eji! Sedaj smo na planjavi pred mestom. Kako bujna in krepka rast! A mestno zidovje to ti je razdrto in razkopano! Zasedem konja, e, naj v mesto pojaham in ogledujem nekdaj slavno Tiberijo. Videl sem, da je dovolj uborno, needno, raztrg-ano mestice. Povsodi sem videl judovske obraze, in sicer prav., mnoge, zakaj na veer je bilo, in judje zaenjajo praznovati, kakor tudi dan teti zveer.
Ogledoval sem to jezero e mnogo mnogo, da bi se mi tem bolje vtisnilo v spomin, radoval sem se njegove lepote, udil se njegovi prerodovitni okolici, a da sem mogel biti popolnoma vesel, moral sem se v duhu preseliti v drago domovino, kjer bivajo ljudje drugani, kakor so leni beduini in zvijani judje, nekristijani, ki zanemarjajo ta lepa tla in vselej so misli vzkipele v eljo: o da bi sem mogli in hoteli priti Slovenci, pridnih rok, zdra-
vega telesa in krepkega duha, oni bi premenili ta kraj v pravi raj. O koliko tal je tu isto neobdelanih!
A, tako je moralo priti. Tu je nekdaj sijala lu z nebes, boji Zveliar je hodil ob jezeru in se vozil po njem. A ni prerokoval tem krajem blaenstva, zakaj niso ga sprejemali kot svojca! Potnik gleda razvaline iz starodavnih asov, uenjak preiskuje, kje so bila nekdaj cvetoa mesta Betzajda, Kafarnaum, Ko-rozaim in ne more dognati skoro niesar: taka alostna usoda je zadela okolico tega jezera.
Le pljuskaj sedaj v jutru ob bregove, milo mi jezero, in pripljuskaj vendar enkrat svoji okolici sreo kranske omike! O, ko bi to bilo e sedaj tukaj, kako bi se loil teko od tebe! A sedaj mi polni srce s tugo in elim si skoro v domovino. O da bi domovine nikdar ne zadela nesrea, da- bi v njej bival nekranski narod!
Listnica urednitva, S to 5. t. Dom in Sveta11 odloim listovo urednitvo, katero zopet prevzame g. profesor dr. Lampe, Tzo se 3. maja vrne s potovanja po Egiptu, Palestini in Siriji. Vse gg. pisatelje zahvalim za prijazno podporo pri listu.
Dr. I. Janezic, profesor.
Izvirne krasne platnice za Dom in Svet!'
Na izrecno eljo pre. g. dr. Lampeta, da bi se knjigi ,,Dom in Svet" tudi lepo vnanje lice napravilo, poprijel sem se z veseljem te misli v povzdigo domaega knjigovetva. Po dogovoru z g. urednikom in e nekaterimi gospodi, napravil sem lepe platnice po tu prijavljenem vzorcu.
Platnice se bodo dobivale v trpenem anglekem platnu v izbranih stanovitnih 5. naslednjih barvah: Ognjeni, vinjevi, lisije-rudei, ha-vana-rujavi in zeleni.
Cena platnicam je: v Ljubljani 70 kr., s poto 80 kr., z elegantno vezavo vred 1 gld. 20 kr.
Ker se bodo platnice kmalu izdelovati priele, prosim astite naronike, da se prej ko mogoe oglasijo za sprejem. Platnic se bode napravilo le toliko, kolikor dojde naroil zaradi letne tevilke. Naronina ali pa samo naroilo polje naj se blagohotno podpisanemu.
Tudi se bodo platnice za vse dosedaj izle letnike napravile, za leto 1888/89 skupaj ene platnice; za leto 1890 pa posebej in sicer samo toliko platnic, kolikor se bode oglasilo naronikov.
Za obilno naroilo se priporoa
Janez Bona,
knjigovez. Poljanska cesta 10.
Dotrinvilip" zval se iD0de nov politien-gospodarski list, kateri bode priel jjl-J\JlLl\Jv ILlcL izhajati zaetkom maja t. 1. v Celju. Izdajatelj in urednik mu bode Dragotin Hribar, tiskar v Celju. Prihajal bode dvakrat na mesec in stal do konca leta le jeden goldinar. Naronina naj se poilja pod naslovom: Dragotin Hribar v Celju.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si