov starejši brat Steve služi že nekje preko morja, in ki pošilja pozdrave vsem prijateljem in znancem. Njegov naslov je: Pvt. Steve Marolt, 35048337, Post Utilities Eng., APO 939, c/o Postmaster, Seattle, Wash. Obema fantoma želimo vso srečo in pa zdrav po vratek. p* m m Iz Floride je prišel za 10 dni na dopust Pfc. Lawrence F Blatnik, sin Mr. in Mrs. Do minik Blatnik,3550 E. 81. St. Lawrence služi pri vojaški godbi. M I« M Iz Camp Grant, Illinois, je prišel na kratek dopust John Oblak, da obišče svojo mater Mrs. Mary Oblak, 15220 Sara-nac Rd. Obenem se je pa zaročil z Miss Mimi Baraga, hčerko Mr. in Mrs. Frank Baraga iz Lockyear Ave. V nedeljo bo odšel zopet nazaj. Pozdravlja vse svoje prijatelje in znance. SO IZGUBILI 62 LETAL Toda ameriški letalci so uničili Nemcem nad 100 letal SILNO ŠKODO SO POVZROČILI NACIJEM London, 15. okt. — Ameriške zračne trdnjave so včeraj posegle daleč v Nemčijo ter razbijale važno nemško industrijo v Schweinfurtu. Ameriški letalci so pri tem izvojevali eno najsil-nejših zračnih bitk z nemško zračno silo. Pri tem so izgubili 60 bombnikov, a sami so sklatili 91 nemških letal na tla. Bojna letala, ki so spremljala bombnike, so pa razbila 13 nemških letal, tako da znašajo nemške izgube 104 bojnih letal. Dvoje ameriških bojnih letal pogrešajo tako, da znašajo ameriške izgube re- kordno število enega poleta, 62 pa zavezniška vojska razkropila'bombnikov in letal. na vse strani po nasprotnem bregu. Boj ob reki .je trajal vso noč in še včeraj ves dan. Istočasno je pa udarila naprej osma angleška armada ob Ja-darnskem morju z namenom, da bo postala opasna nemškemu levemu krilu. Ameriški bombniki so včeraj prvič bombardirali Albanijo in sicer glavno mesto Tirana. Nem ci niso bili pripravljeni za ta napad, ker so imeli vsa letala na tleh, katere so drobili ameriški letalci. Ko so Amerikanci odleteli domov, so pustili za seboj skladišča, vojašnice, delavnice, in druga poslopja v ognju. Iz Berna se poroča, da je bil odpoklican nemški feldmaršal Kesselring, ki je poveljeval nemški armadi v Italiji in da je prevzel poveljstvo nek drug vojsko vodja. Koliko ameriških bombnikov se je udeležilo napada, ni poročano. Ameriško poveljstvo pravi, da so letele v Nemčijo "velike formacije." Industrijsko mesto Schwein-furt leži v južno-centralni Nemčiji, katerega so Amerikanci zdaj že drugič napadli v dveh mesecih. Z 62 izgubljenimi bombniki in letali se lahko sodi, da je bilo ubitih ali da je pogrešanih 600 ameriških letalcev, dočim znaša škoda na teh bombnikih do $20,-000,000. Prva poročila javljajo, da so ameriške bombe popolnoma uni. čile industrijo v tem mestu. Kupujmo obrambne obveznic« in znamke! TEDEN VARNOSTI ZA PEŠCE BO V CLEVELANDU 18. DO 23. OKT. župan Frank J. Lausche je ure mraka in slabo vreme so naj-razglasil teden od 18. do 23. ok-j več vzrok temu. Zato je potreb-tobra kot varnostni1 teden za pe-,na večja pažnja, tako od strani šce v Clevelandu. Namen te pro- pešcev kot od voznikov, da se klamacije je pokazati na izgubo zmanjša števil nezgod. življenj in poškodb, ki jih povzroča ulični promet. Nezgode, povzročene pešcem so največja nesreča na ulici. Več kot 75% smrti povzročajo prometne nezgode pešcem in več kot polovica teh je pripisovati nepazljivosti od strani pešcev. če pogledamo statistiko zadnjih let, bomo videli, da so zadnji meseci v letu najbolj nevarni peščem in voznikom. Daljše Policijski načelnik Geo. J. Ma-towitz apelira na voznike, naj bodo čim bolj previdni ter naj store vse v svoji moči, da preprečijo nezgode, ki tako pogosto do-vedejo do poškodb ali celo smrti. Pešce se pa tudi opozarja, naj bodo previdni, kadar gredo preko ceste. Naj bodo tako previdni, kot bi od tega zaviselo njih življenje. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.60. Za Cleveland po poitl, celo leto 17.60 •i a Ameriko in Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland po pofttl. pol leta M.0C Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pofttl četrt leta $3.26 Za Cleveland in Euclid, po raznatelaih: celo leto $6.50, pol leto $3.60, Četrt leta $2.00 _Posamezna Številka, 3c_ SUBSCRIPTION RATES: trnlted Btatea and Canada $6J0 par rear. Cleveland by mall $7J$ per year £7. S. and Canada $>£0 tar 6 months. Cleveland by mall $«.00 tor 6 month« U. S. and Canada $2.00 for S month«. Cleveland by mall $238 tor S months Cleveland and Euclid by carrier $6.60 per year, $SJH) for • month«, $240 for 3 month« __Single copies, 3c_-_ Entered as second-class matter January 6th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 243 Fri., Oct. 15, 1943 Kakšen je status kronanih glav? Ta vojna ni noben piknik za evropske kronane glave. Večina kraljevskih glav in njih družin je Hitler brutalno pregnal. Pregnani so bili iz svojih domov in bežati so morali kot divjačina pred lovcem. Nekaj jih je srečno ušlo v varna zavetja, nekaj jih ima še vedno v oblasti Hitler, da morajo plesati po njegovi piščali. Eden izmed njih je nedavno umrl pod skrivnostnimi okoliščinami. Drznil se je pogledati Fuehrerju v oči in mu ;ovedati svoje mnenje. Večina monarhov si je izlizala rane in udarila nazaj \ Hitlerja. V daljnih deželah so si postavili svoja ognjišča in svoje vlade. Po radiju so poslali domov besedo, s katero so podžigali svoje narode k odporu proti vsiljivcu. Največja zagonetka je nenadna smrt bolgarskega kralja Borisa v avgustu. Podrobnosti o vzroku njegove smrti ne bodo morda nikoli znane. Rečeno je bilo, da je ali umrl za srčno napako, ali pa je bil nasilno umorjen. Znano je, da je bil Boris vedno trdnega zdravja. Eno izmed poročil se glasi: "Kralj je obiskal Hitlerja in se je protivil zahtevi, da bi Bolgarija poslala čete v vojno proti Rusiji. Hitler je bil vsled tega tako razkačen, da je hotel kralja udariti, ki je dobil vsled tega srčni napad. Par dni pozneje je svet zvedel za njegovo nenadno smrt. "Nismo še premagani ..." Te besede je izrekla nizozemska kraljica Viljemina, ko so naciji udrli v njeno deželo. Od tega časa ni kraljica nikdar dvomila o končni zmagi. Nemci so poskušali dobiti jo v roke. Celo streljali so nanjo. Ko je bežala v Anglijo, se je razpočila mina v bližini njene ladje. Naciji so začeli s propagando po deželi. Njeno ime so odstranili iz šol. Njeno sliko so vzeli z znamk in javnih poslopji. Njena posestva so ji zaplenili. Toda kljub vsem svarilom nemških oblasti so Nizozemci javno praznovali njen 60. rojstni dan. Za ohranitev miru se je trudil ž njo belgijski kralj Leopold. Tudi njegovo ime je oblatila propaganda. Pozneje je dobil zadoščenje v očeh sveta izven Nemčije. Leopold, ki je star zdaj 43 let, je prevzel osebno poveljstvo nad belgijsko armado leta 1940, ko so naciji udrli čez mejo. 23 dni so se Belgijci borili, toda na 23. dan je Leopold, ne da bi se posvetoval z Angleži in Francozi, ukazal svoji armadi, naj položi orožje. Bil je odstavljen, v Parizu so ga nazivali izdajalca. Anglija ga je nazivala 'kralja pete kolone." Naciji so ga skrili. Njegov kabinet, ki je zbežal v tujino, ga je odstavil od vlade. Njegov narod ga je zaničeval. Na newyorški svetovni razstavi so odstranili njegovo soho. Nekega dne je pa nek belgijski častnik povedal svetu, da je kralj ukazal armadi položiti orožje, ker ni imel absolutno nobene municije več. Njegovi opravljivci so začeli govoriti drugače. Kralj je dokazal, da je bil proti nacijem, ker se jim je uprl, da bi pomagal Nemčiji pri vladi nad Belgijo. Danski kralj Kristjan X., ki je star zdaj 73 let, je fakti čno Hitlerjev ujetnik pod nemško vojaško diktaturo na Danskem. Ko so ga Nemci aretirali, je kralj pozval narod, naj ne odneha v svojem odporu proti nacijem. Uspeh njegovih besed se je pokazal s številno sabotažo in splošno vstajo. Ko so Nemci udrli na Norveško, so več mesecev lovil kralja Haakona, ki je zdaj star 71 let. Kamor je bežel, so mu bili naciji za petami. Vsak kraj, kjer se je ubegli kralj Ustavil, so Nemci takoj bombardirali. Kralj ni nehal obsojati Hitlerja in je urgiral narod, naj ostane zvest. Naciji so zahtevali od njega, da imenuje premierjem kakega človeka, ki bo za Hitlerja, toda je zavrnil. Tedaj so ga nemške čete že dohitele. Neka Američanka je poročala, da so naciji kralja pretepli, toda ni klonil. Končno je Haakon izginil. Ko se je Norveška podala v juniju 1940, se je kralj po--vil v Angliji. Po radiju je povedal svojemu narodu, da je svobojenje gotova stvar, prej ali slej. Narod mu je verjel. Nemci so zahtevali, da se odpove prestolu, toda ni se vdal. Jugoslovanski kralj Peter je zbežal iz domovine tik pred hordami nemške vojske, ki se je vsula v Jugoslavijo. V tujini je sestavil zamejno vlado. Zdaj je kralj s svojim kabinetom v Egiptu, kjer čaka na vrnitev v Belgrad. Odkar so Italijani preplavili Albanijo živi kralj Zogu mirno življenje v Angliji. Pripovedujejo, da je hotel organizirati vstajo albanskega naroda proti italijanski okupaciji, toda je bil v tej nameri ustavljen. Voktobru 1940 je osišče zahtevalo od grškega kralja Jurija II., da se odpove prestolu. Ko je leta 1940 izjavil, da je Grčija v vojni proti osišču, je prevzel osebno poveljstvo i ad vso armado. V maju 1941 je zbežal v Egipt. Švedski kralj Gustav V., ki je star zdaj 85 let, ima zasluge, da je ostala Švedska izven vojne, vsaj dozdaj. Tekom vojne je dobil maio javne pozornosti, toda poročila zatrjujejo, da se ga je skušalo odstaviti. V Angliji je kralj Jurij, ki prepušča vojnemu kabinetu :n generalom voditi vojno. V javnosti se dosti pokaže in podžiga narod k vztrajnosti. Vse težave vojne deli z narodom. In potem imamo italijanskega kralja Emanuela, kije postavil Mussolinija na vlado, ki je potem delal, kar je hotel, dočim je kralj mirno gledal na razvitje dogodkov. Potem je pomagal odstaviti Mussolinija in fašizem in zdaj je zopet vladar, kolikor pač je in kakor dolgo pač bo. V Mehiki živi razvpiti romunski kralj Karol, kateremu se najbrže še vedno cede sline po lepi Romuniji. Doma je imenoma kralj njegov sin Mihael',ki ne šteje nič. Vse te gori omenjene kronane glave štejejo zdaj ure in dneve, ko se bodo vrnile na svoje prestole. Ne moremo reči, da se bodo in ne, da se ne bodo. Mislimo, da bo tako, kot bodo odločili njih narodi in pa — zavezniške armade. -o-- Mr. Adamič naj sam razčisti položaj V naslednjem prinašamo dobesedno članek, ki je bil pod gornjim naslovom priobčen v "Jugoslovanskem Obzoru" št. 642 z dnem 1. oktobra 1943, ki izhaja v Milwaukee, Wis, "Našega, dosedaj vsaj na zunaj kazanega 'edinstva' pri SANSu je konec. Zakrivati si oči še nadalje pred tem dejstvom, bi ne imelo pomena in nas ne bo dovedlo nikamor. Treba je, da si na vseh straneh jasno in odkrito povemo, kje stojimo, da vidimo, če se še da doseči med nami kak kompromis, na katerem bo potem mogoče v resnici delati skupno za koristi in interese naših bratov v domovini. "SANS je bila, ali vsaj naj bi bila organizacija VSEH ameriških Slovencev 'brez razlike strank in pripadnosti.' Zdaj to ni več. Prišle so 'razlike' in s tem konec 'edinstvu.' "Mr. Adamič, častni predsednik SANSa in predsednik novega 'Edinstvenega ' odbora ameriških južnih Slovanov' ne more 'klerikalcev,' posebno ne slovenskih klerikalcev, in klerikalci ne morejo njega. On jim je povedal to v obraz, povrhu skuša še diskreditirati vse, kar je njihovega, in 'klerikalci' so mu začeli praviti svoje nazaj. "Pri vseh njegovih talentih kot pisatelj (ali pa so to zdaj le še talenti kakega Goebbelsa nati na brezpogojno zaupanje in podporo vseh struj v SANSu. S zaslombo samo enega dela svojih pristašev pa ne more na merodajnih mestih nastopati v imenu VSEH ameriških Slovencev in Jugoslovanov. Ali če SANS ni več potreben in Mr. Adamič lahko vrši nalogo posredovalca za interese naše stare domovine pri zaveznikih sam, potem je treba, da nam to pove, in organizacija se lahko razpusti. "Toda mi verujemo, da je še odprta pot, ki more dovesti do zopetnega sporazuma in složnega dela v SANSu. Odvisno je to od Mr. Adamiča, če jo bo hotel zavzeti. "Ako se Mr. Adamič v resnici ogreva za komunizem in želi, da bi bil tudi»v Sloveniji ali v Jugoslaviji uveden po vojni kak sovjetski sistem, sličen ruskemu, je to lahko njegovo osebno prepričanje, katerega mu nihče v SANSu ne bo skušal kratiti ali mu nasprotovati. Vsaj ne — o tem smo pre-pričani — dokler bo govoril ( njem samo na sejah SANSa in ne silil z njim pred javnost in zaveznike v njegovem imenu v Berlinu na primer?) je Mr. > Prepričani pa smo prav tako, Adamič naredil napako, da se je dal imenovati za 'častnega' predsednika pri organizaciji, ki naj bi združila v sebi ljudi vseh mogočih prepričanj in nazorov. "Če je pri tem računal, da bo s pomočjo ugleda, ki ga je užival kot pisatelj, vse te ljudi počasi lahko 'spreobrnil' in jih prilagodil svojemu mišljenju, zdaj lahko vidi, da to ne gre. Da še nikdar ni šlo in nikoli ne bo šlo. Posebno ne na način, ki ga je zavzel Mr. Adamič, da po eni strani nagrmadi vse, kar je najhujšega in najgršega na hrbet njemu zasovraženih 'klerikalcev' (ne glede na to, da pri nepoučenih in površno mislečih čitateljih njegovih spisov s tem načinom dela zelo dvomljivo 'uslugo' celemu narodu), po drugi strani pa ima zelo dobro, skoro navdušeno besedo za svoje komuniste, katerim se je —po njegovih lastnih priznanjih — vodstva nad partizani, to je nad vsemi elementi — vključno 'klerikalce' —, ki jim je očiščenje njihove domovine zunanjega sovražnika prvi in glavni cilj. "S to, recimo nerodno taktiko si je nakopal srd katoliško orijentiranih krogov v SANSu, v narodno in demokratsko usmerjenih krogih pa je vzbudil sum, da morda res hoče 'gladiti pot komunizmu,' ter jih tako postavlja v mučen položaj, da ne vedo, kaj naj pri njem še vzamejo za resnico in iskrenost in kaj za netočnost in propagando. Tako je za skupno in složno delo v SANSu prišel konec in nastala je v njem zbeganost in nezaupanje. Kaj sedaj? Ali je SANS po-reben še nadalje, ali pa njegovo delo in nalogo lahko vrši Mr. Adamič sam? Če je SANS potreben, potem Mr. Adamič ne more več ostati njegov častni predsednik. Kajti po vsem tem, kar se mil je začelo zdaj očitati, pač ne more več raču- da ogromna večina ameriških Slovencev hoče ostati zvesta Ameriki in njenim idealom in da je le v okvirju teh idealov pripravljena sodelovati in nastopati složno z Adamičem in SANSom za pravično rešitev vprašanja bodoče usode naših bratov v domovini, ki se danes skupno s to Ameriko — tudi o tem ne dvomimo niti malo -bore prav za te ideale kljub svojemu komunističnemu vod stvu, ki so jim ga vsilile razmere, po vseh dosedanjih dokazih proti njihovemu namenu in volji'. "Javna, jasna in določna izjava "s strani Mr. Adamiča, da ne želi s svoj in; osebnim prepričanjem ovirati potrebne složnosti in skupnega dela v SANSu ter da hoče v ta namen svoje politične sipatije podrediti idealom, za katere se bori Amerika — ta naša in nje- posrečilo polastiti se £°va nova domovina, na katero zidamo vse upe, da bo ob danem trenotku spregovorila svojo mogočno besedo v naš prid — le taka izjava z njegove strani utegne prinesti zopet mir in potrebno slogo v organizacijo." -o- Spomnimo se jih Da, spomnimo se jih, to je, naših nesrečnih rojakov v stari domovini. Ne moremo se jih danes spominjati s pismom ali kartico, pač pa se jih lahko spomnimo s prispevki, katere zbira Slovenska sekcija Jugoslovanskega pomožnega odbora in katere del je tudi naš lokalni odbor št. 2 v Clevelandu (st. clairsko okrožje). Ta lokalni odbor vas vabi vse Slovence in Slovenke iz našega okrožja, kakor tudi iz okolice, da prihitite v nedeljo v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. in napolnite dvorano. Vstopnina je samo 50 centov za popoldanski program in za ples zvečer pa tudi 50 centov. Malenkostna vsota je to, a če nas bo dovolj, pa boste videli, da bo končno le lepa vsota, katero bo poslal naš lokalni odbor na glavni urad naše pomožne akcije v Chicago. Kot. rečeno, malenkostna vsota je to, če pomislite, da boste imeli vsi posetniki lepo zabavo in obenem pa tudi pomagali bednim v stari domovini. Ni nam mogoče pošiljati darov in pomoči sedaj, a bo pa nam to mogoče v bližnji bodočnosti in zato pa moramo biti pripralje-ni, da nas čas ne prehiti. Narod tam doma trpi in kliče nam, svojim bratom in sestram, za pomoč. Ali jih bomo preslišali? ^rav gotovo ni nikogar med nami ameriškimi Slovenci, ki bi šel preko tega prosečega glasu in bi se mu ne omehčalo srce in odprla dlan v pomoč svoje mu lastnemu bratu. Kako srečni smo, da smo svobodni deželi daleč proč oc vojnega meteža in vseh vojnih grozot, katere pa morajo prenašati naši nesrečni in nedolžni rojaki v žalostni Sloveniji, tej naši sreči se spomnimo tudi njih in žrtvujmo, če sploh smemo imenovati to žrtve in prispe vajmo vsak po svojih močeh Pridite v nedeljo, bratje in sestre, tudi zato, da ne bodo na ši pevci, pevke in vsi ostali, ki bodo nastopili, podali programa praznim stenam. Nikar naj nas ne zmoti lepo vreme, da bi silili ven v prosto naravo, saj bo še dosti lepih in sončnih dni katere bomo uživali lahko večjem veselju, ko bofno vedeli da smo storili svojo bratsko dolžnost in ko bodo naši bratje in sestre onstran morja uživa li našo podporo na svoji svo bodni rodni grudi. Na pomoč! Lokalni odbor št. 2 JPO-SS. -o- Venci slave... Vedno sem mislila, da se lah ko vsak oglasi v časopisu, če se mu to ali ono pisanje ne dopa de. Sedaj sem pa sprevidela in vse prav tako izgleda, da ima samo Mrs. Modrijan to pravico saj mi v svojem dopisu celo ponuja neke vence slave. Da precej vencev slave sem dobila in še celo nek moški mi je rekel da bi bila mogla moj dopis poslat še drugim časopisom, ker tako dobrega dopisa, da že dol go ni bral. Res nimam navade pisat za časopis, še manj pa se v časopisih pregovarjat, a včasih pa že iako pride, da človek ne more molčati. Mrs. Modrijan naj bo tukaj povedano, da meni se ni treba sedaj učiti varčevat kajti varčevanja so nas učili že naši starši, ko smo bili še otroci. Varčevati smo morali tako da če je drobtinica kruha padla na tla, da smo jo morali pobrat in poljubit predno smo jo pojedli. Zato pa znam sedaj tudi s "pointci" tako ravnati, da kadar jemo zelje in krompir, da ga jemo samo enkrat na dan in ne trikrat. Ne vem kaj se neki Mrs. Modrijan joka, da sem ji jaz dala nalogo ljudi silit kupovat bon de, saj jaz dobro vem, da ona ni zato, pač pa imamo v ta namen časopise in kamor pogledam, je zapisano "Kupujte vojne bonde!" Tudi je tam zapisano po Mrs. Modrijan (v njenem odgovoru), da dolgo delati pa drugim pomagati, se njej ne vidi pametno. Sedaj se mi pa res čudno vidi, da ste so Mrs. Modrijan skoraj žila in si upala kupiti za celih sto dolarjev bondov. Nekoč sem vprašala mojega trgovca za škatljo cikorje, pa je rekel, da jo menda nima in da bo pogledal, ker da je tudi cikorja šla na vojsko in sva se oba smejala. Tako, draga dobra državljanka, ki misliš, da bi bilo dobro, ako bi se zdravstvene oblasti pobrigale za tiste kokoši, ki tako čudno dišijo; naznanjam ti, da so tudi zdravniki odšli na vojsko in jih ni doVolj, ki bi imeli čas uimniiimiiiiii če verjamete al' pa ne iiiiiiiiiiirmiiiiji Ko sem Francetu vse lepo po vrsti naštel, kaj da bomo vzeli s seboj, da ne bomo vsega hudega konec jemali, se je pokaza- razpravljati o tistih kokoših. Zato.ti svetujem in boš videla, fla ti hočem dobro — kupi žive. Nadalje ta dobra državljanka skrbi, kdo bo plačal ves ti-(sti krompir, ki so ga zavrgli. To je pa res velikanska izguba. Ali je ta naša dobra državljanka že kedaj pomislila na naše mlade fante, ki so odšli na bojne poljane, kjer jih je mnogo pobitih in še več pa pohabljenih — da noben denar ne more poplačati njih izgube življenja in zdravja. In za kaj pa se ti fantje žrtvujejo? Samo zato, da bo ta naša lepa nova domovina ostala še nadalje svobodna, da bomo še lahko naprej kritizirali brez skrbi. Sedaj pa> še nekaj o bondih. Kako neki naj jaz kupujem bonde, ko pa moj sin ne dela pri "beli vrani," kajti odšel je v službo Strica Sama že pred enim letom, ko je bil star 21 let in že takrat je sam imel za tri sto dolarjev bondov. Ker me pa Mrs. Modrijan tako slabo sodi, češ, da nisem kupila za sto' dolarjev bonda v zadnji kampanji, naj ji tukaj povem, da sva z možem preštela, če imava tudi midva vsaj za sto dolarjev bondov in ko sva tako računala, sva pronašla, da jih imava midva in najinih pet otrok vsega skupaj nič manj kot 50 krat po sto dolarjev bondov in še skoraj malo več, mislim, da ni manj in če je, pa tudi ni veliko. Prav natančno ne vem, ker nismo bili vsi skupaj, ko sva štela. Saj jih prav vsi radi kupujemo brez najmanjšega vzdihovanja. Noja, pa radi tega prav nič ne zamerim Mrs. Modrijan, je pač tako, da kakršen je mož, taka je beseda. Vsaj nekako tako so včasih rekli tam doma. Meni se zdi vse kritiziranje v teh časih popolnoma brez pomena. Amerika ni hotela vojne. Mrs. Roosevelt je imela govor, katerega sem tudi prebrala in ona je rekla, da vojna ne prinaša koristi nobenemu narodu, pač pa samo žalost in trpljenje. Mi smo v vojni zato, ker smo bili napadeni in sedaj pa se moramo branit. Jaz nikdar ne mislim na kritiziranje, mnogokrat pa premišljujem trpljenje mladih fantov, ki so prav toliko krivi, da umirajo kot smo mi doma. Samo komaj že šakarn, da bi bilo te vojne ko nec in da bi prišel tudi moj sin domov. Takega prepir 1 j ivca, ki v takih časih, kot so sedaj, gleda samo na to, kje bo kaj dobil za kritizirati, bi bilo najbolje djati na prvo ladjo, ki bo peljala preko oceana in ga poslati tja, odkoder-je prišel in bi se mu ne bilo treba v Ameriki pregovarjat za "oslovo senco." Žal mi je, dragi .čitatelji, da sem vas mogoče dolgočasila tem pisanjem, a včasih si človek že ne more pomagat in se mora pripraviti tudi k pisanju ter povedat, kar misli o takih nezadovoljnežih. S tem bom tudi jaz zaključila moje dopise in pika. Agnes Perne. 4 obis] lo, da ni zastonj od ~ odkoder prihajajo naj«1 ,, štavi ljudje, ker vzel J5 , nik v roke, začel računati-končno konštatiral: .. "Jack, naj računaj, hočem, ampak jaz ?1 g programu najbolj važne into je-meso. Kaj^ dni mlatili samo zelene - „ariSe ri?" Jiebil "Saj imaš tudi ne^j JJ N, i France. Skoro, da bi J" n bil, dasi sem že enkrat<> : kan da z mesom ne bo BW. v W p, mamo pojncov." .Ji . "Da ne bo nobene 7 A Vic živine v kempi?" zazija ' ^ , -------j straw p Ku, s® ska- ki se mu od vseh straD' da ni zrasel tako veliK00 božje besede. et*i! j -6'^8 "Ne bo drugače, >li morali zadovoljiti s c B(| * in Jim je rekel, da se za » > kujal, ker se mu prj®*% * jebedro še nikoli ni di jaz se jih ravno Pr ,>e branim, bi rekel. If-Z H, slušaj, France. V^V % sti na farmarja To»et )( S i ca, ki bo naš dvorni*1 kM] tista dva dni sledeče f%ie( B srčne besede: 'Dragi Tone! čaka; j Sod \uragi ione; f:i Najprej vzamem^ ^ je desno roko, m I j am čez hribe m ^ kravje stopinje, teto tine ter ti želim, da b^ je skromno pisanJe ^ najboljšem zdrfiVjU'ke ^ tvojo ženo in otr°kaj tf vprašam, kako so ^ telice, junci in fr na planini, A" * t, ' /■! tem pismom nisem tovl| V ( lien.,a in bod.^rJ , \ boš dobil za ti t0 -A : vse pošteno P^{({l zil na to, da se ti- ^ J IPl_.i l n fra^"" f. \ ne izmažejo P°flazaj v^ . bodo odhajal mukapolno land, glej, f l S pa z-ačni mimo^ Jtf J ^ id^rebne za - nine. Tako_bo £ ^ komu na misel-% p^JN, pa aSSTb**-- S kako strašno se J rUg V, podražila , • v^trebne za \e A,- za račun. — , !*■« iN Tone, tia u*;- .. ji ^tari klanski kaj bo tisto. b0 J Torej upam- C1M; o^"' da se. XOiej ur- , jfll čno izteklo, ^ "zdrav i" tistega j boljši volj».f>A tistega M CS v A . V« / -is boljši volji. . % teli France. i%,j) V' Vidiš, France-^* { V ^ gine kurji ^ čevi farmi za /j fro-njS p« kar vidim- ^ žc kar Vidini,; dlj že stvari taKo 1» M jt ^ Iz rusko=poljske revolucije Spisal dr. Leopold Lenard Kmali , u Potem sem šel na Pa-Vitolda in njego-iip,.,e.ln tovarišice. Vitold ".Jako vesel, ko me je ,'m tvorila sva nekaj a°?a ni se izdal, da me tUdi jaz sem to • f't meni J'e bil namreč Poluše i« jetniški , m sem tesne, vlažne . '/ katerih so bili nat-^ Žal se mi je sto-Ke ki 'k0 sem videl te mla s^Ci80 v!H P0PreJ tako ki-Siki^iisiij/'^jenja, sedaj pa to j« H„,n otopeni. ni«! llisJ sli v ženski odde-m'^ove tovarišice. revei'if] aolgo, ker jaz nisem ®cF iteviiknega imena i" tudi * >em zdravju. V N blesk stol 10eoz«a7'ovenelih H ^ da gloda je- WI1 °ni čudni JH ki °Pažal čestokrat wm. J a v ruski ječi. 1)0! v dušo in 'kaJ°f. Pri starem, bol-i kako j * \ Udi Pri t r^or pri >Ve bil t dVeh di- Ji k'l»ele * ' dasiravno JjSu .C« Wtolda in / Posledali i\ * k k ■j&>tk 'skT! kjer J vsako po- '4 A k; Mari.m nezaupljh iN atavii J' katera ' sPl°h nisem govora. lmel e ev**"®1 H ki Je. "JUceno i « vprašaje se mi iV^uPanja in / njič ii" ;:s.rei»° p«; Pogo, . fo ugovor rn , f\ ° bile I Samo 0 re-K V Nobeni ia", J zvezi »»i Pritoževali po- »V\3ani mnaenkrat iz 'Mh"Hm°rate v ve- je olj0" Tu sede Papirjem /oriš ^la ,i drugi, a drugače[ near^an6sti iolž V uide na beseda, sem se torej ter jima obljubil, da ju zopet obiščem, ako bom dobil priliko. Med tem hočem f^i skrbeti, da dobita željene reči. Zvečer sem šel k Siedleckim povedat, da sem govoril z Vitol-dom. Bili so veseli toliko bolj, ker sem jim dejal upanje, da bo kmalu prišel iz ječe. Pri tej priliki so me opozorili, da naj nekoliko pazim tudi na samega sebe. Kaj, ko bi k meni prišla ponoči revizija? Moskalom se ne more nikdar zaupati! "Saj nimam pri sebi ničesar nevarnega za vašo državo," sem odgovoril. "Tudi ako nimate ničesar prepovedanega pri sebi, vendar je bolje, da ste previdni. Lahko se poprimejo kakoršnekoli tudi naj nedolžne j še stvari.. In ako ne škodujete morda sebi, škodujete lahko drugim. Recimo, da imate pri sebi vizitko ali na koščku papirja napisan naslov kakšnega človeka. Revizija pride in najde pri vas ta naslov. Takoj bodo sklepali, da ste vi v zvezi z dotičnim človekom. Nato bo prišla v prihodnji noči revizija k dotičnemu človeku. Recimo, da tudi pri njem ne najdejo ničesar nepostavnega, toda dobe zopet lahko naslov kakšnega drugega človeka. Tako gre dalje, dokler ne zadenejo na čioveka, proti kateremu zamorejo navesti kakšno prepovedano dejstvo iz novejšega ali starejšega časa. Potem so pa notri vsi, ki so ž njim v zvezi. Najbolje je torej, da imate pri sebi samo stvari, ki so vam neobhodno potrebne, knjige in papirje, katerih neobhodno takoj ne potrebujete, pa dajte kam spraviti." "Toda kam?" "Mi vemo za neko starejšo, pobožno žensko, ki nima nobenih bližnjih sorodniKov. Dolgo let je že hroma in ne more iz stanovanja. Pri sebi ima služkinjo in ne občuje z nikomur, živi pa od skromne rente. Njej se gotovo ni treba bati nobene revizije. Dajte zaviti vse svoje reči v kak zavitek in potem bo prišla naša služkinja k vam ter jih vzela." Tako se je tudi res zgodilo. Zbral sem vse reči, knjige, časopise, rokopise in pisma, kar mi je bilo nepotrebno in bi lahko vzbujalo nepotrebna vprašanja, ter jih spravil v majhen kovčeg. Potem je pa prišla služkinja in jih odnesla, da nisem vedel kam. Na mizi sem pustil neko obširno zgodovino ruske države. Poleg nje je ležala knjiga, katero je spisal in en izvod podaril meni nek znan ruski pisatelj. Ker sem vedel, da je ona oseba blagonadložna. v policijskih očeh, sem ga prosil, da mi je lastnoročno pisal na prvo stran knjige nekaj vrst v spomin. Ta knjiga je potem ležala vedno na moji pisalni mizi. (Dalje prihodnjič) še migljajo kljubujoči listi in travice in tratice še zelene. Vse kaže kako nerado se poletje umakne jeseni in jesen zimi. Ali ni prav tako tudi med nami? Kako nerad se čvrsti' mladenič vda misli, da je postal mož in bi moral biti možat. Mož se nerad umakne dobi, ko ga leta začnejo težiti in še, ko nas leta upognejo in sklepi odrvenijo, nismo pripravljeni priznati, da je zima tu — da smo stari in se umikamo novim rodovom. Res, to naše življenje bi bilo temno in do cela nesrečno, če bi ne bodrile in tolažile besede Njega, ki je v najlepši dobi — 33 let star — zapustil svet in "šel k Očetu." On nam govori:" "povzdignite svoje glave in veselite se, ker vaše odrešenje se približuje." V nebesih je večna mladost. Kathleen je ime mali hčerki družine John Hudak in Josephine rojeni Urbančič. James Stanley pa je novi vojak, ki so ga gu in Odrešeniku. Ne preslišitej kupili pri družini Silvester Ri-barič. Mati mu je Jennie rojena Fabjan. Naj bi bila oba v veselje in pomoč svojim roditeljem enkrat. * * * Ta teden so nas zopet zapusti li nekateri naših fantov, ki so bili poklicani, ali pa so šli prostovoljno k vojakom. Charles Cergolj je že tretji sin družine John in Karolme Cergolj, ki je bil poklican v službo Strica Sama. Anton Glavan sin Antona in Alojzije Glavan pa se je sam javil, ker je vedel, da bi bil itak kmalu klican. Stanley Šraj sin Frank in Kristine šraj, ki je pred kratkim odšel, je tudi tretji iz te družine. Tako odhajajo drug za drugim. Bog daj, da bi bilo njih delo prav kmalu dogo-tovljeno in se začnejo zmagoviti vračati nazaj prav tako vsi, kot so odhajali. God bless America! * * * Nekoliko naznanila vsem onim, katere bi mogel klic (draft) ke-da j doseči: V John Adams High School, gori na East 116 Street, bodo v bližnji prihodnosti tri predavanja, katera so namenjena olajšati razne težkoče, ki jih imajo pri vstopu v vojaško službo. Zato bo dobro, da se udeležijo teh predavanj fantje in možje, kateri bi ZNALI BITI KLICANI kedaj. Z njimi so vabljeni tudi njihovi prijatelji, žene in drugi, ki bi radi slišali to predavanje. Ob isti priliki bodo kazane tudi zelo zanimive slike, ki bodo predstavljale način bojevanja Nacijev. čas teh predavanj, pri katerih bo govoril tudi naš župan, Mr. Frank Lausche, bo naznanjen pozneje. * * * Danes teden se prične 40urna pobožnost. To so zlati dnevi. Prosimo, nikar jih ne pustite iti mimo brez, da se vsak, prav vsak izmed vas pokloni- svojemu Bo- klica, ki prihaja k vam: "Pridite k meni vsi1 ... jaz vas bom poživil." Naj ne bo Njegovo vabilo zaman j. Kdor le more, naj pristopi k mizi Gospodovi vse tri dni. Daruj eno svojih obhajil zase, eno za vojake, eno pa za duše v vi-cah. Prilika za spoved bo od srede naprej. Zlasti žene in otroci naj ne čakajo do sobote. V četrtek in petek bo več drugih spovednikov pomagalo. V soboto bomo sami domači. * * * « Koliko dobitkov ste že nabrali za bazar? Moški naj prinesejo, kako tako reč v steklenicah, pa ne liniment, pop ali vodo. -o- DELO DOBIJO Ženske za čiščenje nase moderne MALI OGLASI Narodna noša naprodaj Proda se slovenska narodna noša, mera 14 do 16. Vprašajte na 18614 Cherokee Ave. Hiše naprodaj Proda se 4 hiše, ena 6 sob, 509 E. 185. St. blizu Lake Shore Blvd. Samo do nedelje naprodaj. Dobra investicija. Lot je vreden $6,500; proda se vse skupaj za 6,000. 3 novi zidani bungalow, 4 sobe in kopalnica na 1391 E. 221. St., 19519 Shawnee Ave. in 21221 Arbor Ave. Kdor želi zidati novo hišo, naj se obrne na John Robich Bldg. Contractor 18650 Meredith Ave. KE-5152 (244) Pfc. George Hershberger iz Philadelphije si beli glavo, kaj naj naredi z božičnimi pošiljkami vojakom, katerih zavitki so bili slabo povezani, da so se razkopali. Marsikateri vojak bo razočarn, ker ne bo dobil božičnega darila od doma, ker domači niso vpošte. vali yiavodil za zavijanje paketov in so isti pokvarili oziroma razkopali, kot to vidimo na sliki. Ko je japonski pilot slišal, da prihajajo "Yankeeji," se mu je pričelo tako muditi na-zaj na svoj letalski pristan, da je treščil na zemljo komaj par jardov predno je dosegel Lae japonsko letalno polje na Novi Gvineji. Ameriška vojaka si ogledujeta to razbito japonsko "zverino." kafeterijske kuhinje Visoka plača od ure in bonus Dobe uniformo in hrano Thompson Aircraft Products Co. 23555 Euclid Ave. (243) Dekleta in žene 100% vojno delo. Lahko tovarniško delo. Dobra plača od ure. Ealon Mfg. (o. E. 65th in Central (244) Za nletenje in heklanje. Jako izkušene za delo doma na ženskih oblekah. Delo od kosa. Regularna plača. SU 1575. (243) W. T. Grant Co. išče ŽENSKE ZA ČIŠČENJE PONOČI Začetna plača $26.00 Lep napredek Ure 6:30 popoldne do 3:00 zjutraj. Zglasite se v 2. nadstropju. 240 Euclid Ave. _(244) Kupujte vojne bonde! MALI OGLAS! Lepa soba se odda Odda se čedna soba; dobi se lahko tudi garaža, ako se želi. Vprašajte na 1059 Addison Rd., stranska vrata, zadej. Zglasite se po 4 uri popoldne. (243) Hiša za 3 družine na E. 68. cesti, [urnez, velik lot, rent $65 mesečno. C!ena samo $5,600. Zidana hiša za 6 družin, 6 furnezov, /se moderno urejeno, rent $180 na mesec. Cena $13,500. Pokličite HE 6054. (243) Soba se odda Čedna soba se odda poštenemu moškemu, s hrano ali brez. Zglasite se na 16001 Holmes Ave. Tel. PO 4074. (244) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 1 družino, 6 sob in kopalnica; vse v dobrem stanju; dvojna garaža. Nahaja se na 15414 Calcutta Ave. Za podrobnosti pokličite HE 4819. (261) Oskrbnik se sprejme Dom zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. išče oskrbnika. Prijavi naj se pismeno ali ustmeno do 31. oktobra. (Oct. 8, 15, 22) Plot naprodaj iz železnih verig, kompleten za 45 čevljev fronta, z 2 stebroma, 2 za vhod in 2 vrat za vhod na strani, 7 čevljev visok; vreden $400, se proda za $150. Ga lahko dopeljemo. Vprašajte pred 2 uro popoldne na 6034 Carry Ave., Suite 2. Stanovanje se odda Odda se odraslim ljudem stanovanje 5 sob. Vprašajte na 16222 Huntmere Ave. (244) Na fino večerjo vabimo V SOBOTO VEČER 16. oktobra. Postregli bomo s fino kokošjo večerjo in najboljšo pijačo Orkester Muto bo igral od 8:00 naprej. Vabimo prijatelje in znance, da skupno praznujemo našo šest-letnico na tem prostoru. Se priporočamo. PAULINE'S TAVERN Pauline in Ignac Zupančič, lastnika. 5379 St. Clair Ave. DELO DOBIJO OSKRBNICE Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu. V MESTU— 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden. DELNI ČAS— 1424 Argonne Rd., South Euclid, O. Tri ure na dan, 6 dni na teden. Plača $9.90 na teden. DELNI ČAS— 1588 Wayne Rd., Rocky River. Tri ure na dan, 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. The Ohio Bell Telephone Co 700 Prospect Ave., Soba 901 _(245) Moške in ženske se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77^c na uro Ženske 62i/2c na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St.' National Carbon Co., Inc. (246) Moške se sprejme DA PODPREJO NAPAD Naše delo je vojno delo; mi izdelujemo isti produkt v mirnem času; pridite, da se pogovorimo. Mnogo del odprtih Ne zahtevajo predznanja Lepa prilika služiti dober denar, dokler se učite dobičkanos-nega dela. Visoka plača na uro z avtomatičnim zvišanjem po štirih tednih na produkciji. Veliko overtime. Potrebujemo tudi mizarje pomagače pri kleju. pomagače pri formiranju WILLARD STORAGE BATTERY CO. 246 E. 131. St. (blizu St. Clair) (Oct. 9, 13, 14, 15) DELAVCI za SPREJEMANJE ODPOŠILJANJE MIZARSKI ODDELEK SPLOŠNA DELA NA JARDU DELO V SKLADIŠČU Plača od ure The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (249) Palomita Zgodovinski roman r Med temi je slučaj angleškega kralja Karla I., kakor tudi oni Jeffersona Davisa, uporniškega predsednika južnih konfederacij skih držav Severne Amerike, ki je bil vprav tedaj vsem še docela živo v spominu. Na žalost pa je že bližnji potek dogodkov vsemu svetu jasno dokazal, da so bila popolnoma zastonj vsa njihova vestna prizadevanja in da so bili tudi v zmoti glede svojih zgolj člo-večanskih upov. Govorili bi bili takisto lahko praznim stenam, ker krvoločni vojni Moloh, ki je predsedoval, četudi docela nevidno, zbranemu sodišču, je bil docela gluh za njihove ognjevite besede kakor tudi ganljive prošnje ter je terjal neizprosno novih žrtev na svojem, s krvjo že tako in tako prena-sičenem oltarju, predno bi se dal zopet potolažiti in bi privolil v novo premirje. Razprave so trajale le dva dni in bile zaključene kasno na večer drugega dne obravnave. Cesar sam jim ni prisostvoval, ker prvič sploh ni priznaval pristojnosti ne p u bličanskega V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE FRELJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Josephine Toporis ki .ie zaspala večno spanje in se ločila cd svojih dragih dne 15. oktobra, 1942. Eno leto v hladnem grobu soproga in mati že počivaš, na Tvoj grob sladko sonce sije, v srcih živi pa blag spomin. » Vefcni Bog Ti daj plačilo, spavai v grobu zdaj sladko. Žalujoči ostali: FRANK TOPORIS. soprog. JOSEPHINE, hči; FRANK, sin. Cleveland, O., 15. oktobra, 1943. t V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Alois Stefancic ki je zaspal večno spanje in se ločil od svojih dragih dne 15. oktobra, 1941. Dve leti sta sedaj potekli, kar Tebe več med nami nI, a nismo Te še pozabili, v srcih živi blag spomin. Z Bogom! Ti sedaj želimo, na Tvoj grob spomini hite, počival mirno, soprog in oče in prosi ljubega Boga aa nas. Žalujoči ostali: PAULINE STEFANCIC, soproga. FRANK. sin. Cleveland. O., 15. oktobra, 1943. vojnega sodišča, da bi ga sodilo, drugič je pa tudi bil v resnici tako bolan in telesno slab, da je bil prisiljen leči v postelj še pred začetkom obravnave. Vsi trije obtoženci so bili kajpada, kot je že vnaprej z gotovostjo pričakovala vsa poučena domačinska javnost, spoznani za krive upora proti re-publičanski vladi in kot taki v sporazumu z zakonom z dne 25. januarja 1862 obsojeni na smrt! General Escotoedo lfot vrhovna krajevna vojaška oblast je sam podpisal smrtno obsodbo še tisti večer ob zaključku obravnave in določil solnčni vzhod dva dni pozneje kot čas za njeno izvršitev. Generala Mejia in Miramon, ki sta bila osebno navzoča v sodni dvorani, ko je bila razglašena skupna obsodba, sta sprejela odlok sodišča moško in pogumno kot nekaj povsem naravnega in docela neodvratne-ga, kar sta tako rekoč že sama kar vnaprej pričakovala. Dasi je že bil po drugih obveščen tudi cesar Maksimilijan sam še isto noč o končnem izidu obravnave, pa mu ni bila naznanjena vest o njegovi smrtni obsodbi uradno prej nego šele okrog enajstih dopoldne tistega dne, ko bi že morala bit^ v resnici izvršena. Tedaj pa je šele vstopil v spremstvu polkovnika Mi-guela Palaciosa v njegovo samotno celico general Refugio Gonzalez, ki mu je prečital s počasnim, trdim in oblastim glasom, obenem pa kakor z nekako posebno in vidno slastjo na svojem obrazu njegovo smrtno obsodbo, ki se je imela dopolniti, kakor mu je obenem sporočil z enako prostodušnim in samozadovoljnim poudarkom, še tisti dan ob treh popol-: dne.. Cas je potekal sila naglo. Le nekaj malega minut pred na-značeno uro so privedli vse tri obsojence na samostansko dvorišče in jih razpostavili zapo-vrst ob zidu, kjer so se razgo-varjali nekaj časa v tihem in zamolklem glasu s svojimi odvetniki in spovedniki, dajajoč prvim svoja zadnja navodila ali pa prejemajoč od slednjih končna- tolažila. Skoraj pa je že pretekel po obsodbi določeni rok, ko se pojavi iznenada na dvorišču poseben vojaški sel z nujno brzojavko na polkovnika Palaciosa v roki. Poveljnik takoj pretrga z vidno nestrpnostjo zavitek in prečita v skrajni naglici brzojavko, ki mu jo je ravnokar prinesel nepričakovani sel, nato pa sporoči obsojencem na kratko in suhoparno, da jim je po posebnem ukazu predsednika Juareza odgodena kazen za nadaljne tri dni. Jetnike so odvedli takoj nazaj v zapore, od koder so jih bili ravno pripeljali nekoliko poprej. Medtem ko se je vz-radostilo marsikomu srce veselo ob novici začasne odgoditve kazni, smatrajoč jo že za nekako predigro tako željno pričakovanega, po njihovih mislih sedaj že skoraj gotovega končnega pomiloščenja, pa so se varali obsojenci sami le prav malo ali pa sploh nič s podobnimi nadebudnimi pričakovanji, ker so poznali le predobro tako strogost mehiških revolucij skih zakonov kakor tudi trdo in neupogljivo dbslednost njihovega tačasnega najvišjega čuvaja, predsednika Juareza. Jetnikom tako nepričakovano podarjeni trije dnevi so minili brez posebih novic ali kakršnihkoli drugih važnejših dogodkov. Zaznalo se je bilo sicer, da se izvajajo v njihov prid številni močni notranji kakor tudi zunanji vplivi in pritiski na re-publičansko vlado tako uradnega kakor tudi zasebnega značaja. Ne samo skoraj vse evropske in razne druge inozemske vlade kot take, pač pa tudi številne, resnično odlične in mednarodno visoko čislane osebnosti tedanje dobe — med temi laški tedanji narodni junak Giuseppe Garibaldi, znameniti francoski romanopisec Victor Hugo in še mnogo drugih, nič manj znanih in slavnih oseb tedanje dobe — so se obrnile nanjo posamič s svojimi prošnjami in priporočili za bolj milostno obsodbo, toda — vse zaman j! Veliki Indijanec je tedaj tako rekoč naravnost kljuboval malo manj kot celemu omikanemu svetu in vstra-jal prav kakor za nalašč trdno in neomajno pri sklepu vsaj na zunanje docela pravilno upo-stavljenega in poslujočega vojnega sodišča svoje lastne domovine, ne meneč se za želje in za mišljenja ostalega sveta ter na-vajoč v svoje lastno opravičilo zviti izgovor, da ni on sam, pač pa celoten mehiški narod, ki sedaj terja Maksimilijanovo življenje. "Njegova glava," tako je trdil neizprosni mehiški predsednik, "mora pasti, ker zahtevata tako naš narod in naš zakon, ki bi mu jo nazadnje vendar vzela skupaj z mojo lastno, če bi mu jo skušal zdaj oteti jaz." Zazoril je naposled usodni 19. junij leta 1867. Bilo je krasno, čisto in jasno jutro, praznik, kakor nalašč,- sv. Rešnjega Telesa, dan velikih in svečanih cerkvenih izprevodov, kakršnih je bil Maksimilijan vajen že izza mlada v svoji stari očetnja-vi, ki mu je ta dan stopila zopet živeje in silneje kot kdaj poprej v spomin. Saj ga 'je čakal tudi danes tu, v njegovi novi domovini, izprevod, dolg, tih, počasen, slovesen ter neskončen izprevod, od katerega se pa on sam ne bo povrnil nikdar, nikdar več . . . Pozno je sedel, cesar prej ta večer pri svoji mali mizici v samotni celici in premišljal svojo žalostno usodo. Vse se mu je vrstilo v mislih kakor bajna panorama tako živo, tako bujno, tako neznansko hitro zapored! Najprej cesarski Dunaj z ,vsem svojim razkošnim izobiljem in veličastjem— potem daljna, brezskrbna potovanja, ki jih je napravil v mladostnih letih po celem svetu — nato beli, prijazni in domači Trst s svojim vabečim Mi-ramorom—B e n e š k a Lombar-dija, kjer je bival nekaj časa kot njen deželni poglavar — Bruselj s prelestno princezinjo Karloto — Veracruz — Cha- Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištva, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 1590S Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x) BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 ZAKRAJSEK FUNERAL HOME. In* 6016 St Clatr At«. Telefon: ENdJonU 311) Ignac Slapnik, st. CVETLIČAR HEnderson 1126 _6102 St. Clair Avenue MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčiia BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne. Vid mora biti tak. da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v prelzkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. Ml imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile. EDWARD A. HISS Lekarna—farmacija in optometristične potrebščine. 7102 St. Clair Ave. Mi imamo v zalogi pasove za pretrga-nje, za moške in ženske. POZOR! HIŠNI GOSPODARJI Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih. zglaslte se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St HEnderson 7740 PREVEČ MASTI Povzroča slabo postavo, slabo prebavo -in izločenje, srčno napako in mnogo drugih neprilik. Mnogo teh neprilik lahko preprečite ali olajšate s pravilno umerjenim trebušnim pasom. OPORA DEBELOSTI Naši izkušeni umerjevalci vam umerijo pravilen pas v privatni sobi; moški in ženske umerjeval-ke. Mi tudi umerimo pasove za kilo, za podporo hrbta, elastične nogavice. Pridite še danes. MANDEL DRUG CO. Lodi Mandel pk:g., ph.c. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10 zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. pultepec — vse, vse je plavalo v pestrih in mamečih barvah kakor sladke sanje pred njegovimi duševnimi očmi. Je li sploh bilo vse to nekdaj res, se morda ne moti, mar ni li vse skup le prazna samoprevara, prijeten sen, ki pa se ni v resnici nikdar odogodil —? In zdaj? Queretaro! — Lopez! — vojni sod! — smrt! Zmel si je oči in se ozrl tesnobno naokoli. Zahotelo se mu je na mah, da bi poskočil čvrsto na noge in zdirjal, kar bi se le dalo hitro, daleč ven na prosto proti visokim hribom, ki so j dremali kakor utrujeni prav-jljični velikani tiho na obzorju ' v daljavi, v čijih mirnem in osvežujočem nočnem ozračju bi si ohladil svoje vroče čelo in si umiril prenapete živce, ki so odganjali uporno tako silno mu potrebni spanec od oči. Ali tedaj pa ga je nenadoma predramil iz teh misli trdi, strogo u-merjeni korak vojaške straže, ki je slonela do zdaj tiho in brezbrižno ob zidu pred vhodom v njegovo celico, ki pa se je začela izprehajati ponovno vprav ta trenutek, da so odmevali nje težki koraki zamolklo po hodniku nalik tiktakanju nihala ure, ki je visela ob steni v njegovi sobi. .Sesedel se je znova izmučen in potrt na okorni leseni stol, s katerega se je bil malo prej z velikim trudom dvignil in ki je zaškripal žalostno pod njegovo težo. Da bi si utešil vsaj malo grenko bol, ki mu je stiskala ; kakor ogromna ledena gora boleča prsa, je segel z vročično roko po kosu belega papirja, ki je ležal razgrnjen pred njim na mizi, pomočil pero v črnilnik, i se za hip zamislil, potem pa začel pisati globoko ginjen s solzami v očeh: "Moja ljubljena Karlota! Ako dopusti Bog, da kdaj ozdraviš in bereš te vrstice, boš spoznala krutost, s katero me je bičala usoda, odkar si ti odšla v Evropo. Vzela si s seboj ne le moje srce, ampak tudi mojo srečo. Zakaj le nisem slušal tvojega glasu? Koliko j bridkih dogodkov! Ah, toliko 'nenadnih udarcev je uničilo 'moje nade, da je smrt le srečna rešitev, ne pa grožnja zame. Umrl bom slavno kakor vojak, kakor vladar, premagan sicer, a ne osramočen. Ako pa bi bilo tvoje trpljenje preveliko in bi te zedinil Bog v kratkem z menoj, bom še vendar hvalil Njegovo nebeško roko, ki je ležala tako težko nad nama. Zbogom! Zbogom! Tvoj nesrečni Maksimilijan." Na vse zgodaj drugega jutra, še dokaj pred solnčnim vzhodom, ga je posetil v ječi, kakor doslej običajno vsaki dan, njegov spovednik pater Soria, ki ga je izpovedal in obhajal že prejšnji večer ter mu obenem podelil tudi zakrament svetega poslednjega olja. Cesar je bil navzlic nenavadno rani jutranji uri že oblečen in pripravljen, da prisostvuje — danes vsekakor poslednjikrat v svojem življenju — slovesni maši, ki jo je bral omenjeni duhovnik nekoliko kasneje v posebni kapelici zunaj na hodniku v drugem nadstropju samostana, kjer 'so bili postavili kmalu po cesarjevi premestitvi v te prostore blizu njegove celice majhen in skromen oltar- ček nalašč v ta nan# Kmalu po lahkem«; ki ga je zaužil cesar P« ^ 1 jenih cerkvenih obre®^ pojavil pred vratinjež^ lice vojaški častnik z . četo kosmatih in beralnih vojakov, ki ■| dili s puškami in bajoneti na ramah bW nasai11' fll imel;; tami. Še predno je nik čas, da bi kaj izP1 ■ ga je že prehitel cesar" besedami: INVESTIRAJTE PA Rabite SAMO pristne MONWJ v vašem MONCRIEF Vprašajte svojega MONCW** |> The HENRY FURNACE Ca* Me Dober Ga pripeljemo takoj. ^ $ boljši. Z naročilom Pr »c MORRIS COg»< County Lme Rd. S MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE The May Co.'s Basement Blanked! Odeja V .in najbolj in traanino V kleti za ... ! Obiščite ohijsko največjo trgovino v «'ttl "j?upite izbero blanketov in odeje! Ne kuPičite~Zf ED1NOLE KAR POTREBUJETA- ^ 5% VOLNENI PLAID BLANKS Tehtajo samo 4 funte! 5% volneni, 95% bombažni plaid blanketi v modri, rozasti, temno rjavi in zlato-rumeni barvi . . . prijetno M obrobljeni z bombažnim satenom. Mere 72x84. 5% Volneni "Pen+on" blanketi 3.98 vsak 70% bombaža, 25% rayona in 5% volne . . . atraktivno o-brobljeni s ragon satenom, 3 inče širok! Izberite si iz pastelnih barv, modre, zelene, rozaste in cedrove. Mere 72x90. 3 .98 par 25% voln*nl plaid < blank^1 5.98 par iketi TOPU volne, 75% 1 jeni z rayon sat* atr»V 72x841! Vlena, * plaid! mere barvi, rozasta, ^, va in modra BEACON "SWANGLOW" 50% VOLNENI BLANKS Posebno težki, lepi blanketi iz 50% volne, 25% rayona in 25% bombaža! Rayon satin robi, ki dodajajo k lepoti! Solidne barve v cedrovi, temno rozasti, modri in zeleni. Mere 72x84. V H h N \ n H \ k & S? 5« s The May Co. Basement