Posamezna Številka t Ui ii . mesečno, ie se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din - Celoletna naročnino je 50 Din. polletni. 2"> Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-raioin po dogovoru PONEDELJSKI Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/lIk Telefon št 2050 ia >mpa-ny in angleški Roval Duteh Shell, jc bil hkrati s 24 drugimi vodilnimi gospodarstveniki USA aretiran zaradi prevar in sabotaže Roosevellovih gospodar škili odredb. milijonov Irankov. Ko je bil sporazum že zaključen, pa Stavisky ni dal denarja, ampak je hotel ta znesek kriti s ponarejenimi obveznicami bayon-ske hranilnice. Finančni minister teh obveznic ni maral sprejeti in tako ni prišlo do ustanovitve španske agrarne banke. Sedaj se tudi izve, da je Stavisky financiral upore upornikov v Maroku in da jim je kupoval orožje. Pariz, 21 .januarja (a). V parlamentarnih krogih zatrjujejo, da bodo jutri nekateri poslanci vložili v parlamentu zahtevo o imenovanju parlamentarne komisije, ki naj preišče škandal Aleksandra Stavijskega. Za ta svoj predlog bodo zahtevali takojšnjo razpravo. Ker pa je parlament prejšnji teden odklonil podobno zahtevo, bo sedanja najprvo predložena posebni komisiji. Predsednik te komisije je posl. Conijtcre Morel. Komisija bo morala o tej zahtevi predložiti parlamentu posebno jx>ročilo v teku petih dni. pa najsi bo odklonilno ali pritrdilno. Predlagatelji pa bodo morali ibrati za svojo zalite i vo 50 podpisov. Kaj bo z dolarjem? Ameriha še vedno kupuje zlato Newyork, 21. januarja. AA. Wallsircetski krogi se vprašujejo, kako dolgo bo mogla federalna rezervna banka nakupovali zlato v inozemstvu za državno blagajno in kako dolgo bo lahko preprečevala pravilne dolarjeve tečaie Dolar je zadnje dni v primeri z angleškim funtom kolebal. V četrtek je stal v razmerju s šterl ngom pri 49.57, v petek je padel na 50.85, v soboto se je vnovič dvignil na 49.97. To kolebanjc ie povzročila po mnenju teh krogov lederalna rezjr na banka s svojimi nakupi zlata v Londonu. Po zf.d- njem biltenu jc banka kupila v torek in sredo za 4,319.000 dolarjev zlata. To ponicni, da b-j morala banka izdajati težke milijone, čc bo hotela tra.no vplivali tia tečaje dolarja. List ncvvvor-ških trgovcev (c mneja, da bodi štcrling vreden približno 5 dolarjev. Drugi krogi pa so mnenja, da tega dogovora ni, ker bi tudi ne ustrezal interesom obeh prestolnic. Vse kaže, da bi Wa-shington želel razvrednostiti denar na 60 centov To pa bi povzročilo močan skok šterlinga in bi Irank pritiralo na 6.5 centa. Nemški listi proli' Avstriji so umolknili Berlin, 21 januarja. Nemško časopisje je nenadoma prenehalo z objavljanjem napadov na Avstrijo. Poročila o Suvichevem obisku na Dunaju so zelo skopa. Atentati in spopadi v avstrijskih deželah, ki so se prigodili zadnje dni, ne zbujajo več toliko privlačnosti. Zdi se, da je nemško časopisje prišlo do spoznanja, da se je Avstrija le rešila prepada, ki naj bi pogoltnil avstrijsko neodvisnost. Z velikim zanimanjem se pričakujejo rezultati Suvichevega potovanja na Dunaj. 0 Suvichevem obisku pri Dolllussu pišejo listi samo negotove stvari. Vendar pa se povsod poudarja, da je ta obisk dokaz, da Italija ne podpira politični in gospodarski program Dolllussov, ampak da ga hoče tudi braniti pred nemškimi napadi. Dunajska »Die Stunde« piše, da ni izključeno, da bodo še pred koncem tega meseca podvzati energični koraki avstrijske vlade, ki bodo mednarodnega značaja Tako se Dn""ssov načrt, da iznese vprašanje avstrijske neodvisnosti na mednarodno polje, polagoma uresničuje. Sicer še ni dozorel čas. da hi se sklenil mednarodni statut, ki bi ga podpisale vse velesile in ki bi garantiral neodvisnost Avstrije, vendar se pričakuje, da bo kmalu prišlo do mednarodnih razgovorov lako naj se prepreči hitlerjevska propaganda v Avstriji. »Arbeiter Zeitung« je bila danes znova kon-fiscirana, ker je objavila članek o položaju nemške manjšine v Južnem Tirolu Policijske oblasti so včeraj aretirale mnogo socialno demokratskih zaupnikov. Francija zadovoljna s pfebfscitom v Posaartu Pariz, 21. jan. Francoska javnost knkor tudi listi so v splošnem zadovoljni s potekom zasedanja sveta Društva narodov, nn katerem se je razpravljalo o pripravah za plebiscit v Posaarju. ki l>o prihodnje leto. Svet je izvolil tročlanski odbor, ki sestoji iz enega italijanskega, enega argentinskega in enega španskega delegata. Njegova naloga je, du pripravi poročilo o ukre-!>ih. ki bodo |>o njegovem mnenju [Kitrelini za mirne plebiseitarne volitve v Posaarju. Tu odbor Ik> moral svoje poročilo o tem predložiti sveta Društva narodov do meseca maja. Francoski zunanji minister Paul Bonconr je dal o tem sklepu novinarjem izjavo, v kateri pozdravlja -.klop sveta Društva narodov. Svet l>o morili skleniti vse tiste ukrepe, ki bodo jx>-trebni za svobodne volitve in neovirani izraz, volje prizadetega prebivalstva. Prebivalstvo pn bi se ne moglo izreči po svoji pravi volji, če bi se moralo bati pritiska ali kasnejšega maščevanja. Prav tako so s tem sklepom sveta Društva narodov zadovoljni tudi tisti, ki pri tej priliki poudarjajo, da je svet Društva narodov upošteval hude razmere v Posaarju in vzel zadevna poročila nn znanje. "Zaradi tega se je morala tudi razpgnva o teh vprašanjih vršiti za zaprtimi vratmi in brc/, javnosti. Demanti iz Berlina Berlin, 21. jan. AA. V tukajšnjih vladnih krogih odločno demantirajo vesti nekih časopisov, da bi bila nemška vlada v svojem odgovoru na francosko razorožitveno sjKimenico z dne 1. januarja t. I. zahtevala demilitarizacijo liorenjskega pasa knkor tudi izpremembo čl. 42 in 43 versajske mirovne pogodbe. Berlin. 21. januarja A A. Predsednik Hindenburg se je te dni prehlndil. Vendar njegova I lKiLczeu zaenkrat iu: vzbuja posebne skrbi. Dtmitrovu se dobro tfodi Lipsko, 21. ian. Oficiclmi zagovornik bolgarskih obtožencev Dimitrova Popova in T a n e v a , odvetnik dr. Tcichert, jc izjavil »lo-deCe pojasnilo na različne govorice, da so ti trije obdoLenci nem. parlamentarnega požiga mučeni: lz prozornih namenov so danes (petek) objavili nekateri inozemski časopisi vest, da obtoženi Dimitrov umira. Ta vest spada v vrsto ostalih podobnih vesti, ki naglnšajo slabe postopke z bolgarskimi obtoženci. Toda to jc nesramna laž, ki jo v zvezi s požigom drž. parlamenta širijo razni zainteresirani komunistični in marksistični ljudje. Toda jaz trdim na podlagi osebnega pregleda in razgovora z znano trojico Bolgarov, da o razkri-čanih vesteh ni niti črke resnične, ter da se priprtim Bolgarom po lastnih izjavah ničesar slabega ne dogodi; oskrbovani so odlično, celo kaditi jim jc dovoljeno in so trenotno ohranjeni v najboljšem zdravju. Dimitiov pa sme celo redno sprejemati obiske. Vse drugače se glaseče novice pa so gladko izmišljene. Amnestija na Španskem Madrid. 21. ianuaria. (a). Po poročilu nekega tukajšnjega lista bo vlada v kratkem izdala amnestijo za udeležence prevratnega poizkusa z dne 10. avgusta l<>32 Vlada pa Ic amnestije nc bo izdala na ta način, da bi morda na zahtevo desnice predložila parlamentu zakonski načrt o amnestiji. Pomiloslila bo najprvo nekaj v navedeno zaroto vpletenih in obsojenih oficiricv nato pa bo amnestijo raztegnila še na druge. Ravnala bo od primera do primera. Nov ootres v Indiji London, 21. jan. V Muzalarpurju v Indiji v okraju Palnja je včeraj zopel nastal potres. Skoda sicer ni bila velika, zato pa toliko večji strah med prebivalstvom, ki ga jc že zbegal ponedeljski potres. Ljudstvo je ostalo vso noč na prostem in ni hotelo v hiše. V Patnji niso hoteli uslužbenci brzojavnega urada v urad iz strahu pred potresom. Službo so opravljali prostovoljci. Po zadnjih podatkih je bilo v pokrajini Bihar 7 do 8 tisoč ljudi mrtvih. Tri dni in tri noči so avtobusi jirevažali mrliče, ki so jih polem vrglli v reko Oang. Na | drugih krajih so zojiet iz tnrličev napravili grmade, ki so jih zažgali. Ministrstvo za kolonije zanika vest, da bi polres pokopal vse dijake medicinskega ! zavoda v Darbahangi. Poslopje ic zadela samo lahka ' škoda. Država Nepal je bila skoro leden dni odrezana od sveta. Vse (iromelne zveze so bile prekinjene. Tudi v tej državi je škoda ogromna. Ste vilo žrlev se ne da točno preceniti, vendar sodiio, da je bilo v vsej Indiji 10 do 15 tisoč ljudi mrtvili * Pariz, 21. jan. (a). Iz Rima poročajo, da bo po informacijah verodostojnih krogov dosedanji guverner Rima knez Boucompagni odstopil iu da bo na njegovo mesto imenovan knez Urbano del Drago, Pariz, 21. jan. (a). Iz Buenosa Airesa jiorocajo, da vlada |x> vsej Argentini huda vročina. V Buenosu Airesu je toplomer kazal 10 slojiini v senci, iz inm> gih krajev poročajo o primerih solnčarice. 18 aretacii Sredi decembra, ko je po Krasu divjala burja in snežni metež, je bilo v Komnu, kakor poročajo, posekano Mussolinijevo drevo. Zaprtih je bilo 18 oseb iz Komna in okolice ter odgnanili n Gorico. V Trstu je bilo v decembru rojenih 251, umrlo pa jih je 340, Razlika — 89. Strašen umor v Istri. V zadnji številki našega lista smo poročali, kako so orožniki 14. I. m. ustrelili v Baderni kmeta Danila Stefančiča. Umor se je izvršil 14. decembra. NEDELJSKI ŠPORT Bclu športna nedelja vsepovsod. Prvenstvo smučarjev ljubljanske, gorenjske in zagrebške zimskosportne podzveze. Velik razmah in napredek na celi črti Prvenstvo ljubljanske zimsko-sportne podzveze Ljubljana, 21. januarja. Prvenslvo ljubljanske zimskosportne podzveze. Prvak v (ekih Senčar Lado, v kombinaciji Dečman Tone in v skokih luili Dečman Tone. Za soboto in današnjo nedeljo so hila določena prvenstva ljubljanske zimsko športne podzveze. Za tekme so jo prijavilo 89 tekmovalcev, kor je gotovo lo|*> število iu najboljši dokaz kii ko se jc usidrala la lepa športna panoga med našim narodom. Lo \ rente je bilo izredno nenaklonjeno, zlasti prvi dan, ko so morali tekmovalci teči med dežjem. Gotovi brez-vostneži so pa oložkočili prireditelju žo itak /olo težak in odgovoren posol na ta način, du so markacije n.i dveh progah potrgali, tako. da so naraščajniki zašli na seniorsko progo, juniorji pa niso mogli niti tekmovati. Prireditev so počastili s svojo udeležbo med drugimi tudi komandant dravske divizije g. general Cukavac, zastopnik župana g. dr. Frelih J/.SZ pn j«' zastopal g. dr. Borce. Občinstva je bilo zelo lopo število, zlasti popoldne pri solo-.skokib. V tokib so bili doseženi naslednji rezultati: I. SonČar Lado (Sin. ki. Ljubljana) 1:23:09; 2. K na p I eo (Ilirija) 1:23:39; 3. Janša Joško (Ilirija) 1:23:38; -t. Baeblcr Leo (SK Ljubljana) 1:24:48; 3. Bečman Ione (Ljubljana) 1:25:13; f>. Brvar Nani (Ljubljana) 1:23:20: 7. Jenko Boris (Ilirija) 1:25:39; š. Ta v ča i; Sigfrid (Ljubljana) 1:28:34; 9. Jakopič Avgust (Ljubljana) 1:29; 10. Bloivveis J. (Ilirija) 1:30 itd. — Prvi je prišel na cilj, oziroma io dosegel najboljši čas dneva češki trener Siehlik. ki jo prevozil progo v času 1:18:16. Najboljši izmed podeželskih klubov je bil Trhinan Franc H.ogatcc), ki je prišel kot 13. na cilj v času 1:33:21. Danes dopoldne so so tekmne nadaljevale v skokih na ilirijanski skakalnici na Mostccu za kombinacijo. l udi danes so bile vremenske prilike neugodne, naletaval jc ves čas tekmovanja sneg. Pa tudi skakalnica sama no dopušča skokov nad "VI in. Zalo so naši ikanoni> kakor Dečman, šraincl. Baebler, Jakopič itd. niso mogli uveljaviti. Vsi so |>a pazili predvsem na lepoto skoka /nio tudi ni.odvze/e. Naslov prvaka G/.SP si jo priboril Ženiva Lovro i/ Gorij pri Bledu, ki jo prejel v trajno last krasen pokal od pokrovitelja narodnega poslanca Mohoriča. Podzvezne smuške tekmo so bilo v soboto in nedeljo kljub slabemu vremenu in naletu novega snega. Rezultati seniorjev so bili povoljni. Tekme so bilo oh udeležbi številnih glodalcev. Rezultati kombiniranega tekmovanja na 18 kilometrov so bili: I. Ženiva Lovro (Sokol. Gorje pri Bledu) 360 točk, 2. Jakopič Albin, (SK Mojstrana), 257.1. 3. Novšak Albin, (SK Bohinj), •i25.7, 4. Prcšorn Martin. (SK Lesce), 292.4, 5. P rešeni Franc, (Sk Lesce) 286.9. Rezultati prvenstvenega tekmovanja na 18 km so bili: I. Godec Tomaž (SK Bohinj), 1:44:33, 2. Smolej Franc (Sk Bratstvo, Jesenice). 1:4<>:14, 3. Prcšorn Franc (SK Lesce). 1:51:16. 4. šporn Zdrav ko (Sokol, Jiivornik-Koroška Bela), 1:52:37, Skoki posameznikov: I. Praček Ciril (Jesenice), 137.7 točk. 2. Zupan Ivan (Bratstvo, Jesenice), 134.4. 3. Torkar Jožo (SK Lesce), 122.5, 4. Rus Janko (SK Triglav, Bled), 117. Propagandni skoki: 1. Jakopič Albin 133.5. 2. Novšak Albin 120.6, 3. Torkar |o/e 108.1. Tekmovanje vojsko. Nastopilo jo 16 tekmovalcev vojakov. Prvi je dospel na cilj podjioročnik Koren Ivan v času 1:54:52. Skijoring in motoskijoring tekme v Mariboru Maribor, 21. januarja. Kljub slabim snežnim razmeram jc tukajšnja zimsko-sportna podzveza izredno delavna in skuša absolvirali ves svoj letošnji športni program. Zadnio nedeljo je bila prva hokey tekma na drsališču pri Treh ribnikih, danes pa so bile na tezenskem dirkališču prve tekme v skijoringu in uioto-skijoringu. Neugodne vremenske razmere zadnjih dni so bile povod, da se tekme mso mogle izvesti v popolnem obsegu. Proga je bila spodaj ledena in pokrita z mokrim snegom, deloma pa je bila celo pod vodo. Požrtvovalnost in spretnost vozačev in smučarjev pa jc premagala tudi to zapreko. Razvijali so se v borbi napeti momenti in so bili doseženi zelo dobri časi, ki bi sc tudi v slučaju ugodnejših snežnih razmer težko prekosili. Kljub nekaterim padcem med tekmo ,e potekla prireditev brez vsake resnejše nezgode m je nudila lep športni užitek. Tudi obisk ie b:l priličen Organizacija je bila zadovoljiva, ne.ko.iko pa je motilo, da niso prišli vsi napovedani vozači na start. . . , , V moto-skijoringu so bile štiri tekme s pred-tekmami. V tekmi motorjev od 350 ccm sta prišla prva na cilj motorni vozač Alfonz Vrcssnik m smučar Franc Pobežin v času 4:12. V drugi dirki z motorji nad 350 ccm sta zmagala vozač Lotz in smučar Fanedel včasu 4:12, drugi par pa Vressmk in Pobežin v času 4:17:07. V tretji dirki motonev s prikolico nad 400 ccm sta prispela prva na cilj Železnik in Grmovšek v času 4:37 drugi Wi-scher in Pintarič v času 7:12 V četrt, handicap. dirki so se pomerili zmagovalci posameznih kategorij med seboj. Najboljši čas sta dosegla Lotz in Fanedel 4:12.3. nato Železnik in Grmovšek na motorju s prikolico v 4:32. Pri vseh dirkah so vo-z"li tri kroge v skupni dolžini 3 km. Zaključek so tvorile skijoring-tekme v katerih so se pomerita na,boljši mariborski jahači m smučarji Po dveh zanimivih predtekmah sta prišla v končno trn oba zmagovalca topniški podporočnik lvan Mirko-vič s smučarjem podporočnikom Vel.m.nem Jo-vanovičem ter topniški podporočnik Jovo Kako-čevič s smučarjem podporočnikom Vo,o Rod,čem Po napeti borbi sta zmagala Rakočcvič na kon]u Mico in smučar Rodič. Nogometni turnir v prid brezposelnim igralcem Ljubljana, 21. januarja. V današnjem turnirja sta se srečala v Ljubljani Mars in Reka ter Primor,e in Slovan. Obe dvojici sta nastopili na igrišču prireditelja, na Hermesovem prostoru v Siski. Turnir bo le -kakor vse kaže — dosegel svoi namen, kajti gledalcev ie od nedelje do nedelje večje število in to kljub slabemu vremenu. Tako je tudi prav, da se vsaj delno oddolžimo našim nogometašem, k. se borijo za svoje brezposelne tovariše. Kot prvi par sla nastopila ob 13.30 Mars : Reka 2:1 (liO) Ta tekma je pravzaprav presenetila, kajti vsi so pričakovali zmago Reke. Reka je v prvem polčasu zastreljala eno 11 metrovko, Mars pa dve zreli poziciji. Igra je močno trpela vs ed izredno težkega terena, ker se |e sneg latah Taktično je bil Mars boljši, Reka je le preveč kombinirala n ni prišla na to, da se tak način igre v tem terenu ne obnese. Žoge kar nt bilo mogoče spraviti z mesta; samo fizično močne,ši so imeli danes besedo. V splošnem sc lahko reče, da |e Mars zasluženo zmagal in da rezultat odgovarja poteku igre. Sodil je g. Pfundner. Primorje : Slovan 5:1 (2:0) Takoj po prejšnji tekmi sla se spoprijeli enaj-storici Primorja in Slovana. Primor,e tako, v začetku ostro napada, ter izsili korner, ki ga ne izrabi in ludi kmalu nato sledečega zastrelia. V 3. minuti zastrelia Primorje celo 11 metrovko. Primorje je imelo stalno lahno premoč, vendar tudi Slovan ni bil slab. » ..... Primorje tudi v drugem polčasu ni odienialo in kmalu zabije gol. Tudi Slovan je poskl iz 11 me-trovke žogo v mrežo. Primorie stalno napada m njegova premoč je vseskozi zelo vidna prav do konca iKre. Njegova zmaga je zasluzena in tudi ne bi bilo nič čudnega, če bi bila n,egova zmaga še večja. Občinstva je bilo pri obeh tekmah precej. Sodil je g. Ramovž. Disk (Domžale) s Korotan (Kranj) 3:3 (2:1) V Kranju sta se spoprijela domač Korotan in domžalski Disk. Tudi tu je bil teren izredno težak, kajti vremenske prilike zadnjih dni so vse pre|e kakor ugodne za nogometne tekme. Tudi občinstva j« bilo precej. Korotan je imel več od igre, Disk pa je bil izredno prodoren. Korotanov vratar ni zadovoljil, dočim je bilo ostalo moštvo, ki se kar ni hotelo premakniti izpred Diskovega gola, dobro. Disk pa je bil nasprotno zelo požrtvovalen, Sodil je g. Lukežič. Zagreb, 21. jan. Nogometna tekma med Zagrebom in Gradcem je končala 5:1 (0:0) v korist Zagrebu. Belgrad, 21. jan. m. Danes dopoldne so bili redni občni zbori vseh treh vodilnih belgrajskih nogometnih klubov, in siccr držav, prvaka BSK, SK Jugoslavije in BASKa. Na občnih zborih so bila sprejeta poročila o poslovanju v pretekli poslovni dobi. Starim odborom so bile podeljene razrešnice in izvoljeni novi upravni odbori. Mcdklubski odbor za zimski pokal (službeno). SK Domžale in Disk se pozivala, da tekom današnjega dne vrneta poli, kateri sla dobila v podpis. Zastopnik, ozir. delegat Jadrana pa naj prinese k današnji seji klubsko štampiljko. Kolesarska sekcija ŽSK Hermes. Z ozirom na redni občni zbor matičnega kluba, ki bo v nedeljo 28. t. m., vabi kolesarska sekcija vse svoje članstvo na važen sestanek, in sicer v sredo 24. t. m. ob 19.30 pri Beliču. Ker gre za sestavo bodočega sekcijskega odbora in čitanje poročila o sekcijskem delovanju, je udeležba vseh potrebna. Zadruga davkarjev Belgrad, 21. jan. m. Davčno uradiiištvo je imelo danes tudi sestanek, na katerem jc bila ustanovljena Zadruga za varčevanje in kredit. Na ustanovnem občnem zboru so bila sprejeta pravila novoustanovljene zadruge in izvoljen odbor. IP^nHI 13. februarja se spoprimeta v Filadeltiji Steve .Hamas in Schmeling Dvojno lice naše krize Ljubljana, 21. jan. Toliko govorjenja m pisanja jo o tej krizi, ki se vleče iz letu v leto kakor morska kača, da sino so nazadnje že kar navadili tegu. Zdaj beseda »kriza* niti ne pomeni ne vrč tega, kar je pomenila sprva, ko smo jo prvič slišali. Ljudje ponavljajo lo besedo nekam iz navade tudi tedaj, ko ni treba. In tudi taki ljudje, ki krize sploli ne čutijo in jc nikdar občutili ne bodo. Kriza jc mnogim in mnogim le v izgovor, da šc bolj sebično skrbijo le zase, grabijo še bolj kakor so grabili prej, za vos svet okrog sebe pa nimajo niti čuta niti oči. Če hodiš zdaj ob novem letu okrog po Ljubljani, vidiš na vsak korak in ob vsakem času, da ima kriz« dvojen obraz. Nekateri jo občutijo bridko, stiskajo pesti in zobe, kolnejo in stradajo; li ljudje nc govore o krizi, beseda jim teče le o kruhu, o zaslužku, o družini, o lačnih otrokih. Sjiot drugi so, ki krize nc vidijo fn ne čutijo, govore pa največ o njej. Z vsem svojim obnašanjem pa se rogajo v obraz vsej krizi in še posebej siromakom, ki krizo v resnici dovolj bridko občutijo na svojem telesu. Brali smo v časopisih, da še nobeno leto niso bile silvestrovc prireditve tako dobro obiskane kakor letos. Toda, ko pogledamo ob teh večerih tudi v gledališče, najdemo ob najlepših predstavah toliko praznega prostori) v hiši, da vas je časih v resnici strah tc krize, ki jo ta naš kulturni hram doživlja, ln če vprašate naše izdajatelje časopisov, revij, knjižnih zbirk, kako stoje z naročniki, kako ljudje plačujejo naročnino, se boste takisto zgro/.ili nad duhovno krizo, ki jo še bolj očitna, kakor |ia gospodarska. Zakaj dognali boste, da še najliolj trdilo stoje listi in založbe, ki so zasidrane v ljudstvu na de- Uudožrci v Medvodah Strašna novica, toda kot zvesti kronisti je nočemo zamolčati, čeprav vemo, da bo silno škodovala tujskemu prometu in dobremu imenu našega naroda. Da, prav v Medvodah se je skovala tajna zarota, tam čez mejo bi dejali, prava balkanska zarota: Našli so sc fantje, ki jih še ni obsijal žarek 2000 lelne civilizacije in se pod kozolcem — vse je moralo biti lajno — zarotili, da zatro vsak poizkus mehkužnega zapada, da bi v to deviško deželo zanesel stroj, tega tipičnega predstavnika pomehkuženega človeštva. Sklenili so, da umore agente italijanske tekstilne družbe »Rossi« tam nekje od Milana, ki hočejo prenesti k nam, prav v Medvode menda, svojo tovarno, jim slečejo kožo ter nato pripravijo večerjo. In kosti? Niti teh nc bodo izročili hladni gorenjski zemlji, temveč jih bodo razklali in iz njih privlekli mozeg. Tudi gorenjski fantje so namreč brali v naših listih o kulturnih ljudožreih na Angleškem, ki jim je šel v slast edino še človeški mozeg. Čeprav nam je naš dopisnik strogo zaupno o tem poročal, nismo mogli molčati. Zaroto smo neusmiljeno razkrinkali, kajti v našo barbarsko kosmato dušo je vendar posijal žarek človekoljubnosti in ubil grenak občutek, ki nam ga vzbuja zavest, da so Italijani po eni ali drugi poti pregnali, mislimo, vse naše trgovce, podjetnike in banke z jugoslovanskim državljanstvom čez mejo! Drugih slovanskih podjetij z italijanskim državljanstvom in šikan, ki so jih bila deležna, sploh ne omenjamo. In vendar veljajo tudi za Ital io nettunske konvencije, tudi zanjo velja recipročnost in bi morala vsaj jugoslovanske podanike in niihova podjetja v Julijski Krajini pustiti pri miru, če že nima usmiljenja do laslnih državljanov slovanske krvi. V tekstilni industriji je pri nas precej konjunkture. Treba jo je izrabiti. Ko bo konjunkture konec, se tovarna lahko opusti :n delavce, ki jih jc zvabila od grude, lahko pošljejo domov. Kljub lemu grenkemu občutku smo zaroto razkrinkali, in sicer iz ljubezni do žrtev, ki so zapisane smrti. Vedeli smo, da nas bo poslej italijanski tisk poleg lepih epitetov sužnjev, barbarov m stenic vzdel še novega — Ijudožrci, vendar smo storili ta korak. Drobne iz države V Zagrebu se bodo danes sestali upravniki treh glavnih gledališč, g. Golia iz Ljubljaue, g, Konjovič iz Zagreba ler g. Ilič iz Belgrada. Razgovarjali se j bodo o gmotnem stanju naših gledališč ter o načinu, kako omogočiti nadaljnje delo na podlagi skupnega sodelovanja. »Hrvatska Slraža« poroča iz Dol. Lendave, da je banska uprava na prošnjo vernikov lendavske cerkvene občine nakazala 10.000 Din za graditev cvangeljske cerkve. V Sarajevu so osnovali odbor za obnovo jugoslovanske socijalističnc stranke. V odboru so: Jova ' jakšič, Srcia jakšič, Vladeta Bill«j;, I\uiU KrcKiC, želi, med kmeti v hribih, med delavci, da bolj točno in skoraj bolj zanesljivo in z večjim čutom dolžnosti plačujejo naročniki z dežele, preprosti ljudje, kakor pa oni v mestih in trgih. In zadnjič smo brali, du je letošnja na-birka mestnih uslužbencev zu božičnico vrgla skoraj polovico manj. kakor lani. Občinstvo na cesuili jc dalo nabiralcem manj, tudi pridobitnimi so se odrezali slabše. Na vsako vprašanje, zukaj — kriza! In če ste skrbno pregledovali zbirke zn poplavljence, ste zopet dognali, da so več darov in podpor zbrali zunaj kakor v naših mestih. In čc gremo še dalje, pu pogledamo ob nedeljah in praznikih, pu ob večerih takole po lokalih, po zabaviščih, povsod kriza. Kriza za ji ros tor namreč. Naravnost gneča je povsod, v euoro lokalu večja kakor v drugem, nikjer ui mogoče dobiti prostora. Saj smo prav v teli letih krize dobili v Ljubljani celo vrsto novih lokalov, točilnic, bifejev... V vsaki ulici bomo skoraj imeli kakšen liram, ki je v Ljubljani postal najnovejša moda. Zdaj imamo že »Gajev liram«, »Resljev liram«, »Tyršev hram«, drug teden bomo nemara dobili že »Šelenburgov hram«, -Gosposvetski hram« itd. In čujte in strmite: ta nesrečna kri/a je dosegla v najboljših lokalih tak razmah in uspeli, da gospodarji razmišljajo, kako hi — povečali prostore! Ljudje pa prihajajo in odhajajo, veliko govore o krizi, zabavljajo čez njo, dokazujejo, knko bridko so prizadeli po n jej - in se vesele, pijejo... da pozabijo na vse težave in bridkosti. Tako bi človek sodil, ko vso to vidi in posluša, doživlja. V ljudeh je nastala krizn duha, kriza srca, kriza prepričanja. Da, tudi prepričanja, čc hočete! In toga šc pruv posebej. Toda o tem drugič, Is. • Melentije Milivojevič, Sava Kapor, dr. Mojsije Zon in drugi. Sarajevski »Katoliški Tednik« piše, da je muslimanski ulema v Sarajevu vložil tožbo proti listu >Crnče« (Zamorček), misijonskemu mesečniku, ki ga izdaja Klavcrjeva družba za afriške misijone v Zagrebu. Ta list je menda v svojih člankih žalil muslimane, njihov verski čut ter Mohameda. Zakon o srednjih šolah pripravljen Zagreb, 21. jan. V veliki dvorani sarajevske prve gimnazije se je začel v petek občni zbor profesorskega društva za Drinsko in Vrbasko banovino. Občnemu zboru je predsedoval Gjordje Popovič. ki je prvi spregovoril o stanju prosvetne politike. Pred vsem je trdil, da ni resnična trditev o hi-perprodukciji razumništva pri nas, ker te pri nas sploh nikoli ni bilo. Nato je poračal o spremembah, ki bodo nastale z novim zakonom o srednjih šolah. Ta zakon bo v bližnji prihodnjosti gotov in predložen skupščini ter senatu. V zakon bodo sprejeti vsi predlogi, katere je stavil lanski profesorski kongres. Prav tako bo vnesena v novi zakon tudi odredba, po kateri bodo smeli vsi študenti filozofije Eredavali v gimnazijah in sorodnih šolah, seveda rezplačno. Toda ta zaposlitev študentov ima pomen v tem, da se jim olajša profesorski izpit. Ti študenti bodo imeli kesueje prednost pri državni službi. Trentarsko planino kupili italirani Kranjska gora, 18. jan. Upravičenci iz vasi Kranjska gora, Gozd in Podkoren so imeli onkraj italijanske meje v Trenti svoje planine, kamor so v poletnem času gnali živino na pašo. Zdaj so te planine Italijani kupili in plačali z gotovim denarjem. Tega denarja ni ravno malo. Zdaj je pa med upravičenci nekoliho prerekanja. Nekateri pravijo: kupimo zanj kaj splošno koristnega, n. pr. novo planino ali naredimo vodovod ali kaj podobnega. Drugi pa hočejo, da sc denar po pravičnem ključu razdeli. In ti zadnji so že zmagali v Kranjski gori in v Gozdu, Podkorenom se pa odloči v nedeljo na občnem zboru upravičencev. Denarja, in siccr veliko, pa prav vsi potrebujemo. Marsikdo bo poravnal vsaj deloma, če nc celotno, svoje že davno zapadle obveznosti. Marsikdo ga bo pa tudi po nepotrebnem porabil. V teku dveh mesccev najbrž o tem denarju ne bo ne duha ne sluha več. VERSKA PRISEGA NEOBVEZNA Berlin, 21. januarja. AA. Nemška vlada je sklenila, da ne uvede verske prisege kot obvezne na sodiščih. Čeprav mora biti, kakor zatrjujejo uradni krogi, v krščanski državi verska prisega pravilo, bodo na podlagi tega sklepa tudi v bodoče priče in strokovnjaki lahko odklonili versko I prisego, če douo io izrecno hoteli. Kako malo zahtevajo naši Korošci! Pod naslovom »Naša narodna rana — Dajte narodu, kar je njegovega« je priobčil »Koroški Slovenec« 17. januarja res minimalne zahteve koroških Slovencev v šolskem pogledu. Kancler Ramek je leta 1926 označil 82 osnovnih šol za manjšinske. Od teh obstojita po zatrdilu »Koroškega Slovenca« samo še dve s slovenskim učnim jezikomi vse ostale šole na slovenskem Koroškem so samo potujčevalnice. »Koroški Slovenec« zahteva: Prvo iolsko leto v osnovni šoli imej izključni slovenski učni jezik, v drugem in tretjem letu naj se poučuje nemščina, po tri oziroma 6 ur na tedon. V naslednjem letu bodi pouk dvojezičen, v zadnjih letih bodi slovenskega pouka vsaj 6 ur na teden. Učne moči na utrakvističnih šolah morajo napraviti izpit iz slovenščine. Nadziranje šolskega pouka v slovenskem ozemlju naj se poveri strokovnjaku, zmožnemu slovenščine, ki uživa ugled in spoštovanje tudi pri manjšini. Vsako leto naj se na učiteljišča zagotovi sprejem določenega števila slovenskih kandidatov. Verouk se mora podajali izključno v občevalnem jeziku, — To so naše šolske zahteve. Izpolnitev teh zahtev smatrajo koroški Slovenci za predpogoj končne ureditve odnosov med slovensko manjšino in državo, »kateri pripadajo z vsemi državljanskimi pravicami in dolžnostmi in katera je po mirovni pogodbi obvezana, da koroškim Slovencem zajamči ohranitev narodne svoislvenosti«. Povejmo takoj, da so nas te »zahteve« pre- senetile. Nikakor nismo pričakovali, da bodo naši Korošci zahtevali manj pravic, kakor jih uživajo Nemci pri nas, o katerih je poleg drugega znano, da so se tu naselili za avtohtonim prebivalstvom! Kakšne so nemške manjšinske šole pri nas? V prvem in drugem letu se poučuje izključno v nemškem jeziku, v tretjem in četrtem letu se slovenščina poučuje kot predmet in nacionalni predmet (zgodovina in zemljepisje) se poučuje v slovenskem jeziku. V smislu manjšinskih določil mednarodne pogodbe tvorijo samo prvi štirie razredi osnovno šolo in mednarodni predpisi zadevajo torej samo te. Glede nadaljnjih razredov torej ni bila n. pr, naša država dolžna vpeljati nemščino tudi v te. Kljub temu se nemščina pri nas poučuje po več ur na teden tudi v petem in *estem razredu osnovne šole. Nadalje imajo Nemci pri nas lastno učiteljišče. Nemec se poleg tega izpopolni v nemški izobrazbi n. pr. v kinematografu, kjer lahko posluša nemške zvočne filme, v kavarni, kjer lahko bere nemške revije in liste; prav lako si lahko nabavi nemško knjigo v vsaki knjigarni in na vsaki železniški postaji. Temu nasproti se naš človek na Koroškem že giblje popolnoma v tujem svetu. Ponavliamo še enkrat: Zahteve koroških Slovencev so tako minimalne, da bi jih avstrijska vladaa morala sprejeti v teku 24 ur. Od nekdanje zahteve po kulturni avtonomiji do teh šolskih drobtinic je pač velik korak! Cerkve v Istri se praznijo Z jezikom so izgnoli tudi vernike Cerkveue razmere v Istri dobro osvetljujejo tale dejstva. 2upni upravitelj Parenlin, ki upravlja Uri Zrenj in Pregaro, je odpravil vse hrvaško v obeh cerkvah. Ko je na Pregari, ki je stoodstotno hrvaška, neki domačin v cerkvi dal duška opravičeni ntvolji vseh faranov i neko glasno besedo, mu je mladi duhovnik prisolil na licu mesta zaušnico. Stvar je šla pred sodišče. — Vse hrvaško je odpravil laški duhovnik Giovagnoli v Sterni in na Topolovein Isto je v Dragušu in Grimaldi. — V Medulinu pri Puli so fašisti prepovedali, da bi se cerkveni pcvci naučili kako novo pesem; le stare še puste peti v cerkvi. Tudi vrožni venec usmiljenja«, ki se širi zadnje čase po vsem svetu ili našel usmiljenja pri medu-linskih lašistih. Tako je v župniii preprečen vsak dušne pastirski napredek po stranki, ki je sklenila konkordat pred 4 leti. Posledice teh in takih razmer so. da narod opušča vse verske reči in se žalibog oddaljuje duševno cd Cerkve. V Badcrni hodi v cerkev ob nedeljah petnaistorica ljudi. Približno enako število jih hodi k nedeljski maši v Kaštelirju. Vse zato, ker so izgnali domači jezik. Cez deset let bo ta narod zajela lahko vsaka propaganda. Ti moj Bog, kakšno razdejanje je prišlo nad to ubogo Istro! Težak bo odeovor pred Bogom tistih, ki bodo krivi pogubljenja neštetih duš... Dve italijanski pridigi v Ilirski Risbici Novi reški škof Sanlin jc ugodil prošnji bistriških fašistov, da se vpelje še dru§a italijanska pridiga v Bistrici, ena torej za vojaštvo kol doslej, druga še posebej za civiliste, to je za šolsko mladino. K lej pridigi bodo i. rali tudi hoditi vsi delavci, ki so odvisni od javnih ustanov. Mohorjeve knjige zaplenjene V i tri so sc letos knjige sv. Mohorja večinoma brez te/av prejele Samo na Ccrovlju je pošta -spele pakete knjig zadržala in jih poslala na pre-fekturo v Pulo. Mariborske nedeljske vesti Maribor, 21. januarja. Mlinar!i in Žagarji šele luni so si osnovuli mlinarji in Žagarji svojo organizacijo v okviru stanovskega združenja .Zanimanje za tako organizacijo jc bilo znatno, kar jc razvidno iz velikega številu članov ter iz lepega obiska, ki ga je pokazal današnji prvi redni občni zbor, ki se je. vršil v salonu hotel« Halbvvidl. Vodil ga je predsednik g. Kari Ehrlich iz Kaniže. Poročila posameznih iunkcijonarjev, zlasti tajnika g. Novaka so jx>-kazal«, da se je v prvem letu obstoja zanimalo združenje za celo vrsto perečih vprašanj. Dohodkov je imelo Združenje 6785 Din in prav toiiko izdatkov. V novj |x>sIovni dobi so dohodki preračunani nu 4600 Din. Nu zborovanju so pokazali udeleženci zlasti mnogo zanimanja za davčna vprašanja ter želeli ,da se sprejmejo tudi mali mlinarji ter Žagarji med pavšalirano obrtnike. Obširno so razpravljali tudi o vprašanjih ribolova, o vodnih pravicah, ki jih imajo pone.kod posestniki za namakanje travnikov so ler z njim odvzemajo mlinarjem potrebno vodo. ob zaključku so sledile volitve izpraševalne komisije zu pomočniške izpite, v katero so se izvolili Ehrlich, Golčnik, Birso, Koler, Mohor ič, Vauhnik, Vodstvo združenja pa jc ostalo nespremenjeno v rokah dosedanje uprave. Žetev smrti. V bolnišnici je preminul v slarosti 70 let popularni in priljubljeni brivski mojster g. Anton Zahradnik. Dolgu letu je imel svojo briv-nico v poslopju, kjer jc sedaj kavarna Astoriu. —V bolnišnici je umrla tudi blaga žena in iiiuti, gospa Marija Kramberger iz Partinja; bi-%ala je zadnja leta pri svojem sinu, metrskem obrtniku v Mariboru. — V cvetu 24 let je umrla v bolnišnici Nežika Smolej iz Jesenic. Svetilu pokojnim večna luč. Hišni posestniki V dvorani »Orlac se je vršil danes dopoldne ob polnoštevilni udeležbi redni letni občni zbor Društva hišnih posestnikov za Maribor, ki mu je prisostvoval tudi predsednik Zveze hišnih posestnikov Frelih iz Ljubljane. Zborovanje je vod i 1 predsednik Otnuir Meglič, ki je po uvodnih besedah podal kratko predsedniško poročilo. Obširno je jioročul o delu društvene uprnve v minulem letu tajnik dr. Marin. V posebnih spomenicah so zahtevali i/premembo določil novega finančnega zakona, ki je zvišal zgradarino za nove stavbe; v zadevi mestnega proračuna za leto 1933. so poslali finančnemu ministru protest, ker so se vnesle nekatere davščine, ki jih občina ne bi smela pobirati; nastopili so proti pretirani tarifni zahtevi dimnikarjev, protestirali so proti obremenitvi občinskega gosj>odar-stva z nakupom mariborskega gradu ter v posebni spomenici utemeljili odklonilno stahsče, ki so ga zavzeli proti nameri mestne občine, napraviti iz Selierbaumovcga mlina zasilna stanovanja. Važna pridobitev je koncesija za posredovanje pri kupoprodaji nepremičnin, ki jo Kaj je z inž. Dedekom? s i Ljubljana, 21. jan. Naša javnost se še znffcrom zanima za usodo ing, Dedeka, ki že več ko tri mesece ni pravega glasu o njem. Jasno je samo to, da so ing. Dedeka aretirali v Italiji, ko se jc vozil z avtomobilom skozi Reiko na Sušak. ICjc pa je podjetnik zaprt, ni mogoče zvedeti. Tc dni se je vrnil v Ljubi,ano šofer, ki je bil skupaj z ing. Dedekom aretiran tor nekaj časa tudi zaprt v Italiji. Zadnji čas je la šofer živel v Trstu, o ing. Dedeku pa nc ve ničesar povedati. Tržaška policija je šoferju vrnila vse listine, ki mu jih je ob aretaciji vzela, obenem pa mn je ukazala, da mora takoj odpotovati iz Trsta. Številna posredovanja in poizvedovanja ki so bila doslej storjena v smeri, da sc najde vsaj sled za ing. Dedekom, so ostala doslej brez uspeha. Včeraj je odpotoval v Trst pravni zastopnik ing. Dedeka g. dr. Korun Milan, ki bo na vsak način poskušal dobiti stik s svojim kli-jontom. Dva otroka sta se poparita Ljubljana, 21. jan. Dve hudi nesreči sta se zgodili le dni dvema malima olročičema, ena včeraj popoldne v Stoži-cah. ena danes dopoldne v Dravljah. V Stoižicah jc še nc triletna hčerka sreskega kmet. referenta g, Hladnika v otroški neprevidnosti zvrnila nase včeraj popoldne lonček vroče kave, ki jc bila zanjo pripravljena. Dcklica jc bila v hipu poparjena po vsem obrazu ter so jo morali brž odpeljati v Ljubljano k otroškemu zdravniku dr. Dra-gašu, ki jo je vso obložil in povil, nato pa izročil v domačo oskrbo. V Dravljah pa se je podobna nesreča pripetila 7 letnemu Putnerju Ivanu, sinčku voznika cestne železnice. Otrok je zvrnil nase lonec vrelega kropa s štedilnika ter sc hudo po-paril po vsem telesu. Z rešilnim avtomobilom so ga prepeljali v otiošku bolnišnico. Umor pri Klancu nima političnega ozadja je društvo dobilo jv> dolgoletnem prizadevanju. V minulem letu sta bila dva izredna občim zliora. Na prvem se je obravnavalo vprašanje parcelne davščine, na drugem pn se je (.prejel sklep, da se hišni posestniki priključijo občinski pomožni akciji s talnimi prispevki, ki bodo dali skupen efekt 50.000 Din. Članov je štelo lani 807. V debati so .se nato prerešetale ponovno nekatere pereče zadeve, zlusti vprašan je gradu ter se jc nakup precej o«tro kritiziral. Blagajniško poročilo je pododarske razmere lahko usodno. Obrestna mera bi se morala znižati najmanj na 6%. kritiziral je tudi način obdavčenja s pri-dobnino, ki bo imel dalekosežne posledice v celotnem javnem življenju — Pri sledečih volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Meglič. Otmar, podpredsednik Sax Ilinko. blagajnik Merčun Mak-to, tajni!; dr. Marin Vilko, odborniki: lin rta Leopold. Kil i prič Alojz, Kovačič Ivan, Lah Jakob. dr. Lašič 1'erdo, l.nšič ^ in-ko. Novak Albin. Paš Anton. Računski revizorji: Kuss Ante, Kvas Ivan, V odeli Rudolf. Mastna tatvina. Gospcj Pristernik. gostilničarki v Melju, jc j izginil iz shrambe velik lonec masti v teži 15 kg. 1 Policija pu je storilca kmalu izsledila v osebi j sodarskega jjomočnika Ivana L. iz Maribora, ki se jc mastnega plena veselil le eno noč. Poročali smo že v našem listu o umoru, ki se je izvršil v Klancu 14 decembra. O dogodku smo sedaj sprejeli rwdrobnejše poročilo: . V gostilni Borut (prej hotel Klanec) je davčni iztirjevalec Vivoda pobiral davke. Ljudje so hodili plačevat, ojiazoval je pa vse mladi Mirko Metlika iz Klanca. Ko se je proti večeru Vivoda dvignil m odšel na Kozino, jc izginil ludi Mirko. Ker je \ i-voda nosil več kot 10.000 tir s seboj, ga je na Kozino spremljal gostilničar Borut. Ko sta v viharju in snegu, 14. december je bil silno viharen — prišla pod železniškim mostom do bližnjice, ki pelje na postajo, sta zaslišala v gozdiču na levi pok iz revolverja. Vrgla sta sc na tla; v istem litnu je iz gozdiča prihitel Mirko Metlika in z ostrim kosirjem (kmetski zakrivljen nož) prereza! davkariu vrat. Vivoda je takoj izkrvavel Borut se je vrgel na Mirka, a tudi po njem je Mirko s kosirjem zamahnil iu mu obraz prereza! Mirko je hotel ubiti Boruta, a ta fa ie preprosil in jc obljubil, da ga ne izda. tetlika in Borut sta odšla skupaj h karabinerjem, kjer je Borut povedal po resnici. Borut je moral v Tržaško bolnišnico, kjer jc bil 20 dni. Mirka so takoj zaprli. V za|->oru je začel Mirko trditi, da ga je za napad nagovoril gostilničar Borut, lako jt tudi on moral v zapor v Trst. Sodni j a ta grdi dogodek preiskuje, politični istrski mogotci so pa hoteli stvar spraviti v svoj politični voz. Razglasili so. da je bil Vivoda žrtev napetih Slovencev. Vivodu so napravili lep jx>greb; osmi dan je bila slovesna sveta maša, ki so se je morali udeležiti vsi moški občani. Vsakdo je moril tudi prispevati za nagrobni spomenik Vivodu! Vivoda je bil pošten mož, ki ui imel osebnih sovražnikov Gostilničar Borut je priden in pošten, jako delaven, ki se jc iz malih početkov prikopal do lepe gostilne. Mirko Metlika jc skvarjen, zapravljiv mladenič, ki se ga je vse ogibalo. Za svojo zajirav-Ijivosl jc rabil denarja, ki ga je hotel z roparskim umorom pridobiti, lako je ta umor delo izprijenega fanta, a nikakor politični dogodek. Idealen kavalir. 22 letna delavka Jožica M. je dobila na poti domov spremljevalca, ki se jc iz sladkega ka- i valirja kaj kmalu izpremenil v nasilnega osvo- j jevalca. Ker mu ni bila po volji, jc postal na- ; silen ter jo je udaril parkrat z nekim trdim predmetom e tako silo po glavi, da je obležala; prepeljati so jo morali v bolnišnico; za brezobzirnim in nasilnim možancem jx>vprašujc policija ... MRZLA KOPELJ Na tezenskem ribniku je bilo popoldne izredno živahno. Smučarsko tekmovanje na bližnjem dirkališču je privabilo tudi na Ribnik mnogo drsalcev. Toda skoraj bi veselo razpoloženje končalo s katastrofo dveh mladih življenj. Pod dvojico drsalcev se je namreč vdrla nenadoma ledena skorja in oba sta se znašla v mrzli kopclji. Drsalca sta se pričela potapljati pred o4mi mnogoštevilnih gledalcev, ki so se nabrali od vseh strani, pa so morali brez pomoči zreti obupni boj za življenje v vodi in ledu. Vendar se ie obema drsalcema, ki sta dobra plavača, posrečilo, da sta se otela smrtnega objema ledene vode in prišla v bližino ledu, kjer so ju gledalci potegnili na suho. Eden izmed obeh ponesrečencev jo je kar peš pobral domov, drugi je bil pa od obupne borbe v vodi tako izmučen, da so ga morali prepeljati na dom mariborski reševalci. Razkrinkana vlomilska tovariša Ljubljana, 21. jan. V današnji dnevni izdaji smo podrobneje pisali o dveh nevarnih vlomilcih, ki ju je ljubljanska policija v soboto zjutraj aretirala v Komen-ski ulici. Oba vlomilska tovariša sta imela na svojih domovih v bližnji okolici pravo skladišče pri različnih vlomih nabranega blaga. Pri hišni preiskavi so dognali detektivi naravnost presenetljive stvari. Našli so celo vrsto stvari, ki so zriianjkalc v mestu zdaj v tej, zdaj v drugi hiši ob priliki različnih vlomov. Policija je prepričana, da jc našla v obeh tovariših tista dva nevarna vlomilca, ki sla zadnje tedne vlarfiljala kar po vrsti v mestu na najrazličnejših krajih ter ju je doslej zaman iskalo oko postave. Z aretacijo obeh vlomilcev je pojasnjenih žc mnogo vlomov, ki so se izvršili v zadnjem času. Dognano jc, da sta Allbin H. iz Sp. Hrušice in Anton M iz Črešnjic pri Dobrunjah vlamljala po načrtu zdaj v mestu, zdaj v okolici. Pri teh vlomih sta nabrala toliko blaga, ki sta ga nanosila domov, da so našli zdaj pri njima celo skladišče tega blaga. Policija zdaj vneto poizveduje dalje ter zaslišue oba vlomilca, kje povsod sta še vlomila v zadmem času. Po končani policijski preiskavi bosta zločinca izročena sodišču. — Pri zastrupljenjih, ki jih povzroči pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij, kokain in opij, je uporaba naravne »Franz-Josef« grenčice zelo važno domače sredstvo Zdravniški strokovni spisi navajajo. da pri zastrupljenjih s svincem »Franz Josef« voda ne le naglo odstrani najbolj trdovratno zaprtje marveč tudi učinkuje kot spccifično protisredstvo. - „Musso1iniiev kruh** delijo Po Julijski krajini so pričela oblastva po raznih svojih predstavnikih, predvsem fašistih, deliti naj-ubožnejšim, to je stradajočim kmetom in delavcem moko. tako beremo n. pr. v listu »Popolo di Tri: este«, da jc Miisso'm; obljubil puljski pokrajini 1500 stotov moke. Kmetijska zadruga v Pazinu (Consorzio Agrario) je že razdelila 310 vreč moke po 25 kg. Fašisti seveda uporabljajo to priložnost, da uganjajo propagando za fašizem in za Italijo sploh. Akcija se vrši pod naslovom »Delitev Duce-jevega kruha«. Tudi pod naslovom »Ducejeve be fane« (božičnice) je n. pr. pokrajinski fašistični tajnik Pcrusino te dni delil po Krasu zavojčke obleke, denarne podpore, slaščice Hd. V Postojni ie razdelil po fašističnih podatkih 276 zavojčkov obleke. 103 parov čevljev. 10)9 vrečic slaščic in sadja ter pod-pod za 1500 lir. Na Proseku je bilo v njegovi navzočnosti razdeljenih 40 vreč moke, 50 zavojev obleke in nekaj 100 lir podpore, 140 vrečic slaščic. Prav tako sc je ustavil v llrastju, v Studenem in v Kačji vasi. Povsod so ga čakali šolski otroci. Vrcčiee s slaščicami nosijo Mussolinijevo sliko. Fašistična gospodarska politika v Julijski Krajini je morala dovesti do tega. Iz kmeta so davkarji iztisnili, kar so mogli. Zadružništvo je popolnoma uničeno iu kmet je zašel v roke italijanskih velc-bank. Na Goriškem je nad |iolovico kmetske zemlje pokrite s hipotekami. Zdaj morajo deliti kmetu, ki so mu uničili gospodarstvo in ga ponižali do kolona, moko, da lahko vsaj enkrat na dan je. Epilog katastrole v tržaški čistilnici Sele zdaj sc je pred tržaškim sodiščem zaključila obravnava radi katastrofe, ki sc je zgodila 15. februarja lanskega leta v čistilnici olja pri sv. Soboti v Trstu. Ko je v električni centrali te čistilnice odpovedal glavni motor, so hoteli spraviti v pogon pomožnega. Ko so motorju dovajali stisnjeni zrak, je bomba nenadoma eksplodirala. Radi eksplozije so so izgubili življenje mehanik Anton Dolgan, strojnika Ivan Simčič in Tappeiner, jiodravnalelj dr. Romeo Mari, in tehniki Ernest Rizzi, Peter Russo ter kemik dr. Josip Rebek. Več pomožnih mehanikov je bilo hudo ranjenih. Po večini so bili sami Slovenci. Sodna preiskava je ugotovila, da se je nesreča zgodila zaradi tega, ker so polnili motor s kisikom mesto s stisnjenim zrakom, kakor je (o predpisano. Tehnik Rizzi je dal za to nalog. Toda krivda jc bila tudi vodstva |iodjetja, predvsem ravnatelja čistilnice ing. Otona Krischaia, ki da je pustil tovarno brez pravega načelnika. Tovarna je plačala 800.000 lir odškodnine prizdetim družinam. Tržaško sodišče je ing. Krischaia oprostilo, češ, da nima dovolj dokazov za njegovo krivdo. Xrsj _ je vedno navzdol Po podatkih (»krajinskega sveta korporativnega gospodarstva (bivše Trgovske zbornice) je znašal promet v tržaškem pristanišču decembra lanskega leat 2,842.150 stotov, leta 1932 1,546.143. V letu 1933 je šlo skozi tržaško pristanišče za 30,193.23! stotov blaga, v letu 1932 pa 34,111.298. Promet je v lanskem letu nazadoval za 4 milijone stotov. Kooal si boš lasten grob Kuluk za zgradbo laške šolo so sklenila oblastva naložiti prebivalcem vasi Laze pri Senožečah. To je dvojna sužnost: v potu svojega obraza boš kopal sam svoj grob. Drobne Poslanec Fr. Caccese, nekdanji fašist, tajnik v Gorici je bil odlikovan z redom viteza mavriškega reda. Aretacija jugoslovanskih tihotapcev. »Popolo di Trieste* poroča iz Gorice, da so finančni stražniki v bližini Idrije aretirali Ano, Marijano in Antona Eniko iz Ljubljane, ko so hoteli utihotajiiti v Italijo večjo množino jajec. Vsi so bili aretirani. Zaprti so v Idriji. Ogenjie nastal na posestvu Franca Bitežnika v Organu. Zgorelo mu je seno. Skoda znaša nad 1000 lir. V Klancu v Istri je propadla Kmetijska zadruga. Člani so morali plačati po 500 lir, da so dolgove poravnali. — Zadruga je bila dobro vpieljana, a je propadla radi konkurence iu fašističnega pritiska. Tragična usoda vzorne matere Pred tremi meseci ic bil ustreljen po naključju od naših graničarjev ob logaški obmejni meji Viktor Marušič, ki je hotel obiskati svojo sestro Vido, bivajočo pri njeni teti v Ljubljani. To je bil hud udarec za šibko mater, ki jc dala življenje 11 otrokom in je živela v Bukovju pri Postojni, od katerih jih živi 12. Rojeni sin ie bil blaga, mirna duša in močna opora svoii dobri materi. Mati je sinu kmalu sledila v večnost, in sicer v ponedeljek 15, t. m. ob pol treh zjutraj. Zapustila je 10 nepreskrbljenih otrok v znanih razmerah tam preko. Pogreb nesrečne matere je bil veličasten. Udeležila se ga je vsa okolica. Govor, ki ga je govoril ob grobu g. Križman, jc segal ljudem v dušo. Nad bridko izgubo požrtvovalne matere izrekamo ostalim kakor tudi rodbini g. učitelja Lipovca v Ljubljani iskreno sožalje. Nove ccsle Tik pod robom hriba Tabora so že leta 1932 pričeli z gradnjo nove cesto. Ker jc večji del te cesto vsekan v živo skalo, so z delom napredovali zelo počasi, vendar ie zdaj že izpeljana. Cesti gre tik za vasmi Podstenje, Ralečevo brdo, Ki-lovče in dalje do Št. Petra; je zelo široka ter je podaljšek ceste, ki gre pod Vremščico in veže aerodrom na Gaberku z napravami na Dulah (nad Košano) te pa z vojašnicami v Hrastju (pri Št. Petru). Cesta pod Taborom pa veže za enkrat Hri-stje ozir. Št. Peter s Trnovom. Ko bo pa celoten načrt izpeljan in izvršen še podališek te ceste, ki bo šla vse do šembijske Škrbine, daljo pod trnovsko Stražco do Stenice in od tam po dolini za trnovskim Gradiščem na cesto, ki je bila že pred leti dograjena in ki veže Trnovo z vznožjem Snežnika, bosta Kras in Snežnik zvezana lako rekoč z eno samo dolgo cesto. Gdynia ogroža Trst Dunaj, 21. jan. V prostorih glavnega ravnateljstva avstrijskih železnic je bila konferenca železni ških družb na Češkoslovaškem, v Avstriji, Madjar-skem in Italiji, ki so včlan,eiie v Ceško-jadranski železniški zvezi, in tržaških paroplovnih družb ter podonavske paroplovne družbe. Na konferenci so razjiravljali o ureditvi novega tarifa za promet med Češkoslovaško in Trstom glede na hudo konkurenco Gdynie. Gdynia vedno bolj ogroža promet med Češkoslovaško in Trstom. Predavatelje o korporacijskem sistemu jc izbral sam Mussolini. Ti naj bi s svojo besedo pripomogli k uveljavljanju korporacijskcga sistema. Med njimi je ludi dr. Pirelli, znani industrijcc. Umor zaradi 120 Din V Sarajevu so našli te dni umorlenega 77 letnega poljskega grofa Dedušickega. Grofa je zadavil njegov lastni sluga, ki je pri zaslišanju povedal, da je mislil, da bo pri grofu dobil vsaj 15 do 20.000 Din. Dobil pa ie v resnici samo 120 Din. Pač pa je sluga pobral vse grofove dragocenosti ter jih skril v šupi na dvorišču. Upal je, da bo mogel vse dragocenosti odnesti ter pobegniti. To pa mu je preprečila policija, ki je slučajno zvedela za la zločin. Starega grofa tisto jutro dolgo ni bilo iz sobe, kar se je bližnjemu sostanovalcu čudno zdelo. Začel je trkati na vrata grofove spalnice, pa mu nihče ni odgovoril. Ko se je sosed odstranil od vrat, je zaslišal iz spalnice rahel šum. Vrnil se je zopet k vratom ter zopet začel trkati. Ko se nihče ni oglasil, je zagrozil, da bo vdrl v spalnico. Tedaj se je vratom približal grofov sluga ter zmedeno povedal, da je stari grof odšel na sodišče. Tega pa sosed ni verjel ter je res z začudenjem opazil, da leži grof na postelji mrtev in oblečen. Sluga je zmedeno povedal, da je grof umrl zjutraj, da se pa on tega ni upal povedati iz strahu. Sodna komisija |e ugotovila, da ie grof umrl naravne smrti. Ko pa policiia ni našla v sobi nobenih dragocenosti, ki so jih potem našli | skrile v šupi na dvorišču, je trdo prl)ela slugo, ki je naposled priznal, da je grofa zjutraj zadavil ' z odejo. Sluga je bil šele dva ledna pri grofu, j ki ga je rešil revščine in stradanja, v kateri le zadnji čas živeL Viharju O. Medvešu v spomin! Zadnji »Ponedeljski Slovenec« je priobčil žalostno vest. da dobrega gospoda ni več. Ker so ga naši emigranti iz Goriškega precej poznali in da se s tem oddolžim svojemu nekdanjemu dragemu pred- j stojniku, zato napišem nekaj vrstic o njem za j spomin. Pokojni gospod Medveš se je rodil 13. dec. | 1875 na Sivku pri Kobaridu. Šolal se je v Gorici. S skromnimi sredstvi (večkrat je moral biti lačen) je srečno dokončal študije. Leta 1900 je bil posvečen v mašnika. Kot kaplan je služboval v Tolminu. Več let je opravljal duh. službo v Trenti pod Mangartom, katere se je vedno veselo spominjal. Dobri ljudje pa čisti zrak. Pred vojno je služboval v j Ročinju odkoder so ga Italijani po zasedbi Ro činja cdfjnali v internacijo. V Siciliji je bil nad dve leti, kjer je od strani Italijanov mnogo hudega prestal ter si nakopal malarijo. Vojna mu je uničila vso pohištvo in opravo. Po vojni se je vrnil domov, sajprej je bil v Volčali kot župni upravitelj. Leta 1022 pa je prevzel na Šentvidskogorski planoti dve duhovniji v oskrbovanje in sicer Ponikve in Večine. Celih II let je v obeh duhovnijah deloval kot dober dušni pastir, obenem pa je imel vedno odprto srce za tolažbo in siromake Samo ljubi Bog ve. koliko je on žrtvoval za reveže in za misijone. Nobenega reveža ni pustil na cedilu, vse kar mu je ostalo nad svoje potrebe, je razdal med potrebne in v dobre namene. Mnogo se je trudil tudi za lepoto obeh cerkva. Z energijo, kakor jo je imel le on, je priskrbel za nove lepe zvonove tako za pečniško kakor poni-kovsko cerkev. — Predlanskim sta se temeljito popravili obe cerkvi, da sta kakor novi. Za cerkvi je on darova! precej denarja. Obe duhovniji mu bosta gotovo ohranili trajen spomin. Prav pred letom dni je začel resno bolehati. (Dasi v vseh 32 lelih duhovske službe ni bil prei niti enkrat toliko bolan, da bi opustil sv. mašo.) Sam se je začel bati, da so mu šteti dnevi. Vendar na pomlad je še bil toliko pri moči. da ga ni odvrnilo od njegovega zadnjega namena. Priredil je za svojo duhovnijo Ponikve sv. misijon, ki je prav dobro uspel. Zato upam da njegova smrt ni bila težka in sodba lahka, ker je odšel pred Gospoda bogat na dobrih delih. Naj Vam bo, dragi gospod Otilij, Bog obilen piačnik! P. Amerika ima tudi kralja lažnivcev V Burlingtonu bli/n mesta Chieagu obstoji poleg drugih klubov tudj klub lažnivcev, ki vsako le-to izbere svojega kralja. Ta naslov prejme listi, ki je po mnenju sodnikov izrekel najtemel jitejšo laž. Nato ga odlikujejo s sve-tinjico u gumija. Kralj lažnivcev je letos postal mladenič iz Langelotha B. Ceresa, ki jc sodniku pripovedoval tole zgodbo: V neki družini hranijo starodavno stensko uro. Ta je tako stara, du je senca njenega nihala radi tiktakanja napravila globoko luknjo na steni urne omarice. Ko so sodniki prišli po tej strahoviti laži zopet k sebi. so proglasili Cereso za kralja. — Drugo darilo je dobil šofer. ki je pripovedovl, kako je v samotnem kraju zrak, ki je uhajal iz avtomobilskega obroča, povzročil strahovit vihar. Ker je sesalko pustil doma, je ventil na obroču kratkomalo obrnil v smer proti viharju in vihar mu je zopet napolnil obroč, tako da se je lahko odpeljal dalje. — Tretji je imel staro puško, ki se je basala še od spredaj. S to je njegov oče hodil na lov na bivole. Puška je nesla tako daleč, da so obstreljene živali segnile, preden so lovci prišli do njih. On sam si ie j>oinagal tako. da je krogle za puško izdolbe! in jih napolnil s soljo in ta sol je preprečila razpadanje zadetih bivolov. — Četrti lažnivec je pripovedoval, da je zaliv pred San Franciscom 1. 1863 nenadoma zamrznil. V tistem trenotku je bilo v zalivu vse polno žal) in te so slučajno tako zamrznile v led. da so iz njega gledali samo njihovi kraki. Tedaj je on šel po kosilnico in vse krake pokosil. Naložil jih je na "5 ladij ter odposlal na Francosko. S tem je obogatel; kajti Francozi so mu plačali točno 137,465,720.1" dolarjev... Za božjo voljo, ne berite! Chalons-sur-Saone na Francoskem se ponaša, da ima najstarejše ljudi. Njen župan je ugotovil, da je ena devetina njenega prebivalstva stara več kakor 82 let. Tudi on sam je že zelo star. Slovesno je izjavil, da je zasluga izvrstnega črnega burgundca, ki tam uspeva, da «o njegovi občani dosegli tako lejx> starost Ta izvrstni burgundec je znan pod imenom »gamay«. Vsi njegovi občani so prepričani, da ie župan govoril resnico... Na vsak način dobra reklama. Cerkev in fašistična Italija Harmonija, hi je vsaj v Juli ski Krajini ni »Germania«, ki je danes glasilo |>odkanc-ler j a von Papena, a je bilo prej glavni organ ceiitruma, je prinesla v svoji številki 19. jan. mičen dopis svojega rimskega dopisnika g. E. R. v. F. o odnosih med cerkvijo in fašistično vlado. G. E. R. v. F. je bil rimski dopisnik Gerinanie« še v času, ko je bil list v rokah ceiitruma; znane so tudi njegove zvezo z višjimi cerkvenimi dostojanstveniki v Vatikanu, /ato so njegova izvajanju toliko bolj zanimiva. Povod za dopis je dalo dopisniku poročilo državnega |)odtujnika C.uidi Biiffarinija pred narodnim predstavništvom. G Guidi Buffarini je v svojem poročilu naglasil. da vlada med Cerkvijo in državo soglasje in da je fašistična država storila vse. da se izvode konkordat in sprejmejo zakoni, ki jih njegova izvedba zahteva. Rimski dopisnik »Germanie« ugotavlja, du so izvajanja g. Buffarinija popolnoma resnična. Poleti 1931 se je res dvignil vihar med cerkvijo in fašističnim Rimom, ko je Mussolini udaril po ustanova b katoliške akcije in je «v. oče izdu! glasovito okrožnico »Non abbiamo hisogno« ter je pred vsem svetom protestiral proti ravnanju g. Mussolinija. Todn po obisku g. Mussolinija pri sv. očetu se je med Vatikanom in fašistično vlado sklenil septembra 1931 »sporazum« (aceordo). S tem sporazumom je bil napravljen konec raznim trenjem in hos|ki-rnzuinom med obema oblastema. Po obisku Duceja pri Mussolinija se je fašistična država umaknila nu zgolj politično |xxlročje in prepustila cerkvi versko področje. Obe oblasti sta si torej natančno razdelili delovno področje v veliko zadovoljstvo obeh. Morila ima ta članek namen vplivati na Hitlerja, ki v zadnjem času kljub konkordatu prav div ja proti katoliški duhovščini; Berlin naj bi sprevidel, kako pameten je bil fašizem, hitlerizmu vendar sorodno gibanje, ko se je s Cerkvijo sporazumel, medtem ko hitlerizem ne izprevidi, kako neoportuiia je borba proti Cerkvi. Naj bo namen članka ta ali drugi, ugotovitve rimskega dopisniku so vsekakor značilne. Po njegovih izvajanjih bi moral imeti Vatikan nasproti fašistični vladi popolno prostost v verskih zadevah! Če bi njegova izvajanja ustrezala resnici, potem bi si lahko tudi slovenski in hrvatski katoličani na Primorskem obetali boljše čase! Toda v Julijski Krajini se tu svobodo Cerkve nikjer ne pozna. Goriška nad-škofija n. pr. je še vedno brez. nadškofa, ker se Vatikan in fašistična vlada ne moreta sporazumeti glede osebe, ki nuj pride na lo mesto. Danes je vsaj v Julijski Krajini Cerkev popolnoma vklenjena in politična oblastva dan za dnem jiosegajo neposredno ali posredno po la-šističnili priganjačih nu zgolj cerkveno področje in duhovščina mora to mirno glodati. I z katoliških cerkva v Istri se sistematično izganjata slovenski in hrvatski jezik, kar je proti konkordatu. ki izrecno ugotavlja, da se mora vršiti dušno pastirstvo v slovanskih oziroma nemških krajih po predpisih katoliške cerkve in ti predpisi zahtevajo, naj se Kristusova besedil oznanja v jeziku domačega ljudstva. Ko bi Vatikan imel ros takšno svobodo, kakor meni »Germania« si ne moremo misliti, dn bi je ne izrabil za uvel javi jenje katoliških načel prav v Julijski Krajini, kjer gre za katoličane slovanske na rodnosti! Zakaj m;la zima Na zborovanju ameriških vremenoslovcev je profesor Clougli podal vprav seiizacijonulno ' vremensko napoved. Po njegovi trditvi obsto-jjjo v solnčnem delovanju cikli. Dolžina (doba) i teli ciklov znaša 37. 83, 300 in 1400 let. Te cikle so ugotovili tudi na zemlji v meteorološkem ! pogledu. Ciklus 37 lel je pred kratkim dosegel svoj vrhunec in prav tej okolnosti je treba pripisali milo zimo. ki jili ima naša doba že več let; v tej zvezi je tudi velika suša poleti. 83 letni ciklus nam je pripeljal včasih okoli leta 1860 mile zime in ta ciklus bo nastopil zopet okoli leta 1940. Ker se prav ta ciklus križa s 37 letnim zdaj. lahko |iričakujenio se milejše zimsko vreme. Tristoletni ciklus je dosegel svoj »klimaks« okoli leta 1725 in bo nastopil zopet na koncu tega stoletja ter prinesel milo podnebje. 1400 letni ciklus je imel svoj »klimaks« okoli l. 650 in na vreme ho vplival sredi 21. stoletja. Tujec si je ogledoval jiodzemsko jamo, nakar mu vodnik pravi: »0 tem podzemskem rovu bi vam lahko pravil stvari, da bi vam lasje stali pokonci od groze.« »Tega pa ne verjamem,« je podvomil tujec. »Mar ste tako korajžni?« je vprašal vodnik. »Ne, korajžen ne, ampak plešast sein.« Dollfuss in Suvich med razgovorom Pilancu nalijte kavo s citrono! Znana je modrost, da je črna kava, v katero izetisneš nekoliko citrone, izvrstno zdravilo za pijance. To uči izkušnja, toda učenjaki se s tem ljudskim mnenjem niso zadovoljili, hoteli so znanstveno dokazati, da je to res. Prof. NVinsor in Strongin z vseučilišča Cornell sta napravila zanimiv |K>i/kus na dveh osebah, katerih imena pač i/, razumljivih razlogov nista hotela izdati. Pijacema sta dala 50 do 75 kubičnih centimetrov žitnega alkohola, kateremu je bila primešana voda v dvojni množini. Ta množina alkohola odgovarja dvema krepkima mericama žganja. Pijanost obeli sta preizkusila z merjenjem izločanja nekaterih žlez in s štetjem napak, ki sta jih pijanca naredila, ko sta hotela slediti premikajočemu se predmetu. ki ga je obseval svetlobni trak. Poizkus je dokazal, da četrt litra navadne in srednje močne kave izloči učinek dveh krepkih meric žganja, ako kavo zaužiješ v istem času knkor alkohol. Če se kava jx>pi.ie pozneje, potem je učinek toliko slabši, čim pozneje jo je pijanec spil. Želimo, da bi čim manj ljudi napravilo ta jx>izkus. Švicarka Ana Ruegg je na mednarodnih smn-škili tekmah v Grindenwaldu v šviri vozila najboljše in je zato prejela naslov švicarske prvakinje. Cesnov sok je zdravilen /nuno je, da česnov sok povoljno vpliva na obisti in povzroča obilen seč, to se pravi, da pospeši izločenje nezdravih snovi iz telesa. Toda lo zdravilno svojstvo ima samo česen, ako ga zaužijemo sirovega. V mestu navadno ni prav lahko uživati česna, ker človek oddaja neprijeten duh, pač pa kmet jpoguinno vzame v roke strok in kos kruha. V francoski zdravniški reviji *Lu Nature« 6ino brali recept, ki ga ni težko izvesti. S pomočio njega lahko sestavimo zdravila. ki prav tako učinkujejo kakor surov česen. Razreži 100 gramov česna na drobno in deni ga v 0.60 litra belega vina. Pozneje doloži 100 gramov medli in večkrat premešaj. Nato filtriraj (precedi) tekočino skozi papir in jo vlij v steklenico. Vsak dan spij čašo te tekočine na tešče in eno čašo zvečer. V nekaj dneh boš že opazil zdravilne učinke tega pri-prostega zdravila. Nogometašev prijatelj bi bil kmalu zamudil parnik Gospodična, vidi se mi, da me smatrate za tepca? Motite se. Jaz ne sodim nikogar po zunanjosti. * Stražniku ste navedli napačno ime. Da, bil sem tako iz sebe, da se nisem poznal. Krušno moko in j Telefon 2059 rženo moko 4ft% redno sveto, I ^^^^ , , topite relo obodne pn "''"■t liTV® A VOLK. LJl BLJANA Renljeve cesta 24. Pogačnik, Bohoričeva nlfea 5 Na bakteriološkem zavodu moderne bolnišnice preiskuje zdravnik bacile. Pri tem je potrebna največja previdnost, ker se zdravnik sicer sam naleze bolezni, bodisi jetike, tifusa itd. Poleg rokavic nosi zdravnik tudi masko. Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holenderiev, malih dvokoles tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne ..TRIBUNA" F Butjel, Linliljana, Karluvska r,.4 Najnižje cene! — Cenik 1'ranko INarte Velikonja: pjjaneC Mi smo mu rekli Guglja. Tudi sosed mu je rekel Guglja, na županstvu so mu rekli Guglja, na vasi so mu rekli Guglja, v gostilni so mu rekli Guglja. Zato mislim, da sem upravičeno povedal, da so mu rekli Guglja povsod. Guglja so mu rekli zato, ker je rad gugljal, to je, zastonj pil pri vsaki pi-pijači, ki je bila na mizi. Sedel je s tremi za mizo, naročil pijače, ko pa je bilo treba plačati, ga ni bilo. Tudi je rad pil iz tujih kozarcev, v obče je rad gugljal na tuj račun. Nekoč pa so rekli, da bodo napravili temu konec. In so dali klicati pred cerkvijo, da je Guglja umrl in da ga priporočajo "večnemu počitku. Ne molitvi, večnemu počitku. Guglja je to klicanje slišal, dasi je brila burja in je pihalo okoli vseb voglov. Smatral je za razža-ljivo in je vprašal občinskega tajnika, kdo mu je naročil la oklic. Ta mu je odgovoril, da mu je prinesel deček, ki bi ga danes ne spoznal, da mu je dal listek in kovača, in on da za kovača okliče vse. Tudi, da prekliče za kovača, kar je prej za kovača oklical. Guglja mu je hotel dokazati, da je on odgovoren za resnico svojega klicanja. Birič Matevž je bil od začetka osupel. I)a bo sicer on odgovoren, to mu še ni prišlo na misel. K sreči pa se je spomnil onega paragrafa, po katerem je on uradna oseba in radi tega nežaljiv. Gorje mu, kdor mu reče napačno besedo. In je la paragraf dobesedno navedel Guglji in je bil Guglja ves iz sebe, da on ni hotel žaliti javne straže in da radi tega upa, da ga Matevž ne bo naznanil. Matevž je pomislil in rekel, pravzaprav da to sjsga ne liže, to tiče državnega pravdnika in je že pristojnost premaknjena. Toda, če Guglja da toliko na njegovo prijateljstvo ter ni nobeden drugi slišal, bo on odnehal. In je šel okoli cerkve in nazaj in je videl, da ni nobeden slišal. Pogledal je še v cerkev, če je kdo notri, in je videl gluho ženico spredaj v cerkvi in je še njo vprašal, če je slišala, kaj je govoril Guglja. Ko je ženica pokimala z glavo in rekla, da ni slišala in tudi ne iii slišala, če bi bilo treba ili Ka pričo, se je Matevž umiril in rekel: »Naj bo.< Segel je Guglji v roke ter mu povedal, da njegova grožnja Guglji zastara v enem letu. Matevževa grožnja pa, reci in piši, v petih letih. Če tudi ni bilo res, kar je Matevž zagrozil, se je Guglja ustrašil. Kako bi se ne ustrašil, ko je natanko vedel, da eno leto je več kot pel let. in je Matevž tako resno govoril te svoje besede. Matevž mu je nazadnje obljubil, da če mu da kovača, da on lahko prekliče, kar je rekel, ampak zastonj tega ne more, kajti služba je služba, dolžnost je dolžnost, oklicanje je oklicanje in kovač je kovač. Po tem jasnom obrazložen ju 11111 je Gugl ja dal kovača Težko ga je dal, kajti težko ie Guglja dal kovača. Nalo sta šla v gostilno in so vsi slišali, da je Guglja umrl in je moral Guglja plačati za svojo pi jačo drugega pol kovača in še neka i čez ter je bil zelo slabe volje. Rekli smo. da je bil slabe volje. Toda kaj bi ne bil slab volje, ko je zunaj tako brila burja, da je imel še Matevž na ušesih kapo. To kapo ie podedoval po svojem stricu in je bil še oflornejši, če je klical. Drugo nedel jo je Matevž široko stopil pred cer kvijo s kapo na glavi in glasno klical, da Guglja nI umrl. ampak da Živi in da mu Male\ž želi še dolgo življenje. To ie bi! dostavek za kovača od Guglje, kajti vse drugo je moral Matevž klicati na račun kovača pivcev. Toda, kakor vsak smrtnik, je enkrat Guglja bil v potoku. Marsikdo je bil že v potoku. Oni je lovil rake ali samo bredel z nogami, drugi je peljal voz preko potoka. Toda za Gugljo se je zdelo, da lovi ribe. Rakov tistikrat ni bilo več. Vzela jih je bolezen. Najprej so raki rekli, da bodo močnejši od bolezni, bolezen, da bo močnejša od rakov. Nato so se ujezili in konec vseh koncev je bil, da je vse pobralo. Z raki je šla ludi bolezen. Guglja pa je lovil ribe. On trdi, da se je slučajno ujela na trnek belica, če ni bila korenina. Od začetka je trdil, da je bila korenina Očividci pa so trdili, da je belica mimo plavala, 011 jia, da je ulovil na trnek postrv in da lVorenina ni bila na trneku. Guglja je dejal, da postrvi sploh ne pozna, ne tisti, ki je postrv navajal, ne sam, ki je nekaj ujel, kar je bilo podobno korenini. K večjemu do|iušča. da je bila na trneku kakšna belica. Toda to samo dopušča da bo prej zasliševanja konec in za belice ima dovoljenje. In je pokazal zadnjo stran ribarske karte od lanskega leta. Da on postrvi ne pozna, bi bilo žaljivo. Če trdi, da je bila postrv, pa je bila belica, potem ribe ne pozna.< Rekel te Guglja v surovem, rekel bi. ztidirčnem glasu. Guglja je trdil, da je govoril, kakor v obče govori, da pa je bil oni nekoliko gluh in je moral ob šumenju voda nekoliko bolj vpili In da rib sani ne pozna, to je Janez Zemlja, ne pn čuvaj, ki ribe dobro pozna in je videl, da je Guglja privlekel na tujem trnku samo korenino. Toda to Guglji ni dosti pomagalo. Obsedel je radi rib in ne radi korenine, ki se mu je slučajno zapičila na trnek, češ, da trneka v obte ne bi smel metati v vodo, ker tista legitimacija ni več veljavna. In tu je Guglja ponovil, kar mu spet niso hoteli verjeti, da trnek ni bil njegov, ampak da je bil trnek privezan pri obali in je hotel Guglja samo rešiti ubogo žival jiogina, ko jo je izvlekel na suho. On pa ni vedel, da je žival, ampak on je mislil, da je korenina, in je videl žival šele, ko je čuvaj nekaj .rekel in je riba poskočila. Da pa ne ve, kdo je trnek tja prinesel, niti, kdo ga je obesil, še manj, kdo ga je spustil v vodo. Na vse to so gospodje sodniki rekli: Guglja, toda na tihem, kajti sicer se je pisal Janez Zemlja in bi se moralo reči Zemlja Janez in je bil obsojen [>o pravici, kakor Guglja trdi, na dva meseca in je pošteno drva cepil in ričet otepal. In če bi koga imel, bi ta lahko rekel: Oh, naš oča so šli v mesto drva cepit.« Ko je pa Guglja svoj rok odslužil, je moral še zraven sodniku povedati, da s svojim glasnim govorjenjem ne bo več žalil straže v potoku. Končno je Guglja prišel domov. Zdaj ga niste več mogli ukrotiti in rekel bi in mislim, da ne bi dosti rekel, če bi rekel: »Poznali ga niste.« Sedel je za mizo, natočil iz tuje steklenice svoj kozarec in vsako svojo zgodbo je začel: >Ko sem bil jaz v meetu .. .< Ko bi slišal Gugljo, kako je tehtno postavil svojo besedo, bi se ne čudili njegovi samozavesti in odločnosti. »Ko sem bil jaz v mestu . ..«, je Guglja poudaril in premaknil kozarec, da so ga morali vsi poslušati. Še celo birič Matevž, ki ni vedel, kdaj zastara njegov prekršek. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana