kaj modernega o Kristusu. Jaz Vam zaloim. Videli boste . , . Nagrada bo veja, nego mislite predujem takoj. Samo moderno, brezobzirno, da pade vaemu narodu mrena z oi," Odprl je predal elezne skrinje in zasmejali so se bankovci. A Niko ni odprl ust. Prekrial je roke in mislil . . , Umel je dobro, kaj hoe od njega idovski zalonik in util je, da ne more, da ne sme. Naglo je la mimo njega narodova zgodovina: Boj za Kristusa vse ase , , , Boji s Turkom, lutrskim prevratom, moderno dobo. Pred njim so vstali dedje in pradedje. Nosili so kamenje na visoke vrhove. Ni jim bilo al ne potu, ne uljev. Na one vrhove so romali s slovesno pesmijo, z vihrajoimi banderi. Vse ivljenje tega naroda samo romanje k visokim ciljem, A na vrhu, spomenik vseh vekov, Kristus, ki proi utrujenim svojo roko , , , Kaj bi rekel ta narod, da podre brezbona roka Kristusa, njegov up ? Ne!" je izjavil odlono Niko, Ni e priel as . . . Moj narod zbesni, se upijani, ako mu vzamemo ivljenjsko oporo vere. Moj narod zbesni, razbije vse. In kdor bi spisal tak spis, zanj ne bi bilo ve mesta v domovini," Zalonik je skomizgnil z rameni: Premislite se, prijatelj. Jaz ostanem pri svoji ponudbi," Takrat je mislil Niko tako. Danes misli drugae. Govorile so poasti noi: Vrzimo krie raz zvonike , . . Rekla je Helena: Molila bom zate, Molila! To je njena ljubezen, njegovo plailo! Vstal je. Dan se je zavil v sive oblake. Morda je bil tak dan, ko je sklenil Jude, da proda svojega Gospoda, Pogledal se je v zrcalo in se prestrail: Zabrekle so ile nad nosom, kakor Kajnovo znamenje je na elu. Toda govorile so poasti noi: Ne bodi rtomir, volkodlak! Trdega obraza je naznanil materi: Ne dajajte nikamor, kar Vam je prinesla ona tercijalka, jaz LEGRAIN: DEMON MODERNEGA ASA, / 405