Gospodarski in političen list za KprošKe Slovence.
Izhaja vsak petek
v Kranju.
Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročnina in in-serati naprej. Vsi rokopisi, pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo «Korošca» v Celovcu. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje za eno-stopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru.
Posamezne številke stanejo 10 vin.
Štev. 20.
V Celovcu, v petek, dne 3. aprila 1908.
Leto I.
Pašne in druge pravice v novejšem ČaSU.	Dalje
Servitutni patent iz leta 1853 ima prevsem namen varovati in urediti kmetom njihove servi-tutne pravice na tujih, predvsem graščinskih zemljiščih, ta patent ima v očeh — vsaj po besedilu in duhu postave, — predvsem gospodarske koristi kmetov.
S 1. januarjem 1853 pa je stopila v veljavo obenem tudi gozdna postava, ki pa ima namen, ščititi ne le graščakom gozdove, ampak varovati gozdove sploh. Ne rečemo ravno, da bi bila ta gozdna gostava neka konkurenčna postava s servi-tutnim patentom, vendar pa lahko trdimo, da imajo od te postave največ koristi posestniki gozdov in da je že marsikateri kmet moral okusiti vso trdost in težo te velevažne postave v varstvo gozdov. Ta postava ni imela od prvega početka naravnost namena biti neka protipeza že večkrat imenovani postavi iz leta 1853 (servitutnem patentu) v varstvo kmetskih servitut, a v resničnem življenju opažamo, da je temu vendarle tako. Tam, kjer se križajo kmetske pravice, tam, kjer trčita na tem polju skupaj graščak, posestnik gozda s kmetom, odloča v praktičnem življenju na korist gospoda in večkrat na škodo kmetu gozdarska postava s svojimi strogimi določili. Le prevečkrat se razlaga ta postava v korist gospoda, gozdnega posestnika, ki hoče svoje gozdove razširiti kolikor mogoče.
Temu nasproti pa hoče zopet kmet za svoje pravice vsega varstva, pridobiti jih ali vsaj utrditi. In tako opažamo ravno tako še danes vkljub vsem postavam še ravno tisti boj kakor poprej
med graščakom in njegovim podložnim, zdaj pa med lastnikom gozdov in poljedelcem, kmetom. Eden kakor drugi hoče razširiti svoje pravice v svojo korist, pri čemur nastane interesni boj. V tem	podpira le preveč močnejšega, to je
gospoda, ravno gozdna postava.
Gozdna postava hoče ohraniti ves gozdnati svet svojemu namenu, to se pravi, glavno in rekli bi edino načelo te postave je: kar je gozd, mora biti in vedno ostati gozd. Po tej postavi skoro ni mogoče napraviti iz gozda kaj druzega. In znano je, kako stroge kazni so postavljene za vsak najmanjši pregrešek zoper to postavo. Gozda se brez oblastvenega dovoljenja skoro dotakniti ne smeš, kjer si posekal, moraš takoj zopet zasaditi, v gotovih gozdovih sploh ne smeš sekati, v drugih pa zopet samo nekatera drevesa in pod gotovo kavcijo.
Gozdna postava pa se dotakne tudi drugih pravic, ki imajo kaj opraviti z gozdom, in v tem oziru so ravno pašne pravice najvažnejše. Tudi te pravice urejuje gozdna postava seveda na korist gozdov, gozdna postava te važne kmetske pravice omejuje, kolikoi more, tako da se ravno pri teh pravicah najbolj kaže, da gozdna postava varuje tukaj močnejšega nasproti slabejšemu — kmetu.
Zato pa smatramo za neobhodno potrebno, da se pečamo v tem poglavju pri tej prevažni postavi ter jo našim kmetom v glavnih potezah kolikor mogoče po domače razložimo, predno govorimo naprej o naših kmečkih servitutnih pravicah.
Kakor zahteva servitutni patent, da mora graščak v prilog kmetu trpeti in dovoliti, da vozi, pase in izvršuje druge pravice kmet na graščin-
skem svetu, tako pa zahteva zopet gozdna postava, da mora kmet marsikaj dovoliti na svojem lastnem svetu, kar je v korist lastnika gozdov. In tu takoj naprej že omenjamo tista določila gozdne postave, vsled katerih je politična oblast upravičena ukazati kmetu, da trpi, da čez njegov svet spravi lastnik gozda les, drva in druge gozdne pridelke. Ta postava torej posega globoko v kmetske pravice, — zato hočemo v tem in naslednjem poglavju seznaniti ž njo naše kmete.
Gozdna postava razločuje med privatnimi, občinskimi (skupnimi) in državnimi gozdovi. Ta razlika pri marsičem pride v poštev, posebno pa tedaj, kadar se gre za to, da bi se gozdni svet izpremenil v drugačno zemljišče. Za vse gozdove brez razlike pa velja vrhovno in glavno pravilo: brez oblastnega dovoljenja se ne sme niti pedi gozdnega sveta odtegniti gozdni kulturi, to se pravi: gozdnega sveta se ne sme na lastno roko izpremeniti v kaj druzega kakor v gozd. Stroga kazen zadene tistega, ki bi si upal svojevoljno napraviti iz gozda na primer njivo ali travnik. Predno izda ali odreče gozdna oblast (okrajno glavarstvo) dovoljenje za izpremenitev gozdnega sveta se ima predvsem ozirati na javne koristi, potem pa zaslišati vse tiste, ki imajo kakšno pravice (tudi tiste, ki so intabulirani kot zastavni upniki), sploh vse interesente (zlasti v potrebi tudi sosedne lastnike gozdov), ako imajo kaj proti taki izpremembi. Zaslišati se imajo tudi izvedenci v gozdnih stvareh, potem šele razsodi okrajno glavarstvo, ali se taki prošnji ugodi ali ne. Oblast izda lahko tako dovoljenje tudi samo za gotov čas, to se pravi, da dovoli za gotovo dobo za drugačno uporabo, da pa ukaže po preteku te dobe zopet zasaditi drevje ter tako zopet izpre-
PODLISTEK.
Nekaj o mravljah.
Občudovanja vredna je marljivost mravelj. Kdo ne obstane rad tik mravljišča ter opazuje majhne živalice pri njihovem neumornem delovanju? Ta se potrudi, da spravi poginjenega hrošča v spodnje shrambe, ona zopet privleče breme, ki je trikrat večje od nje. Tako ima vsaka dosti opravka. Mravljišče mrgoli samih pridnih delavcev. Vsa dela se vrše v popolnem redu.
V Ameriki živi neka posebna vrsta mravelj, ki nabirajo strd ter jo shranjujejo za slabše čase. Zategadelj so tudi dobile ime »strdonosne mravlje.* Za shrambo strdi pa ne delajo piskercev kakor naše čebele, ampak da je bolj ročno, rabijo namreč mesto teh za shrambo ali lonce svoj lastni život in sicer zadek.
Amerikanski naravoslovec Mc. Cook, kateri je strdonosne mravlje dolgo opazoval, pravi, da shrani mravlja v svojem zadnjem delu primerno 0'40 gramov strdi, toraj več nego osemkrat toliko, kolikor tehta cela mravlja.
Po dolgem težavnem opazovanju teh mravelj je tudi dognal, kje da nasrkajo mravlje toliko
medu. Komaj da solnce zaide, zapustijo delavci prostrano jamo ter hitijo k bližnjemu dobovemu grmu. Na vejah so namreč narastki, ki se imenujejo šiške (tudi doljice) in v katerih se najde zalega (jajčka) muhe šiškarice. Dokler se ögre (zalega) razvija, teče iz šiške vedno belkasta, sladka tekočina, ki služi mravljam kot strd. To tekočino hodijo lizat ter se je tako napijejo, da opazovalec vidi, kako se zadek vedno boljinbolj napihuje. To delo traja celo noč, ki ga pa ne opravljajo vsi prebivalci mravljišča. Precejšen del jih ostane kot straža pri vhodu doma.
Ko se dani, se vračajo zadnji delavci proti svojemu domu. Toda vhod jim ni prej prost, nego da razodenejo svoje parole, kakor je to sploh navada pri vseh mravljah, seveda na svoj način.
Ob tej priliki oddajo nekaj medu lačnim stražam; toda ne veliko, kajti večina se shrani. Kot posoda za to služijo delavci, ki imajo posebno nategljive zadnje dele. Tistim se še izdaja tudi ostala strd.
Za svoje bivališče kakor tudi za shrambo živečih strdenih posod si napravijo mravlje prostorne jame v peščenjaku (v skali). Jama, ki jo je našel Mc. Cook v Ameriki, je bila 8 čevljev ' dolga, tri čevlje visoka, poldrug čevelj široka ter
zelo okusno izdelana. Na stropu jam pa so visele posode, druga pri drugi in sicer po jamah z več tisoč prebivalci okoli šeststo.
Nabiranje strdi pa ne traja dolgo. Ako se iz ličinke (gosenice) razvije šiškarica, se odrastki posuše, studenci posahnejo in pasji dnevi se začnejo. V tem času pa se živi vse ljudstvo od medu pitanih mravelj.
Indijanci so že davno poznali take mravlje, katere hranijo v sebi med ali strd ter so jih zavoljo tega zasledovali in še sedaj se pri njih ta mrav« ijinčna strd čisla kot posebno ukusna jed pri že« nitbah in pojedinah.
Ker je pa zasledovanje mravelj zelo težavno, in ker množina strdi nikakor ne poplača truda, popušča njih zasledovanje.
Naravoslovec Mc. Cook je izračunil, da se še fund strdi od 1000 strdonosnih mravelj ne dobi. Dalje pravi, da sta morala dva delavca pol tedna obdelovati skalo, preden sta prišla do gnezda.
Tako vidimo, da imajo mravlje v svojem življenju in delu nekaj čisto podobnega kakor čebele.
Naročajte pravi domači koroški Ust »Korošec“!
meniti v gozde. Pri državnih gozdovih pa pridejo pri tem še vse drugi oziru v poštev, zlasti ima pri tem besedo tudi vojni minister, in predvsem seveda poljedelsko ministrstvo.
Tako vidimo, kako skrbi ta postava za varstvo gozdov, da, lahko rečemo, da je menda ni stvari v državi, za katero bi se država toliko brigala kakor ravno za gozdove.
Mislili bi, da so lastniki gozdov najsrečnejši državljani, ker postava tako zanje skrbi. Toda postava v marsičem skrbi bolj za stvar samo kakor za lastnike iste, in še za to včasih dosti preveč, tako da tu po vsej pravici lahko rečemo z Nemcem: „Das ist zu viel des Guten!“ In kjer je preveč dobrot, tam se kaj rade izpremcnijo te dobrote v — slabo. Koristna, lepa in silno skrbna je ta postava na prvi pogled, toda ni vse zlato, kar se sveti, in tako je tudi z gozdno postavo.
Nadaljevanje sledi.
Podružnice Ciril-Metodove družbe na Koroškem.
Prva podlaga zdravega razvitka in pravega napredka narodovega je na podlagi materinega jezika urejeno šolstvo. Okoli šolskega vprašanja, ki stoji med zahtevami vseh kulturnih narodov na prvem mestu, se vrti tudi prihodnjost koroških Slovencev. Šolsko vprašanje je, kakor za vse narode tako tudi za koroške Slovence, najvažnejše! Zato bi se pa morali koroški Slovenci za to pereče vprašanje veliko bolj zanimati, kakor se zanimajo v resnici. Sicer se je tupatam na shodih zaropotalo tudi o tem vprašanju par besedi, toda ostro zarisanega šolskega programa koroški Slovenci dosedaj niso imeli in ga tudi še danes nimajo. Od prvega do zadnjega bi morali biti uver-jeni, da mora priti na Koroškem prejalislej do rešitve šolskega vprašanja in zategadelj bi se moralo vzbujati zanimanje za šolstvo in za visoki namen naše šolske družbe med našim ljudstvom dandanes še veliko bolj, nego kdaj poprej. Najlažje bi se to doseglo v podružnicah Ciril-Metodove družbe, ki so po syojem programu prava ljudsko-izobraževalna in družabna središča za vse stanove slovenskega ljudstva, če res izvršujejo svojo nalogo, so pa tudi najboljša opora naše šolske družbe. In ravno podružnice Ciril-Metodove družbe na Koroškem, ki so bile ustanovljene v prepričanju, da je usoda obmejnih Slovencev usoda celega slovenskega naroda, imajo nalogo, da vzbujajo v srcih slovenskega ljudstva narodno zavest in mu vcepijo mnenje, da je le pouk na podlagi materinega jezika vspešen in po naravnih in pedagogičnih zakonih edino pravilen. 18 podružnic Ciril-Metodove družbe obstoja na Koroškem, a 9 jih leta 1907 niti letnih prispevkov ni poslalo. 9 podružnic toraj leta 1906 niti letnega občnega zbora ni sklicalo. To je za koroške Slovence, ki so ponemčevanju najbolj izpostavljeni
Za kratek čas.
Dober svet. Gost (ki je dobil slabo natočen kozarec piva): „Koliko piva stočite na teden?“ Gostilničar: „Deset sodčkov.“ Gost: „Če se bodete ravnali po mojem svetu, jih lahko stočite 11 na teden.“ Gostilničar: „O rad, prosim povejte 1“ Gost: „Točite boljšo merol“
Radovednež. A: „Veš, kaj je danes najnovejšega v Podjunski dolini?“ — B: „Kaj?“ — A: „Lej ga, no, zato vprašam, ker ne vem.“
Dobrohotnost. Gostilničar: „Denar lahko shranite pri nasl“ Gost: „To se mi ne zdi potrebno.“ Gostilničar: „Zakaj pa ne, saj ga morate tako pri nas pustiti.“
Opravičenje. „No, koliko ste pa zapisali za ta dobrodelni namen?“ „Nič, veste, že v šoli sem imel nezadostno v pisanju.“
Ribniška. Ribničan pripoveduje: „Večkrat sem stavil v loterijo, pa nič zadel. Jezen grem pred tisto kolibo, kjer obešajo tiste „ni,imare“, zgrabim gorjačo in precej zadenem vseh pet.“ — „Pa ste potlej kaj dobili?“ — „O, dobil bi bil, dobil — pa nisem čakali"
in so družbine podpore najbolj potrebni, žalostno znamenje. Med njimi bi moralo biti zanimanje za šolsko družbo najbolj živahno. Morda bo kdo ugovarjal, da je letni občni zbor, pri katerem sc pobirajo prispevki za družbo, itak najpoglavitnejša prireditev vsake podružnice. Toda temu ni tako; podružnice ne smejo biti samo nabirališča letnih doneskov za družbo, ampak tudi vzgajališča svojih udov, in kot take imajo tako obširen delokrog, da bo vsak rodoljub, ki hoče žrtvovati svoje moči v blagostanje svojega naroda, kot živ podružnični ud prav lahko kaj pomagal. Sicer pa te vrstice niso namenjene toliko tistim podružnicam,' ki prirejajo vsaj letne občne zbore in pobirajo pri članih prispevke za družbo. Namenjene so pa tembolj onim podružnicam, ki so ustanovljene menda samo za papir v takih krajih, kjer se ustanavljajo sedaj različna druga društva. Proti ustanavljanju dobrih drugih društev sicer nimamo nobenega ugovora, ker se narodna zavest vzbuja le po delu društev. Neo po reki j i va resnica pa je, da bi vzorno delovanje že obstoječih podružnic nadomestilo zlahka marsikatero drugo slovensko društvo, ki morda sedaj prireja kake s h odein predavanja, ki pa v narodnem oziru in za šolsko vprašanje ne vzbuja nobenega zanimanja. Mi opazujemo, da se taka nova društva, imenujejo se navadno „katoliška izobraževalna društva“, posebno napravljajo tudi v krajih, kjer je bila svoj čas z veliko narodno navdušenostjo ustanovljena podružnica naše šolske družbe. Podružnica se na tak način potisne čisto na stran, kakor da bi bile sedaj naenkrat kaj slabega. S tem se škoduje narodni zavesti, in šolski družbi, ki je za nas koroške Slovence že mnogo storila. To mora postati drugače. Razširjajmo med našim ljudstvom zanimanje za dobro šolo in našo šolsko družbo; tukaj leži naša boljša bodočnost in vsak, ki dela proti takemu napredku, je škodljivec naše bodočnosti.
Dopisi.
Jezersko. Velecenjeni gospod urednik! Nikar ne zamerite, ako sem vam poročal iz naše slavne Jezerske parkrat tudi o pretepih. Jaz mislim namreč, da se zna tudi pijanec in pretepač poboljšati, ako bere, kako grdo je to, in vidi, da se tako grdo obnašanje povsod zve.
Tudi danes Vas prosim, da mi odmerite v vrlem „Korošcu“ skromen kotiček o nastopu dveh tukajšnjih bratcev. Dosedaj smo to namenoma zamolčali in sicer posebno iz dveh razlogov. Prvič sta nadepolna provzročilelja jezerska rojaka, oziroma sta v neposredni bližini Jezerskega doma, drugič sta pa — celo semkaj pristojna, potemtakem „najpristnejša“ Jezerjana. Ker pa je znani zagovornik tukajšnjih škandaloznih razmer dal v zadnjem „Miru“ nekako, ne povsem zlati resnici
Premeteni Jurče. Mati: „Miš je v mleko padla! Si jo li ven vzel?“ — Jurče: „Ne! Mačko sem vrgel noter, naj jo ven vzame.“
V bolnišnici. Bolnik: „Gospodje dohtarji, kaj vendar zbadate in režete po moji nogi?“ — „Krogljo iščemo." — „Ali niste mogli tega prej vprašati; krogljo imam jaz že davno — v žepu!“ Kaj je dobro na svetu? Izpovednik je tolažil umirajočo ženico z boljšim življenjem po smrti, ker na tem svetu tako ni nič dobrega. — „Oh pač; mesene klobase in svinjska reberca,“ vzdihnila je ženica.
Kateri je pametnejši? Trgovca K. in V. se pričkata, kateri je bolj premeten in spreten. K. reče: „Verjamite, da jaz vas stokrat prej prodam, ko vi mene enkrat.“ — V. se odreže: „Verjamem, kajti za vas bi nihče niti beliča ne hotel datil“ Ta se zna ceniti. Sodnik: „Nerazumljivo mi je, kako ste mogli odpreti vse ključavnice in vrata, ne da bi bil kdo kaj slišal.“ — Tat: „Mislim, da tega ne razumete 1 Ako ',e hoče eden izmed nas preživeti na svetu, moia kaj znati. Malo pisati in obsojati uboge zatožence, to ni polovico tako težko.“
odgovarjajoče pojasnilo, se naj zahvalita temu gospodu, če moramo sedaj govoriti tudi o teh slučajih.
Res je sicer, da je naše delavsko ljudstvo po pretežni večini iz „vroče“ Kranjske; vendar so nekateri prav marljivi. Znano pa je, da je temperament ondotnih prebivalcev živahnejši, to se pravi, Kranjec sc hitreje razburi od Korošca. A da bi bili edino le Kranjci pretepači, da bi bili pro-vzročitelji pobojev izključno le ti, ter da so vsi domači mladeniči popolnoma mirni in se le v sili branijo, ni resnično. In v dokaz zato navajam kar dva slučaja v vrlem „Korošcu“. Izprva pa prosim, naj mi naši fantje, kar jih je pridnih in poštenih, oprostijo, če zopet „poštriham“ tiste, ki v svoji podivjanosti delajo sramoto celi občini.
Pred mesecem dni so obhajali pri zgornjem Verniku domači praznik — prašiče so klali. Ker je pri sličnih prilikah veliko več dela nego druge-krat, tedaj je lahko umevno, če so se ženske nekoliko zakasnile s kosilom. To pa ni bilo po volji bratoma Okorn, ki tam služita. Začela sta tako divje razbijati, da ju je moral gospodar na mah odpustiti. Bratca Okorn — kakor sem zgoraj navedel, „pristna“ Jezerjana — jo kreneta naravnost v bližnjo gostilno, od koder sta se vrnila šele v noči, seveda vsak precej napit! V takem navdušenem stanju je menda človek nekoliko hrabrejši. Stopivši v stari dom, sta začela druge klicat na korajžo. Da ne bi bili skrili enega hlapca, bi bilo menda siromakovo življenje v nevarnosti. Ker pa zaželjenega plena vkljub dolgotrajnemu brezuspešnemu iskanju nista mogla najti, še začneta vesti, kakor bi ju bil hudič obsedel. Zdajci sta začela pravcato nasilno rokovnjaško delo: za-tvorjena vrata sta vrgla iz stežajev, hlapčevo posteljo sta izpraznila, jo postavila kvišku ter obesila posteljno pripravo črezenj, nedolžno peč sta strla in poleg tega zverinsko rjovela. Domači od sile prestrašeni so pozvali orožnika. A predno je ta pritekel na lice mesta, sta jo bila v pomirjenje domačih že odkurila proti očetovemu stanovališču. Navedeni slučaj se je prijavil sodišču, katero je vsakega precej kaznovalo.
Zdaj pa vprašam, ali mar take surovosti še hvalimo? Ali ni skrajni čas, da nastopimo sami proti takemu obnašanju, da nasprotniki ne zabavljajo čez nas še bolj ? Mislim, da mi bo pritrdil vsak gospodar, ki ima take hlapce in vsak Slovenec sploh!
Bajdiše. (Poštni sel) bo začel s prvim aprilom hoditi iz Borovelj na Bajdiše. Tako se vsaj govori med našimi delavci. Ne vem, ali je ta vesela novica, ki se tukaj razširja, tudi resnična; povem samo to, da si Bajdišarji že davno želimo pismonoše, ki bi nam redno prinašal „pošto" na Bajdiše. Bajdiše so industrijske in kot take stojijo s širnim svetom v zelo živahni zvezi, ki je dosedaj veliko trpela zato, ker nismo imeli poštnega sela. Če smemo upati, se bodo s prvim aprilom poštne razmere za naš kraj precej zboljšale. In to bo spet velik napredek za Bajdiše.
Golšovo pri Žlhpoljah. Kopajnik v Humčah je odprl gostilno, katero so si Humčani že dolgo želeli. Prav je, da so jo dobili, ker so posebno v poletni vročini zares potrebni dobre pijače. Tu-intam pa pridejo tudi Dravci po opravkih v Humče in si radi privežejo duše z dobrim pivom ali vinom. Želeti bi bilo, da bi g. gostilničar Kopajnik zmirom točil pristno, dobro pijačo. Potem ga bodo vsi radi obiskovali. — Tik Drave ležijo Humče. Vendar je ta vas zelo prijazna in vabljiva. „Humška cerkvica“ stoji na majhnem hribčku, od koder je krasen razgled po celem Spodnjem Rožu. Sosedni Glinjčani, katere loči od Humčanov deroča Drava, prav radi prihajajo v Humče. Upamo, da bodo prišli sedaj, ko toči Kopajnik dobro kapljico, še rajši v naše prijazne kraje.
Slov. Plajberg. Odšel je od nas g. učitelj Tarmann v svoj rojstni kraj Žilo. Naslednik njegov menda še ni določen, zato ostanejo otroci za nekaj časa brez pouka. Seveda nam to ni po volji, ker tudi v naših gorskih krajih spoznavamo od dne do dne bolj potrebo učenja in korist izobrazbe. Saj je znano, da so Plajberžani bistre glave in marljivi. Zaradi tega postajajo naši gorski
koti nekaterim pretesni in ti se podajo v svet, bodisi v dolino ali na Gorje kmetovat, ali pa v mesto delat in študirat. Tudi podjetnosti nam ne manjka, saj je skoraj vsa naša lesna trgovina, katera ni ravno majhna, v rokah domačih podjetnikov, kar je menda malokje drugod. Pa vse te dobre lastnosti bi se razvile še bolj z dobro šolo in zato želimo, da dobimo prav dobrega slovenskega učitelja.
Jezersko. (Odgovortistemudopisniku v „Miru“,ki brani pretepače?) Skrajni čas je že bil, da ste v „Korošcu“ začeli prijemati tiste fante, ki spravljajo našo vas in celo okolico s svojim pijančevanjem in vednim pretepavanjem v sramoto. Koliko škode imamo mi gospodarji, če dobimo take hlapce, koliko strahu moramo včasih prestati, koliko je potov in sitnostij, če moramo pričevati in koliko opravila imajo pri nas orožniki. Pred kratkim je deželno sodišče v Celovcu obsodilo par takih pretepačev, ki so žalibog Jezerjani, na več mesecev ječe, ker so pri Karničarju razmesarili nekega hlapca. Zato tudi ni res, da bi se pri nas ljudstvo jezilo nad „Korošcem“; jezimo in razburjamo se čez take pretepače, in zdaj še tudi čez tistega, ki jih hoče braniti. Zato pa pravimo: „Prav ste imeli, če ste naše pretepače malo prijeli in prav hvaležni smo vam zato. Ker pa znamo brati, tudi sami vemo, da čez pridne naše fante nikdar niste kaj slabega rekli; zato tudi ne zastopimo, zakaj hujska tisti dopisnik proti „Korošcu“, namesto, da bi tudi on malo oziral se na to, koliko trpimo gospodarji in naši pridni sinovi pred takimi pijanci. Grajati take ljudi in jih svariti, to je le dobro delo, nikakor pa ne proti veri in maternemu jeziku. Zato tudi ne zastopimo, zakaj vleče tisti gospod vero v to reč. V „Korošcu“ smo brali dosedaj samo koristne reči in ga bomo zato radi brali tudi za naprej. Pa brez zamere.	Kmet.
Št. Peter pri Vašinjah. (Poštne razmere.) Naš kraj leži na solnčni strani Št. Pe-terske gore, eno uro hoda od mesta Velikovec in ima dvorazredno šolo, župnijski in občinski urad. Uradna pisma, ki se oddajo v soboto šolskemu vodstvu, občini ali župnijstvu, se spre.mejo šele v torek popoldan. Da se nujne zadeve pri takih razmerah nikakor ne morejo pravočasno rešiti, je umevno. Pošiljatve, ki pridejo v Velikovec v soboto po obhodu Št. Peterskega pismonoša, čakajo najmanj do prihodnje srede. Doposlane reči, ki lahko usmrade, pridejo toraj popolnoma pokvarjene v roke sprejemnika. Ako kdo nenadoma umre, se lahko zgodi, da se mrlič prej pokoplje, nego da naslovljenec sprejme naznanilo. Da so takšne razmere v kaki zakotni gorski vasici, ni nič posebnega. Da se pa kaj takega godi v kraju eno uro hoda od Velikovca, to pa presega vse meje, tembolj še, ker je blizu državne ceste z Velikovca v Grebinje in ker je v tem tri ure oddaljenem trgu vsakdanja poštna zveza, pri nas pa samo trikrat v tednu. Želeti bi bilo, da bi se vendar malo oziralo na želje občanov, da bi lažje porabljali prebivalci bližino mesta, ter da bi se navedene razmere kmalu odpravile.
GHnje. Nagle smrti je umrla gospa Ana Tratnik, gostilničarka na Trati pri Glinjah. Za njo žaluje mož, hčerka Pavla, omožena Spöck v Borovljah, in dva sina.
Podgora. Uslužbenci pri pivovarni Oblasser so zadnje dni začeli štrajkati, ker so bili preslabo plačani. Njih zahtevam se je ugodilo in so jim bile plače povišane.
v*
i


Slovenci, ne zabite družbe SV. CIRILA IN MET09AI
i



*
Narodne zadeve.
Plemenit rodoljub. Inženir Viljem Polak, ki je zadnjo nedeljo umrl v Tržiču, je zapustil družbi sv. Cirila in Metoda približno
1 88.000 K- Užitek od te glavnice ima deloma njegova soproga, deloma njegova sestra do svoje smrti. Tržiškemu Sokolu je zapustil blagi pokojnik 300 0 K, slovenskemu bralnemu društvu v Tržiču 3000 K, otroškemu vrtcu 2000 K, za slovenska učila 1000 kron, dijaški kuhinji v Kranju 6000 K, za učitelja petja in godbevTržiču 6000 kron. Za slovenske tehnike je določil ustanovno glavnico 1 5.000 K. Slava takemu rodoljubu, kakršnega še ni rodila slovenska mati!
Zadružna zveza v Ljubljani je začela prav premišljeno izpodrivati Zadružno zvezo v Celju s Koroškega. Zadružni zvezi v Celju moramo biti Korošci hvaležni, ker nam je uredila na Koroškem mnogo posojilnic, ki sedaj kar najbolj uspevajo. Pa tudi sicer so gospodje od Zadružne zveze v Celju v narodnem in gospodarskem oziru pod-učevali in budili naše ljudstvo. Sedaj pa, ko gre žito v klasje, bi rada žela vse klerikalna Zadružna zveza v Ljubljani, obenem denarna organizacija dr. Šušteršiča v Ljubljani. Še ni preteklo par let, kar so naši voditelji zabavljali in zmerjali čez dr. Šušteršiča kar se je dalo. Bog ne daj, da bi se bila tedaj Zadružna zveza v Ljubljani upala prekoračiti naše meje. Sedaj pa je naenkrat vse pozabljeno — sedaj je zopet belo, kar je bilo prej črnol In mi bi vendar čisto nič ne rekli, ako bi Zadružna zveza v Ljubljani prišla na Koroško, da bi skupno z zadružno zvezo v Celju pomagala buditi in poučevati. Toda ravno to se ni zgodilo. Zadružni tečaj v Celovcu je bil napravljen brez sodelovanja v to bolj poklicane Celjske zveze in izkazalo se je, da je bil napravljen samo za to, da izpodmakne tla Zadružni zvezi v Celju, da jo očrni in ščasoma spravi s Koroškega. Gospod Pušenjak, katerega je Zadružna zveza v Celju pustila izučiti in ki je potem menda tudi v zahvalo prestopil k Zadružni zvezi v Ljubljani, ni samo čez vse pretege hvalil Zadružno zvezo v Ljubljani in nje poslovanje, on je tudi parkrat omenil, da je ta boljša, trdnejša, bolj praktična, bolj cena i. t. d. kakor Zadružna zveza v Celju. In to je bilo grdo; s tem se naši ljudi niso poučevali, ampak s tem se jim je jemalo le zaupanje v tisto zvezo, kateri se ima Koroška mnogo zahvaliti. To je bil namen splošnih predavanj. Toda tudi namen poučevanja v knjigovodstvu je bil isti. Knjige so boljše kakor pri Zadružni zvezi v Celju, se je trdilo in bilanca je lažja. V dokaz temu se je predložilo udeležnikom en cel kup raznih formularjev, v katere so potem obiskovalci morali vpisati razne številke in imena. Po 24 rubrik so imeli nakateri fotmularji in v teh rubrikah naj bi se naenkrat bili spoznali kmetski fantje. Zalo je treba znati že težavnejši del knjigovodstva prav dobro; za to so trgovske šole in navaden švindel je, če se pridiguje kmetskim fantom, da se bodo v par dneh naučili tako težkega knjigovodstva. To bi bila lepa zmešnjava, če bi se pri naših posojilnicah upeljalo tako knjigovodstvo. In vendar se je tudi v tej točki trdilo, da je to knjigovodstvo boljše kot pri Zadružni zvezi v Celju. Sicer pa bomo o tem še pisali. Tudi vinska razstava v Celovcu je bila prav žalostna; razen par flaš, v katerih so bile prav dobre kapljice — je bilo vse drugo vino kislo, rezko in ubito; skratka ne za naše razmere! Še ena taka vinska razstava in Korošci bodo štajerska vina spoznali le s slabejše strani!
Dočim skušajo Angleška, Francija, Rusija in Italija na različne načine ohraniti ravnovesje na Balkanu in z izdatnimi reformami preprečiti politične nemire, ki bi znale postati nevarne evropskemu miru, hodita Avstrija in Nemčija po drugih potih.
Te dni je bil na Dunaju nemški kancelar knez Bülow. Pravi vzrok njegovemu obisku je vse le pesek v oči. Vsakdo ve, da se kuje nemško-avstrijsko-turška alijanca (zveza), ki je naperjena zoper življenje Jugoslovanov. Za sedaj naj ta alijanca zagotovi Turčiji njeno posest in jo obvaruje vplivom drugih držav v korist Slovanov, za kar bodo nemški trgovci in industrijalci smeli žeti, kolikor bodo mogli. Da bi temu gospodarskemu zavzetju sledila prejalislej politična okupacija, to leži na dlani.
Kakor se vidi, je balkansko vprašanje postalo prav resno in zadobi lahko kritičen značaj.
To kaže potovanje črnogorskega kneza v Petrograd. Knez Nikola je že jako v letih in ne prenese več dolgih polovanj. A vzlic temu se je v spremstvu ruskega zastopnika na Cetinju, Aksi-mova, odpravil v Petrograd, klicat Rusijo na pomoč zoper namene Avstrije in Nemčije, ki hočeta s pomočjo turske vlade priti do svojih ciljev. Kakor se kaže, se jim pa to ne bo posrečilo.
Znotranja.
Kranjski deželni zbor je imel 27. m. m. svojo prvo sejo. Deželni glavar je Šuklje, namestnik bar. Lichtenberg. Odborniki za veleposestvo grof Barbo, za mesta dr. Tavčar, za kmetske občine dr. Lampe, iz cele zbornice je bil izvoljen z nemškimi in klerikalni glasovi dr. Šušteršič, Soglasno je sprejet predlog, naj se izdela načrt novega deželnega volilnega reda, izbrana je v ta namen komisija 12 članov. V komisiji so zastopane vse tri stranke. Sprejet je tudi predlog, naj se otvori trgovska šola s slovenskim učnim jezikom v Ljubljani. Tej šoli naj se dodajo tečaji za posle bank in zadružništvo, šola naj se odpre s prihodnjim šolskim letom.
Gospodarska vprašanja.
Tržne cene
v četrtek, dne 2. aprila 1908 v Celovcu.
		Krone
Pšenica ....	birn . .	13-60
Rž		n	•	*	12 —
Oves		n	•	•	6-—
Koruza ....	n	•	•	10-—
Ajda		» • •	9-60
Ječmen ....	n	•	•	9-60
Fižol		kila . .	18 do 24 vin.
Špeh . . . .	kila . .	1*52 do 1-60
Meso (svinjsko)	it	•	•	1-40 „ 1-50
Krma (sladka) .	100 kil . .	8-
Krma (kislo) .	100 „. .	6*-
Slama	100 „. .	5-40
Ali je priporočati majhno pritlikavo sadno drevje ?
Pri vsaki hiši se nahajajo večkrat prostori, kjer se redijo samo koprive ali kake navadne rože.
Svetovna politika.
Zunanja.
Visoka politika evropejskih držav se zanima sedaj posebnozabalkanske države! Odkar je minister Aehrenthal napovedal, da hoče Avstro-Ogrska zgraditi železnico skozi Sandžak novopazarski ter ustvariti tako direktno zvezo med Sarajevom (Budimpešto in Dunajem) ter med Solunom, od tedaj je balkansko vprašanje zopet na dnevnem redu in je od njega rešitve odvisna bodočnost južnih Slovanov.
Predvsem si moramo biti na jasnem, kaj hočejo evropske velesile, kakor Avstrija, Nemčija, Rusija, Angleška, Italija in Francoska.
Za izkoriščanje teh prostorov bi priporočal novo vrsto malega pritlikovega drevja. To drevje še dosedaj ni tako znano, a vendar se že vidi tuintam. Drevesček je sicer mali in potrebuje tudi mali prostor; ima pa tudi to posebno prednost, da zelo rad rodi in tudi lepši sad do-naša. Tudi v letih, ko ni bilo nič sadja, so pri-tlikovci bogato obrodili. Toraj dokaz, naj se napredni gospodarji tudi te vrste drevja z malimi poskusi poprimejo. Rastlinica ima več oblik, se lahko sadi namesto brajde ob obzidju kot špa-lirček, v gredo namesto kake prestarane vrtnice kot piramida, in tudi ob potih. Drevesčki zahtevajo sicer vrtnarsko znanje, posebno špalirček, piramida manj, pa to se že kmalu priuči. Slednjič
je vendar prijetno, če ima sadjar vsako leto rumenih jabolk na razpolago. Kaj more prijatelja sadja bolj veseliti, kakor ravno lepi sad in pridelek svojih rok? Sadje vendar v sedanjem času vsak čisla in rabi in upati je sadjarjem vedno boljšega dobička.
Cepanje mladih piščet.
Mnogo piščet pogine vsled urne rasti takoj po izvalitvi. Slaba so tako, da ne morejo držati kril kvišku, dirjajo semtertja in se šopirijo. Taka piščeta je treba takoj deti v topel hlev in jih hraniti z mesenimi odrezki, kuhanimi jajci, kuhano ržjo in razmočenim belim kruhom. Najpogosteje zbole v prvih štirinajstih dnevih, včasi pa šele v 5 do 6 tednih.
Oves.
Visoka cena in dobre žetve uplivajo, da kmetje v večji meri sejemo oves. Ker oves zelo rad rase, ga marsikdo slabo pognoji. Kdor dobro pognoji oves, bo dosegel dvojno žetev. Oves ne rabi kalija, ne fosforja, potrebuje pa dušika. Zato je gnojenje s čilskim solitrom na mestu in se izplača bolj kot drugod. Za hektar (1 8/« orala) rabimo 150—200 kg čilskega salpetra, s katerim gnojimo Škrat. Prva tretjina naj se trosi kmalu po setvi, druga, ko je setev vzklila, zadnja, ko oves prav dobro raste.
Vrednost svinjskega gnoja.
Vrtnarjem je dobro znano, da gre glavnata solata rada prehitro v cvet, posebno ob suhem, vročem vremenu. Tej napaki se deloma odpo-more, če pognojimo zemljo, kamor sadimo solato, s čvrstim svinjskim gnojem. Ta gnoj se namreč razpušča le počasi in tudi upliva le počasi; zato rastline ne poženejo tako hitro. Tudi prehitra rast drugih rastlin se lahko omeji s svinjskim gnojem. Umen vrtnar doseže lahko s tem ravnanjem poznejši pridelek.
Nekaj o nasajanju sadnih dreves iz lastne drevesnice.
Vsak gospodar naj bi imel svojo malo drevesnico, iz katere bi lahko jemal sadna drevesca za nadomeščanje starih nerodovitnih dreves. Mala drevesnica bi mu bila razvedrilo ob nedeljah in praznikih, kajti drevesnica nudi vedno nekaj novega. Tukaj malo vsajeno drevesce ne poganja, tam je odžagal mali škodljivec-rilček vršiček na novo požlahtnenjem jablanu i. t. d.
Ako pa je gospodar primoran kupovati sadna drevesa iz daljnih krajev, se mu čestokrat prigodi, da drevesa ne rastejo, ker so se korenice na daljnem potu izsušile, da ne morejo več hrane srkati iz zemlje. Tako izsušena drevesa se morajo na koreninah do živega porezati in v mlačno vodo postaviti, dokler se korenine ne oživijo — potem šele se smejo nasaditi. Vsako novo nasajeno drevo, katero do junija ne požene, naj se potegne iz zemlje in na koreninah na novo do živega poreže in 1—2 dni v mlačno vodo postavi, da oživi in potem na novo vsadi. Na ta način se ravna tudi s cepičem za cepljenje. Ako cepiči niso shranjeni na primernem kraju, radi poženejo, preden jih moremo rabiti, ali pa se posušijo, da niso več za rabo.
Zato se priporoča cepiče bolj suho shranjevati, pred cepljenjem pa na spodnjem koncu do živega porezati, in potem v mlačno vodo postaviti, dokler niso popolnoma sveži. Šele potem se sme cepiti žnjimi. Ako se prvi dan ne oživijo, naj se porežejo na novo do živega in zopet postavijo v vodo. Tako se dajo veli, popolnoma izsušeni cepiči, kateri so mesec dni na solncu ležali, zopet oživeti in za cepljenje sposobne pripraviti. Cepiči, kateri se ne oživijo, naj se odstranijo.
Raznoterosti.
Prebrisan kmet. V neki vasi blizu Konštan-tinopelna na Turškem je nekemu revnemu kmetu žena smrtnonevarno zbolela. Poklicati je moral zdravnika. Ta je takoj prišel, poprej pa, ko je vstopil v sobo, kjer je ležala bolna kmetica, je slekel v predsobi zimsko suknjo in jo obesil na klin. Potem je vstopil k bolnici in se vsedel k njeni postelji. Obljubil je gotovo pomoč, a plačo za preiskavanja in zdravila je hotel imeti vnaprej in sicer je zahteval 40 kron. Kmet bi jih bil dal iz srca rad, če bi jih bil imel pri rokah, a bil je siromak; žena, ki je trpela hude bolečine, se mu je smilila globoko v srce in pomagal si je. Prosil je zdravnika, naj malo potrpi, on se vrne hitro nazaj in tako je ubogi kmetič odšel. V predsobi je vzel zdravnikovo suknjo in jo nesel naprodaj k bližnjemu sosedu, ki mu je takoj izplačal za suknjo 50 kron. Ves vesel se je vrnil kmetič v svojo hišo in izplačal zdravniku honorar 40 kron. Zdravnik je nato preiskal kmetico, določil bolezen in zapisal zdravila. A debelo je pogledal, ko je vstopil v predsobo — suknje ni bilo nikjer. Kmet je takoj obstal, zakaj in komu je prodal suknjo in zdravniku ni preostajalo drugega kakor da je šel k sosedu in kupil suknjo za 50 kron nazaj. Oddati je moral ves zaslužek in še 10 kron navrh za suknjo, turški kmet se je pa z ženo, ki je kmalu nato ozdravela, smejal, ker je tako imenitno opeharil zdravnika.
Delavci beže Iz Amerike. Zadnje dni se je pripeljalo več tisoč delavcev iz Severne Amerike v Trst. Pripovedovali so o slabih razmerah v Ameriki. Položaj se še ne bo kmalu zravnal in zboljšal; zato pa spet svarimo naše delavce pred potovanjem v Ameriko.
Kaj vse še človek zmore, četudi je že prišel ob pamet. V deželni norišnici v Pragi se je zgodila pred kratkim grozovita nesreča. Bil je lep pomladanski dan in bolniki, ki še niso čisto nori, so se sprehajali po velikem vrtu. Naenkrat pa se enemu izmed nesrečnežev zmede v glavi in v blaznosti je vzel na bližnji mizi ležečo sekiro in preklal ž njo drugemu bolniku, ki je korakal v njegovi bližini, glavo na dva konca. Ta se je seveda takoj zgrudil mrtev na tla, znoreli morilec pa je v tem trenotku zbežal s sekiro na bližnje dravo in se kakor opica obešal po vejah. Strežniki so prihajali od vseh strani in vabili norca z drevesa, a vse je bilo zastonj. Znoreli morilec je sekal veje in jih metal na strežnike, kateri so stali pod drevesom. Poklicati so morali gasilno društvo, ki je pristavilo lestve k drevesu in spravifo norca na tla, da so ga potlej odpeljali nazaj v norišnico.
Črne koze v Rimu. V Rimu je v zadnjih tednih obolelo in umrlo precejšnje število oseb na črnih kozah. Oboleli so večinoma Nemci in i Rusi. Vlada je dala zapreti in izolirati hotel „Au-sonia“. Bolnišnica Fabiana je zastražena od vojaštva. Prebivalstvo je zelo vznemirjeno, mnogo Rimljanov je zapustilo mesto.
Silen potres so imeli v mestu Meksiki v Ameriki. Poškodovanih je več hiš, ranjene so štiri osebe. Istočasno je bil potres tudi v mehikanskem mestu Mipali, ki ga je čisto razdejal. Izbruhnil je požar, da je sedaj vse v plamenu. Kdor je ostal živ, beži iz mesta. Mipala šteje 15.000 prebivalcev.
Cesarska dakeljna. Nemški cesar in cesarica sta se mudila minuli teden v Benetkah. Pri tem sta se pa šla dva cesarska dakeljna po mestu sprehajat brez nagobčnikov. Konjederec ju je zalotil in se skliceval, da so pred postavo tudi vsi dakeljni enaki. Vsled posredovanja policije sta dakeljna ušla smrtni nevarnosti. Pred postavo töraj tudi dakeljni niso enakovredni.
Maščevanje lekarnarjevo. K zdravniku dr. Vitolu v Neapolju je prinesel neki sluga zavoj. Doma je bila le zdravnikova žena in dva otroka. Ko so zavoj razvili, našli so v njem prijetno dišeč šarkl, katerega je mati dala otrokom jesti. Kmalu je pa dečku in deklici postalo slabo, padla sta
po tleh in se vila v groznih mukah. Ko je v tem prišel domov zdravnik, je dognal, da sta otroka zastrupljena s strihninom. Dečka je še rešil, deklica je pa umrla. Stvar so začeli takoj preiskavah in dognalo se je, da je šarkl poslal neki lekarnar (apotekar), katerega je dr. Vitolo naznanil, da je prodajal pokvarjena zdravila. Lekarnar se je za škodo, ki mu je nastala zaraditega, tako grozno maščeval.
Žena nočnega čuvaja. V Vel. Varadinu na Ogrskem je nočni čuvaj Banya, ki ima mlado in lepo ženo. Ker je bil mož cele noči v službi, je bilo ženski dolgčas, zato je pustila vedno okno odprto, da je prišel na obisk Jos. Borsi. Neko noč pa je šel mož mimo svoje hiše, ko se je Borsi ravno basal skozi okno. Žena, ki je pri oknu skrita čakala ljubimca, je opazila, da mož gleda, kako se tujec plazi skozi okno. Ženska na krivih potih pa navadno ne izgubi nikoli pameti, zato je brž odprla drugo okno ter začela v noč klicati na pomoč, češ, da se je tat vtihotapil v hišo. Mož hiti prestrašeni ženi na pomoč, ki pa se je med tem že dogovorila z ljubimcem, da se je dal prijeti kot tat ter je bil tudi obsojen na 6 tednov zapora. Seveda mu je obljubila žena za to pokoro primerno plačilo, ko se vrne iz ječe. Toda mož je imel zopet srečo. Neko noč je opazil, kako se plazi skozi okno drugega čuvaja, ki je bil popolnoči prost, Človeško bitje. Takoj je tekel svojemu tovarišu na pomoč, toda pri njem ni našel tatu, temuč — svojo ženo. Sedaj ji menda ni več verjel.
Kdor trpi na božjasti, krču in drugih ner-• voznih boleznih, zah-teva naj knjigo o tem. 52-1 Dobi jo zastonj in poštnine prosto v 5
Labudovi lekarni, Frankobrod o. M,
(Privil. Schwanen - Apotheke, Frankfurt a. M.)
Ura z verižico
za samo 2 kroni.
Radi nakupa večje množine ur, razpošilja šlezijska eksportna hiša: 1 kramo, pozlačeno, 36 ur idočo precizjjsko anker-uro z lepo verižico za samo 2 kroni, kakor tudi 'i letno pismeno garancijo. Pošilja po povzetju	7 3—1
Šlezljska eksportna hiša
F. Windisch, Krakov it Z/II.
Opomba. Ako ne ugaja, se vrne denar.
Pozor, čevljarji!
Naprodaj je najnovejši in najmočnejši
šivalni stroj
za šivanje podplatov
(IJui'oliiafilit-iVIttaioliJii© St. -T)
po jako ugodni ceni zaradi premalega prometa. Več pove upravništvo «Korošca». 3 3_8
5000 kron zaslužka
plačam onemu, ki mi dokaže, da moja čudežna zbirka
600 komadov za samo gld. 2-50
1 pristna švic. sistem Roskupf pat. žepna ura, natanko idoča in regul. s pisni. 3 letno tovar, garancijo, 1 amer. zlato-double pancer verižica, 2 amer. zlato-double prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlač. garnitura, obstoječa iz man-šetnih, ovratmh in prsnih gumbov, 1 amer. žepni nož, 5 delni, 1 eleg. svilena ovratnica, barva in vzorec po želji, najnovejše, 1 krasna igla za kravate s Simili-briljantom, 1 dražestna damska broša, zadnja novost, 1 koristna potovalna garnitura, 1 eleg. usnjena denarnica, 1 par amer. butonov z imit. žlaht. kamni, 1 pat. angl. vremenski barometer, 1 salonski album s 36 umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasen ovratni ali lasni kolije iz pristnih orientalskih biserov, 5 indijskih prerokov - hudičev, ki razveseljujejo vsako družbo in še bOO različnih stvari, ki se jih v vsaki hiši rabi. Vse skupaj z elegantno sistem Roskopf-patent-žepno uro, ki ima sama dvojno vrednost stane le gld. 2*50. — Razpošilja po povzetju ali ako se denar naprej pošlje (tudi pismene znamke)
S. Urbaoh, svetovna razpošiljalnioa
Krakov štev. 375.
Pri naročbi 2 paketov se doda 1 prima angl. britev ali 6 fif. platnenih žepnih robcev. Za vse, kar ne ugaja, denar takoj nazaj, tako da je izključen vsak najmanjši risiko. 6 —1
Izdajatelj in lastnik konzorcij «Korošca* na Koroške». — Odgovorni urednik L. Mik uš. — Tisk Jv. Pr. Lampreta v Kranju,