menikov. Izvestje podaja tudi 13 lepih slik, med njimi podobi prelata J. Smrekarja in podobarja J. Vur-nika. S temi vrsticami smo eleli prijatelje umetnosti, zlasti cerkvene, opozoriti na sicer tiho, a zelo
plodovito delovanje Drutva za kransko umetnost, ki je tudi v zadnji petletni dobi vodilno in z uspehom delovalo vkljub skrajno skromnim svojim sredstvom na velevanem polju domae cerkvene umetnosti, n.
Medvedov nagrobnik.
Tretje leto e poteka, odkar nam je zasul pre-rani grob pesnika Antona Medveda. In e danes ni na njegovi gomili na pokopaliu v Kamniku nagrobnika. Sam ni zapustil niti toliko, da bi se bili povsem pokrili pogrebni troki. Toda zapustil je slovenskemu narodu toliko sadov svoje duevne izvirne sile kot pesnik, da je naa dolnost, poskrbeti mu dostojen, dasi skromen nagrobnik. Zaraditega so sklenili njegovi spodaj podpisani intimni prijatelji, da se zdruijo v odbor in naprosijo prispevkov za njegov spomenik. Da bi pa spomenik ne bil neokusno in umetniko brez-vredno delo, zato se je poveril nart kiparju g. profesorju Peruzziju v Splitu. Ta je zasnoval jako umesten klasino resen nagrobnik, kakor je bila poezija pokojnega Medveda. Spomenik predstavlja sarkofag iz sivega krakega marmorja, v katerem je vdelan relief iz belega kamna. Na reliefu je Orfej v spremstvu dveh genijev in pastirek-pevec s pialko, iz srede reliefa se pa dviga antini dobri pastir in Kristov monogram. V dnu spomenika, nad grobovo glavo, je lira. Skoz potrgane strune se zvija kaa. Ob straneh stojita na podstavkih dve kameniti rnvi, iz katerih kipita kot zelen okvir ob spomeniku dve cipresi. Po tem povrnem opisu lahko vsak spozna, da bo spomenik sam res nekaj izvirnega in umetnikega, morda prvi takega znaaja na naih pokopaliih. Delo samo po nartu in mavnem odlivku Peruzzijevem izvri podobar gospod Pavlin v Radovljici.
Podpisani odbor vabi slavno obinstvo, da drage volje prispeva s skromnimi darovi za spomenik, da prireja ob prijateljskih in drutvenih veerih male zbirke v krogu onih, ki so pokojnika poznali osebno ali ga vsaj uivali po njegovih delih. Priporoamo to pronjo raznim denarnim zavodom, obinam, posebno upnijam, kjer je sluboval pokojnik, in njegovim tovariem-duhovnikom. Vsi prispevki naj se izvolijo poiljati odbo-rovemu blagajniku g. Urbanu Zupancu, Ljubljana, Krievnika ulica t. 8.
V Ljubljani, 1. aprila 1913. Odbor za zgraditev Medvedovega spomenika: Urban Zupane, Andr. Kalan, Fr. S. Fingar,
blagajnik.
naelnik.
tajnik.
Nae slike. Nekaj zgledov moderne monumentalne plastike podajamo danes. Vso pozornost zaslui drzno zamiljena in bravurno izdelana kompozicija naega mnogoobetajoega umetnika Jos. Vrbanija Potop (str, 205.}, Uniujoi val se zagrne ez poteptana telesa v obliki divjajoega konja. Kakna kruta mo in neusmiljena sila je izraena v tem stegnjenem miiastem telesu! Smrtni demon v svoji suhi koenosti pa je prava podoba sovranosti in pokonanja. Omamljena od naglega napada se zvijajo na tleh umirajoa trupla. Vrba-
nija je velik v izrazu silne strasti. Elementarna mo v vsej svoji neusmiljeni krutosti je dobrodola naloga njegovemu po izrednem uinku stremeemu talentu. Priobili smo e ve njegovih plastik v reprodukciji, ki kaejo mnogostranost njegove nadarjenosti. V Potopu je pa dosegel tako silo in prostost samostojnega, drznega vzleta, da ga moramo pritevati med najbolje moderne plastike dale ez mejo nae oje domovine! Peruzzijev nart za A. Medvedov spomenik (str, 213). Na drugem mestu objavljamo oklic Odbora za A. Medvedov nagrobni spomenik. Pokojni pesnik je bil, kakor je sam rad poudarjal, pesnik Dom in Svetov, ki je skoro vse svoje pesmi objavil v naem listu. eleti je, da se zato naroniki Doni in Sveta rade volje odzovejo vabilu ter po svoje pripomorejo, da se diki naih pesnikov postavi dostojen spomenik. Sarkofag v duhu starokranskih grobnikov je jako sreno zamiljen. Medvedov nagrobnik bo tudi v umetnikem oziru znamenit. Skandinavci so postavili spomenik preiskovalcu arktinih krajev My lius Erick-senu (str. 221). Tudi original svoje vrste! Teava arktine ekspedicije skoz sneg in led z majhnimi sanmi, ki jih vleejo mraza in gladu vajeni psi, je vsekana z drznimi udarci v sirovo skalo. Pokojna angleka kraljica Viktorija je la vsako zimo na solnno francosko Riviero. Tu je bila jako priljubljena radi svoje dobrot-ljivosti. Postavili so ji v Nizzi na svetovnoznani Angleki promenadi lep spomenik, ki jo kae kot ljubiteljico mladine (str, 234). Jaroslav Vrchlicky (str. 236), najmnogostraneji in izredno plodoviti pesnik eki, je lani umrl. Kot epik in kot lirik, kot prevajalec in kot estetik je zapustil ekemu narodu nepregledno vrsto del. Filozofina in zgodovinska vpraanja, dnevna politika in vroa srna strast vse se mu je vlivalo v verze, med katerimi so mnogi neminljive vrednosti. Pri toliki obilici je seveda tudi marsikaj nepopolnega. Poreko-puljska kofija je po smrti dr, Flappa dobila novega pastirja v osebi dr, Trifona Pederzollija (str, 219), doslej upnika pri Sv, Antonu Novem v Trstu, Novi kof, ki prejme posveenje na praznik sv. Petra in Pavla, je rojen v Kotoru in iz mnogoletnega dunega pastirstva dobro znan s Slovenci in Hrvati. elimo mu obilo blagoslova pri sveenikem delu med istrskim narodom. Kolera je grozila zopet letos, da preplavi Evropo, ko je Turija iz Azije klicala svoje zadnje ete na balkansko bojie. Povzroitelj kolere je bacil, ki ga po njegovi skrivljeni obliki imenujejo comma-bacillus. Ta bacil se neznansko hitro mnoi in povzroi bljuvanje in diarejo z drugimi znaki kolere. Dve ognjii sta, iz katerih se razirja ta bolezen na vse kraje starega sveta. Eno ognjie je v severovzhodnem delu Zapadne Indije, drugo pa v Arabiji v bliini Meke, odkoder jo zanaajo mohamedanski boje-potniki na vse strani. V teh krajih kolefa nikoli ne ugasne. Nai sliki (str. 237 in 238) nam kaeta bacila kolere pod povealnim steklom in pot, po kateri se je doslej irila kolera iz svoje domovine v Indiji in Arabiji po Evropi in Aziji.
240
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si