Listek. 699
podobo pokojnikovo in stane samo 10 kr. Dobiva se pri pisatelji v t. Vidu nad Ljubljano.
Schlussvvort zur Ortsnamenforschung in Karnten. Klagenfurt 1891. (To in prejnjo knjiico ,,Zur Ortsnamenforschung in Karnten" prodaja knjigar A. Raunecker v Celovci za 30 kr.). Katoliko - politiko in poljedelsko drutvo za koroke Slovence je izdalo konni odgovor na drugo brouro g. A. pl. Jakscha: Eine offene Antwort auf die anonvme Schrift Zur Ortsnamenforschung in Karnten" etc. V tem odgovoru pobija izobraen slovenski pisatelj, ki se pa ne sme" imenovati s polnim imenom, da ga ne po-tipljejo z debelim prstom," najprej sumnienja in splone fraze g. pl. Jaka ter mu dokazuje strankarstvo in tendencijoznost. Ve svojih prejnjih trditev in sumnienj je moral gosp. pl. Jak nekako srameljivo in skrito preklicati, a veuder nee spoznati, da je na krivem poti. Sklicuje se zopet na stare listine iz XV. stoletja, v katerih se e nahajajo nemka imena za slovenske vasi, a slovenski pisatelj mu odgovarja, da to le dokazuje, da so e takrat slovenska imena prestavljali, ne pa da je nemko ime stareje od slovenskega. Se sedaj se nahaja v Nemcih mnogo slovenskih krajevnih imen, katera so pa v srednjevekih listinah isto drugae zabeleena, dokaz temu; da so nemki pisarji slovenske vasi asih prekrevali do cela svojevoljno. Potem prehaja g. pisatelj k posameznim neisti-nitim trditvam pl. Jaka ter mu zlasti obirno in korenito dokazuje, da se vas Eis (Led med Pliberkom in t. Pavlom) ni imenovala prvotno ,,Eisen", da torej slovensko ime ni svojevoljno skovano, nego da je nemko ime zgolj le prestava slovenskega imena. Pl. Jak ima jako udne pojme: priznava sicer, da so Slovenci pred Nemci stanovali na Korokem in da se je veina Koroke ele v mnogih stoletjih ponemila, vender hoe dokazati, da so nemka imena na Korokem stareja od slovenskih! Politiko drutvo za koroke Slovence je spoznalo, da namerjajo pl. Jaka trditve kodovati politikim pravicam Slovencev na Korokem in zato se po pravici in kar najodloneje ustavlja napanemu tolmaenju krajevnih imen. Zato pa je tudi izdalo omenjeni dve knjiici, ki sta radi temeljitosti svoje vredni, da jih pazno ita vsak zaveden Slovenec in se prepria o nakani Nemcev. S. R.
Poziv slovenskim pevcem. Slovenci radi in dobro pojd, tega nam ne odrekajo cel6 nasprotniki. To svojstvo nae nas je usposobilo, da so se v vsakem vejem kraji osnovali pevski zbori, ki s pesmijo slovensko in slovansko pospeujejo drutveno ivljenje, bude" in krepe" n&rodno zavest. Ali ta namen pevskih zborov, dasi lep in plodonosen, ne more in ne sme" nam zadoati v sredii Slovenije. Slovenci smo zadnja leta vsestranski napredovali in se popeli v vedi in umetnosti do samostalnega, na strokovno izobraenje oprtega delovanja, egar najviji namen je znanstvena in umetnika popolnost. Ali naj torej zaostajamo v umetnostnem petji? Ali naj nam ne bodi i pri petji do tega, da se dvignemo do one visoke stopinje, na kateri samopravno kraljuje glasba kot umetnost, izkljuujo vse neumetnostne tenje ? Narodova ast zahteva od nas, da ne podrejamo ve petja drugotnim namenom, da je marve negujemo kot umetnost umetniki dostojno.
Te misli so vodile pevce, ko so osnovali novi pevski zbor Glasbene Matice. Namen temu zboru je torej, gojiti zgolj umetnostno, akademiko-pevski dostojno petje, ki naj bi bilo merilo, koliko vzmoremo Slovenci v tej glasbeni stroki.
e prvi javni nastop dne" 18. malega travna je pokazal resno voljo zborovo, priblievati se temu vzvienemu idejalu, in strokovnjaka ocena je bila sicer stroga, a izrazila je vender nadejo, da bode bela Ljubljana v nedaljnem asu sredie najboljega jugoslovanskega umetnega petja.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si