382 Umetnost. Dvojno kazalo prvih deset letnikov ,,Duhovnega Pastirja" 1883 i8gj. Sestavil Lu-dovik Skufca, ^upnik. V Ljubljani. Zalomila Katolika Bukvama". Tisk ,,Katol. Tiskarne". iSq3. 8". Str. 132. Cena 50 kr. Ta knjiica je dobra pomonica za rabo Duhovnega Pastirja" in sicer zaradi Stvarnega kazala". Najnavadneje jezikovne napake uencev ptujskega okrajnega glavarstva in kako je naj uitelj iztrebi. Govoril dne 7. aprila i8()3 pri uradni uiteljski konferenciji v Ptuji Anton Kosi, uitelj v Sredii. (Ponatis i% Popotnika" ^a l. l8()4-) V Mariboru 18 ()4- Samozaloba. Tisk tiskarne sv. Cirila. 8". Str. 11. Ta govor je vreden, da ga vsak uitelj po Slovenskem preudari dobro. Tudi narodni jezik treba oistiti, ako hoemo, da se ljudstvo povspne do vije omike. In to nalogo imajo uitelji. Torej naj seejo po knjiici! Sicer bi se na licu take vzgledne knjiice ne smelo tiskati: Ponatis", ampak Ponatisek", kar e v drugi priporoamo naim tiskarnam. Tudi Glasba. Missa ,,Ave, Regina coelorum!" composita ad quatuor voces inaeauales (Canto, Alto, Tenore, Basso). Auctore Ignatio Hladnik. Op. 20. Labaci. Suniptibus auctoris. Typis J. Blasnik. l8q4- Cena 60 kr. Ta maa je posveena prevzvienemu gospodu Jakopu Missii, knezokofu ljubljanskemu. Zloena je v lahkem zlogu, kateri naim cerkvenim pevcem ne bo delal posebnih teav, zahteva pa krepkega zbora, kateri se zna na ve mestih razdeliti tudi na pet ali est glasov. V prvem delu, Kyrie", se napevi razvijejo v prijetno polifonijo, proti koncu je maa bolj jednostavna. Popraviti je treba le nekaj tiskarskih pogrekov (n. pr. str. 3. v predzadnjem taktu naj poje drugi glas kakor v petem taktu od zaetka). Skladba dela ast mlademu plodovitemu skladatelju, katerega nadarjenost nam je znana e od prejnjih njegovih del, in bo dobro dola naim pevovodjam. E. L. ,,Popievke za eetiri muka grla." Skladao M. B. Raan i% Istre. Polovica istog prihoda na-mienjena je novom kolskom drutvu ^a Istru Sv. Cirilu i Metudu". U Zagrebu l8q3. Vla-stitom nakladom. Tiskom Dionike tiskare. Ta zbirka teje tirinajst veteroglasnih mokih zborov, izmed katerih je jeden deloma peteroglasen. Veinoma so domoljubne pesmi, namenjene isterskim drutvom in sploh domaim pevskim zborom. Najve jih opeva Istro, jedna Kastavgrad", jedna je himna drutva Zvonomira". Namen skladateljev je bil domoljuben; te pesmi naj vzbujajo med ni v slovenskem duhu: Tisk Tiskarne", ampak z glagolom: Tiskala Tiskarna". Dr. Fr. L. Poetni nauk o petji ^a ljudske ole. Po G. Weimvurmu sestavil A. Nedved. V Ljubljani. Tiskala in ^alofila Ig. pl. Kleinmayr Gt Fed. Bam-berg. 18()4- 8!'. Str. 3 1. C. mehko vez. knj. 20 kr. Na ta nain, kakornega ti podaje ta knjiica, naue se otroci hitro takta, not, kale" in tudi melodij po notah. Zdi se nam, da se prosteje stvar ne da prirediti, kakor je v tem delcu. Seveda je ta nauk raben samo po navodu uiteljevem. M. Vaje v petji. Zlomil A. Nedved. V Ljubljani. Tiskala in ^alopla Ig. pl. Kleinmayr d Fed. Bam-berg. 8". Str. 88. Cena 60 kr. Kolikor sodimo iz pregledovanja te knjige in iz dosedanje izkunje, imenujemo jo brez premisleka prav rabno, natanno in mino, kar je tudi potrebno, da se uencem petje priljubi. Zato prav radi priporoamo to knjigo, zlasti e zaradi lepe oblike. Za olo je sicer nekoliko draga, a za silo utegne tudi dvema uencema zadostovati jeden izvod. M. isterskim narodom samozavest in ljubezen do hrva-tva zato so zloene preprosto in lahko, tako da se jih lahko naue tudi manj izurjeni zbori. Sode popievke" s tega stalia, priporoamo jih Istrijanom; mnoge so take, da se lahko udomaijo. Najbolj nam ugaja napev pesmi Kad se moja draga smije". Tega je skladatelj vzel naravnost iz ust isterskemu narodu. Neprijetni sta le ostri vspo-redni kvinti v tirinajstem taktu (prvi bas naj ostane na d). V drugi pesmi Moj pir" se besede ne vjemajo prav z napevom, etrto vrsto je treba v besedah izpremeniti. Tiskovni pogreek je najbre str. 21. v etrti vrsti, drugem taktu, kjer morata tenorja peti d in h mesto h in g. Tudi slovenskim drutvom, ki rada pri veselicah zapojo kako domoljubno pesem, priporoamo to zbirko, zlasti ker je polovica dobika namenjena tako blagemu podjetju. ______ e. L. Koncert Glasbene Matice". Dne 7. t. m. je priredila Glasbena Matica" drugi (oz. tretji) letonji veliki koncert z raznovrstnim vsporedom. Najve (trije) komadov je bilo Dvofakovih, dva Bendl-ova, jeden Forsterjev, jeden VVagnerjev, in jeden tudi dirigentov, gosp. M. Hubada. Prav zaradi te toke: dveh slovenskih narodnih pesmij" smo bili posebno radovedni. Nastopilo je do 140 pevcev in pevk, sodelovala sta iz prijaznosti g. drd. med. Bela Stuhec, baritonist, in g. Karol Jeraj, vijolinist in uitelj Glasbene Matice". Ko smo posluali do konca proizvode, spoznali smo, kako umno je bil sestavljen vspored, kako Umetnost. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi