454
Listek.
vsaksebi, razumnitvo in preprosti narod po visokih pregradah, po katerih nas alibog razkraja obstojei socijalni ustroj, a mi naj bi e sami pospeevali to razkrojitev z umetnim razlikovanjem v sklanji in spregi, ki bodi druga narodu in druga razumnitvu ?! Ne, trikrat ne! Jezik je Slovencem, ki so e tako prehudo razcepljeni, edina edinstvena vez, in tudi razumnitvu naj slui le iva govorica kot prava in jedinstveno pristna in dosto-verna slovnica.
G. L. tudi oita uredniku Lj. Zvona neslaven beg z bojnega polja, na katerem se je (v 4.12. snopiu Lj. Zvona 1. 189 1.) prehrabro bojeval, dokazujo nesmetnost in nepristnost rabe pomonika bom* z do-vrniki. Na to je na odgovor ta, da se ni urednik Lj. Zvona neslavno razoroil, ampak da so ga prepriali g. Skrabca dokazi, da vezanja bom z dovrniki ni pripisovati vplivu nemine, nego da se je ta raba organski razvila iz nedovrnikov in sicer razvila e v rani dobi v raznih slovanskih jezikih. Ali ni pa astneje: pripoznati dokazano resnico, nego trdovratno vztrajati pri dognani neresnici ?
Naposled naj resnici na ljubo povemo, da naa opazka o smenosli onih, ki si -kaj domiljujejo zaradi ^bombikovanja, ne meri na g. Lamur-skega, nego na neke druge pisatelje, ki se res preskrbno ogibljejo bombi-kovanja, a pri tem smeno resnobno mislijo, da je ondu obseena vsa pristnost in divota slovenskega sloga.
Najceneja in najhitreja obnovitev opustoenih vinogradov. Spisal Franiek Gomba, deelni potovalni uitelj za vinarstvo. V berilo je vtisnjenih 28 slik. V Ljubljani 1896. Tisk J. Blasnika naslednikov, Zaloil deelni odbor kranjski. Knjiica se dobiva v pisarnici c. kr. kmetijske drube kranjske v Ljubljani. Cena 20 kr. (s potnino vred). Sedanjim razmeram jako prikladno in pouno knjiico priporoamo prav zelo vsem, ki se zanimljejo za velevano vinogradstvo. O spisu samem izprego-vorimo morebiti prihodnji kaj ve.
Izvestij Muzejskega drutva za Kranjsko letnika VI. seitka 1. in II. imata med drugo zanimivo vsebino tudi prof. dr. Fr. Kosa razpravo: Iz domae zgodovine. Kdaj so Slovenci prili v svojo sedanjo domovino? (str. 19.34.,49.61.; dalje prih.), na katero posebno opozarjamo, ker je ravno za nas aktualne ga pomena. Kajti e vedno je med nami mnogo razumnikov, ki trdijo, opirajo se zlasti na filoloke dokaze (D. Trstenjaka in dr.), da so Slovenci bivali e pred Kristusom po svoji sedanji domovini. Dr. Kosa razprava ima e to posebno vrednost, da je v njej zabeleena vsa literatura, ki se nanaa na dotino vpraanje.
Praktische Philosophie. EinHilfsbuch fiir o ff ent liche und pri vate Erziehung. Von Dr. Johann Pajk. Wien, Im Selbst-verlage des Verfassers. 1896. Vorrede (II) -j- 180 str. vel. 8. Iz istih vzrokov, ki smo jih navedli glede Narodne vzgoje* Ciperletove, si prihranjujemo oceno dr. Pajka razprave za pozneji as.
Dr. Benjamina Ipavca nova skladba: Nezakonska mati. Literatura slovenske pesemske glasbe je dosedaj zelo uboga i kvalitativno i kvantitativno; najbre ni zadosti pesemskih tekstov. Ipavec si je menda zato izbral tekst, ki je e komponiran, ki pa ne taji navzlic svoji krasoti astitljive starosti. Ni pa tudi zadosti skladateljev, ki bi druili z zadostno skla-
Listek. 455
dateljsko tehniko ono inteligencijo, kakrno zahteva kompozicija pesmi v modernem smislu besede. Zato smo grakemu skladatelju tem bolj hvaleni za obogatitev oznaene glasbene vrste; kajti on drui z ozbiljnim tehnikim znanjem ono razumevanje besed, katero se sicer pri skladateljevi izobrazbi samo ob sebi ume, a je nahajamo toli redko pri naih skladateljih. Nova njegova pesem se zaenja po kratki, razburjeni kadenci recitativno, bolestno-mirno, trudno; od besed: oe so kleli, tepli me dalje se izraz in tempo stopnjujeta, in s iroko frazo, polno bolesti (meno mosso) se za-vruje prvi del pesmi. Pesem ponavlja potem zaetne besede z onim obratom, kateri se je Ipavcu posebno posreil: al' te je bilo treba al' ne, vendar presrno ljubim te. Meni nebo odprto se zdi . . .; menim oni prehod k plemeniti, prisrni kantileni v h-duru; stopnjevani do konne fraze s vedno bom srno ljubila te*, ki je ob enem melodiki vrhunec cele pesmi. Pred seboj imamo torej do cela izkomponirano pesem, v kateri rasteta oblika in pa melodika fraza, kakor je edino pravilno, naravnost iz besede. Sprem-ljevanje na klavir podpira direktno pevski glas, ne poniuje se pa nikjer na nivo pri nas posebno priljubljenih ablon. V celoti je torej pesem zelo dovrena ter za pevca, mislim, dokaj ugodna, ker je umevna tudi iremu obinstvu. Majhen pregreek proti glasbeni sestavi nahajamo ob koncu. Zadnja fraza: ,., vedno bom srno ljubila te* ne zahteva samo dveh, temve tiri takte. Ta napaka se pa odstrani lahko z izdatnim razirjenjem tempa v predzadnjem in posebno v zadnjem taktu, to je z dvakrat poasnejim izvajanjem.
Skladbo je izdal in zaloil skladatelj sam. Dobiva se pri njem v Gradcu, Carl-Ludwigring t. 4. (Cena 1 krona, s poto 1 krona 10 vin.).
K. Hoffmeister.
Najnoveje kiparsko delo Alojzija Gangla. Cesarski svetnik g. Ivan Murnik je dal postaviti svoji nepozabni soprogi na ljubljanskem pokopaliu prekrasen spomenik od rnega granolita, katerega proelno streho podpirata dva porfirna stebra. Med le-tema je v ozadnjo steno vzidana visoka ploskvorezba (haute-relief) od kararskega mramorja, katero je izumil ter izklesal g. Alojzij Gangl. Omenjena vzvienina je i1/2 m visoka in 80 cm iroka, zgoraj v lok prikrojena ter konkavno izdolbena. Na tej najnoveji svoji ploskvorezbi nam je umetnik predoil duhovito zasnovano apoteozo slovenske ene, kakor so nazivali Marijo Murnikovo ne-krologi ob nje prerani smrti.
Na sredini slikovitega prizora, ki se kaj prespektivno odpira v bleei svoji beloti v rnem granolitnem okviru, liki tolailni razgled skozi groba temna vrata na oni svet stoji kamenita rakev; njej ob vzglavju se dviga nagrobni spomenik, preko katerega se nagiblje beka s koatimi vejami. Tu v desnem kotu ob rakvi stoji pleoglav slepec, naslanjaje se na gravo palico, ter zre, v otona uvstva utopljen, na rakev svoje milosrne dobrotnice. Glava tega starca je jako plastiki modelovana; po nagubanem elu so mu urezani bridki spomini mukepolnega njegovega ivljenja, katerega dolgo dobo oznanjajo lasje, sipajoi se mu v redkih kodrih iznad upognjenega tilnika po ramah. Dolga, valovita brada, genijalno v vrtince zasukana, mu pokriva iroke prsi, plapolaje z desne plati navzdol preko levega plaevega rokava. Ogrnjen je bedni mo z mnogogubnim plaem, preko katerega ima obeeno berako svojo torbo.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si