POŠTNINA plačana v gotovini Štev. 206. Leto XII. Maribor, torek 13. septembra 1938 Cena 1 din Hitler zahteva za sudetske Nemce plebiscit Po včerajšnjem Hitlerjevem govoru je izginilo vsako upanje, da bi se moglo sudetsko vprašanje rešiti s sporazumom v okviru Češkoslovaške — Silno oster in brezobziren ton govora NORNBERG, 13. septembra. Govor Adolfa Hitlerja, s katerim je sinoči zaključil 10. kongres NSS in kateremu je napeto priskuškoval ves svet, je po svoji ®strini presegel vse pričakovanje in dokazal, da tudi v sudetsko-nemškem vprašanju ni ve£ kompromisa. Hitler je silovito napadal boljševizem, Žide in demo-ltracijo ter zahteval za sudetske Nemce samoodločbo, t. j. plebiscit. Kako si to ®amoodločbo zamišlja, je povedala še pred Hitlerjevim govorom »Frankfurter Zeitung«: Sudetski Nemci morajo dobiti pravico, da se svobodno odločijo, ali ostanejo še pri Češkoslovaški, ali pa hočejo k Nemčiji. Položaj je s tem razči-?cen in mogoči sta samo dve rešitvi: razbitje Češkoslovaške ali vojna. Pogajanja v Pragi z misijo lorda Runclmana so postala brezpredmetna. NAPAD NA DEMOKRACIJO. NORNBERG, 13. septembra. Po °8romni vojaški paradi in popoldanskem flastopu vseh vrst čet nemške vojske, je sinoči ob 19.15 končno spregovoril Hit-®r» ki je že uvodoma naglasil, da kakor 'e imela NSS v začetku strnjeno proti sebi vse marksistične in demokratske stranke v Nemčiji, tako Ima danes nacistična Nemčija strnjeno proti sebi vse |}ržave od demokratično-kapitalističnih j*° marksističnih in komunističnih. In vsi ’ ki besedičijo o demokraciji, odrekajo pavico nacističnemu režimu, za katerim toji 99 odstotkov nemškega naroda. Da-1« govoril v tem delu svojega govora j|no ostro zlasti proti sovjetski Rusiji, ®“nosno njenemu režimu, kakor tudi w°ti vsem demokracijam ter dejal, da J*1 služi ta demokracija samo za nasilje, 'asti je naglasil to za Češkoslovaško, 1 s° jo ustanovili po načelih demokra-ne da bi bili večino prebivalstva De !n vpra*aH’ h°če v njen okvir ali ,,; CSR je enostavno sfabriciral versaj* M. CUUSlrtVUU SiaUllUKtl VCIDHJ- I,, diktat. V tej državi so začeli Čehi, 8° v manjšini, večino državljanov za' ki n z brutalno silo in jim odvzeli žlv- ka Pfavice, svetu so pa hoteli do- v *ati, da izvršuje posebno politično in iaško misijo. Bivši francoski letalski mster Cot je to misijo obrazložil tako, imJA zato tu, da v primeru vojne e nemške kraje. Ta naloga je v na* m z življenjskimi interesi in žeija-pr ye^ine prebivalstva. Če pa večina temu protestira, jo z brutalno silo Žeii^0’ *n ako s* demokracija tako za- * tudi ubijajo in more. O SUDETSKIH NEMCIH. J?'* ie govoril Hitler je preganjanju Do«, * ih Nemcev v tonu, kakor se ga šlo uiei° nemški listi in dejal: Če bi •e zadeve, ki nas ne tičejo, bi bila to t°n : - .......... *>*~- saitin p°imovanja narodnih pravic ter ČSp °dl°2anja. Med večino ljudstva v 3 in s® tako brutalno zatira, je tudi itjja E''* milijona Nemcev, t. j. toliko kot So U5.Tanslta prebivalcev. Tudi ti Nemci da bi u?r^eni p° b0ŽN P°dobi in ne zato, v®rsa* w izročenl nasilju umetne tvorbe hljj s modrijanov. Razmere v Če-iUllii 0 neznosne. V tej državi je 7 in pol do s na Hudi, ki so bili oropani pravica V n ?°d.,očbe> kakor jo je določal Wll-8:>nian- 0 ie govoril o gospdarskem pre-iih hr,AIU. s“detskih Nemcev in dejal, da v°|e popolnoma uničiti. Ne do- s«ij in ‘u! 2a INemcev mora biti konec. Če sa> ?a|a N nimajo dovolj moči, jim jo bo pilarja .c,,a- To, kar je Izjavit že 22. ie-,ra?e n izjavlja danes ponovno, niso v aSLOV FRANCIJE IN ANGLIJE. ie sesd Hitler v zgodo-l6 Fr»noi?er do Francije. Dejal Je, da > A, * V?- stoletju iztrgala Nem- > le‘a S ° in Lore«°. ki so sl jo Nem-®®t i,”7*;iJz°net pridobili, a leta 1918 *'• In vendar se je Nemčija ?animi va ilustracija demokratičnih me- zaradi miru s tem spoprijazniia. Nihče pa Nemčije ne more prisiliti, da opusti re-vizonistične zahteve, ako jih sama prostovoljno ne opusti. Toda opustita jih je, ker hoče konec sporov s Francijo enkrat za vselej. Nemčija je s tem dovolj storila za mir. Toda to so tolmačili napačno kot slabost Nemčije. Toda Nemčija je dovolj močna, da zahteva besedo v vseh evropskih vprašanjih in najprej glede 3 in pol milijona sudetskih Nemcev. Ako v Parizu in Londonu zastopajo svoje interese, sme zastopati tudi Nemčija svoje. OBOROŽITEV IN UTRDITEV. Glede dogodkov meseca maja letos, je Hitler trdil, da Nemčija ni poslala nobenega vojaštva na mejo Češkoslovaške in ji ni bil potreben noben pritisk radi občinskih volitev, ker je vedela, da bodo sudetski Nemci v vsakem, primeru pokazali svoje zrelo prepričanje. Te nemške čete so si Čehi izmislili, da bi mogli dalje in še bolj zatirati Nemce. Ta laž se je pa izrabila tudi za govorico, da se je Nemčija ustrašila nastopa Čehov, Francozov in Angležev. Toda Nemčija se ne uklanja pred nikomer in udari vsakega napadalca nazaj. Ve tudi, da se s popuščanjem ne pridobivajo nespravljivi nasprotniki, ampak se ti le, še bolj prevzamejo. Da svojo voljo in moč pokaže, je odredil 28. maja izvedbo oborožitve do skrajnosti. Dovršila se je oborožitev v zraku in na kopnem. Od tedaj se grade na zahodni meji najsilovitejše utrdbe, kar j £1?™ Jih pozna človeška zgodovina. Sedaj dela I oaoDravanjem Zapiski pri gradnji teh utrdb 278.000 delavcev, 84.000 specialistov, nad 100.000 mož delovne službe In še več pionirskih in pehotnih bataljonov. Železnica zvozi tja vsak dan 8000 voz betonskega materiala in vsak dan se uporabi še 100.000 ton drugega gradbenega materiala. Te utrdbe bodo še pred zimo gotove. Obsegajo tri ali štiri pasove v širini 40 km in za njimi stoji ves nemški narod v orožju. Vse to Je Hitler odredil zato, da nemškemu narodu ne bo več treba trpeti žalitev. ZAHTEVA PO SAMOODLOČBI. Potem Je Hitler zopet prešel na ČSR in odgovarjal v silno ostrem in nevljudnem tonu prezidentu dr. Benešu na njegov sobotni govor. Dr. Beneša ni nagovarjal niti z »gospod«, ampak kar Beneš. Očital mu je, da frazari in slepomiši ter hoče rešitev sudetskega vprašanja le za “ vlačevati. Toda tako ne pojde več. Ne gre več za fraze, ampak za pravico, ki ie prekršena. Nemci zahtevajo samoodloč' bo. Beneš nima dajati nobenih darov sudetskim Nemcem, ako pa nameravajo demokracije ščititi to tlačenje, bo imelo to strašne posledice. Tu gre za nemške sonarodnjake. Pri tem je Hitler napravil tudi aluzijo na lorda Runcimana z besedami: »Nikoli ne bom dopustil, da bi s posredovanjem kakega dobrodušneža nastala ob Nemčiji druga Palestina, kjer se Arabci branijo brez orožja. Nemci v Čehiji niso brez obrambe in niso prepuščeni sami sebi. Če bi to dopustili, ne bi zaslužili biti Nemci.« ■RIMSKI IN NEMŠKI IMPERIJ. Ob koncu je govoril Hitler še o Italiji in Nemčiji kot večnih državah, ki pa sta se prenovili in sta mlajši in silnejši kakor kdajkoli v tisočletjih. Nobena tuja sila te moči ne bo mogla nikoli več ukloniti. Med govorom so zbrane množice neprenehoma prekinjale Hitlerja z nepopisnim Odgovor Češkoslovaške UGOTOVITEV POMANJKANJA TAKTA. — LAŽI O 21. MAJU IN ZATIRANJU TER PREGANJANJU SUDETSKIH NEMCEV PRAGA, 13. septembra. Na Hitlerjev govor v Nurnbergu je odgovorila češkoslovaška že sinoči ob 10. uri po radiju. Odgovor se je nanašal samo na točke Hitlerjevega govora, ki so se nanašale na češkoslovaško in sudetsko-nemško vprašanje. Uvodoma je govornik v radiju ugotovil, da je bil Hitlerjev ton za govor državnega predsednika nenavaden, zlasti pa neokusen glede nazivanja in omalovaževanja prezidenta dr. Beneša, ki je vendar predsednik države. To pomeni pomanjkanje vsakega najprimitivnejšega takta. Dalje je zavrnil laž glede 21. maja. Hitler je trdil, da takrat Nemčija ni poslala na češkoslovaško mejo nobenega vojaštva, resnica pa je nasprotna in vedo to prav dobro tudi v Parizu in Londonu, Kakšno je tako zatrjevanje odgovornega državnika, naj presodi svet sam. Prav tako je izmišljeno vse, kar je Hitler govoril o bru talnem postopanju Čehov s sudetskimi Nemci in njihovem zatiranju. Ves svet ve, da je češkoslovaška kakor nobena druga država na svetu izpolnila vse odredbe o zaščiti narodnih manjšin in še daleč preko vseh obveznosti. Tisti, ki izzivajo, zato niso Čehi, ampak sudetski Nemci sami. O ostalem pa bo češkoslovaška vlada od govorila, ko bo dobila avtentično uradno besedilo Hitlerjevega govora, da ji zopet kdo ne bo očital potvarjanja. proti Češkoslovaški, ki bi ga morda hotela pričeti v krivi veri, da Francija in Angilja ne boste intervenirali. O tem stališču angleške vlade so obveščene vlade vseh do-mlnionov in vlada Združenih držav Severne Amerike. Anglija ne bo dovolila nasilne rešitve LONDON, 13. septembra. V zunanjem ministrstvu so dobili poročevalci listov izjavo, da so v vladi zaskrbljeni zaradi mednarodnega položaja. Dobro se zavedajo resnosti moderne vojne in še vedno upajo v uspeh miroljubnih pogajanj, toda v primeru, da bi na češkoslovaškem poizkusili kakršnokoli nasilno reševanje vprašanj, bi bila Anglija kakor tudi druge države neizbežno vmešana v vojno. Sedaj je najvaž- Vremensko poročilo: Na gorah večino nejše, da Nemčija ne računa v nobenem ma jasno, tudi na zapadu in južno od Alp. primeru s kratkim in uspešnim pohodonr Mestoma oblačno, jutranje megle v nižini. Borza. Curih, 13. septembra. Devize. Beograd 10, Pariš 11.94, London 21.29, Ncw York 442 s/4, Milano 23.277», Berlin 177.50, Praga 15.25. Franco izgubil zaupanje angleških katoličanov Angleški katoliški listi, pred vsem »The Universal« in »The Catholic Herald«, ki so od začetka španske državljanske vojne zagovarjali generala Franca, so zadnje čase zavzeli napram španskim upornikom zelo rezervirano stališče. Kot posledica republikanskih uspehov na Ebru in v Estramaduri je priobčil »The Catholic Herald« članek, v katerem pravi, da mora Franco danes računati, da bo imel, četudi zmaga, večino prebivalcev republikanske Španije proti sebi. Franco je dejal, da se ne bo razgovarjal o premirju in kompromisu. To so za sedaj, pravi angleški katoliški list, le besede, kajti Madrid, Barcelona in Valencija so še vedno v rokah republikancev. Pa tudi, če padejo, stvar za Franca še ni dobljena, ker takrat se bo delo za zedinjeno in enotno Španijo šele začelo. Španski konflikt se ne približuje koncu in ne ve se, kake dolgo bo še trajal. Tudi Anglija bo storila svojo dolžnost Viscount Samuel, voditelj liberalne opozicije v angleškem gornjem domu, je govoril o zunanjepolitičnih dogodkih in dejal, da se Nemci varajo, če mislijo, da bo ostal napad na češkoslovaško brez odgovora, ker je gotovo, da bosta Francija in Rusija storili svojo dolžnost, ki izvira iz pdpisanih pogodb. Če bo v takem primeru angleška vlada mnenja, da je treba priti na pomoč Franciji in Češkoslovaški, se ne bo noben del angleškega naroda protivil taki politiki. Mnenje tuniških Italijanov »Sudetski Nemci niso vredni kosti enega samega italijanskega vojaka, c pravijo Italijani v Tunisu. Kakor znano, je v francoski Tuniji mnogo italijanskega prebivalstva in znane so težnje Italije, da si pridobi ta strategično važni teritorij. Ker so tuniški Italijani izprevi-deli, da gre to pot zares, so takoj izpre-menili politiko in pravijo, da se ne mislijo boriti zaradi Sudetov. Srednja Evropa in Društvo narodov Na Čsl. poletni šoli za študij srednjeevropskih vprašanj v Tatranski Lomnici je predaval beograjski univ. prof. dr. Mileta Novakovič, ki je dejal, da je nemoč Društva narodov, v kolikor gre za Srednjo Evropo, velika nesreča, za katero so odgovorne mnoge države, ki so dopustile, da se je pojavil Društvu narodov sovražen duh. Ni bilo prav, da je bil opuščen Briandov načrt evropske federacije pod zaščito DN. Bodočnost Društva narodov in mir v Srednji Evropi moreta biti zagotovljena samo tedaj, če se povrne demokratični režim v države, ki so ga opustile, in če bo oživel novi duh mednarodnega sodelovanja. Napačno mnenje o demokraciji Nič ni napačnejše kakor kazati na demokracijo kot nekako mati marksizma in na boljševizem kot njenega otroka. Med demokratsko idejo in diktaturo so tako velike razlike, da se ne more govoriti niti o dotikajočih se točkah, kaj šele o medsebojni povezanosti. Boljševizem v Rusiji ni nastal kot posledica demokratskega režima, qmpak narobe kot reakcija na nedemokrafski režim. (»Hrvat-ski Dnevnik«.) Pohvaljeni »Slovenec" Graška »Tagespost« pohvalno citira uvodnik »Slovenca«, naperjen proti francoski in svetovni demokraciji. Uradnemu glasilu narodno-socialistične stranke so zlasti všeč izvajanja »Slovenca«, »da je demokracija neumestna in da bo tudi v Jugoslaviji treba seči po drugih sredstvih.« Maribor, 13. septembra. Težki časi, v katerih smo danes Slo venci z vsemi malimi narodi sveta, nam nujno narekujejo, da potegnemo že tudi mi enkrat črto pod dolgo kolono za nase življenjske interese poraznih številk in po stvarni bilanci preidemo k složnemu in načrtnemu delu, ki nas mora nujno privesti do pozitivnejših rezultatov. Odrezani od morja in cenenih vodnili poti je naši industriji nemogoče konkurirati industriji na jugu, ki poleg tega ima še ceneno delovno silo množic z mnogo nižjim življenjskim stardardom kot je pri nas. Trg, s katerim so naši industrijci včasi špekulirali, je že danes zaprt. Pri špekulacijah z jugom in pri spremljajoči gospodarski nezrelosti in breznačrtnosti, so našo industrijo zasedli severnjaki. Razgled po naši industriji priča, da nismo pozabili samo na Prešerna, Levstika in Cankarja, temveč da so za našo sedanjost utopija tudi osnovne gospodarske misli. Življenjsko vprašanje za nas je danes onemogočenje in odstranitev razdiralnega, protinarodnega delavki ga vrši naši narodni eksistenci nasprotni kapital z gmotnim pritiskom na naše delovne množice. Samo trije stebri tuje propagande imajo pri nas v rokah najvažnejšo industrijo, 900 milijonov kapitala in 6300 delavcev. Posebno porazni so rezultati v kemični industriji. Dve tretjini slovenskega ljudstva imata premalo zemlje. V Sloveniji imamo več ko enkrat toliko velike posesti, t. j. eno petino površine, kot v celotni državi, kjer znaša eno desetino. Večino veleposestnikov tvorijo stari fevdalci, ki smo jili podedovali po Avstro-Ogrski, ali drugi tujci, ki pa oboji gledajo enako na naš narod. 55 veleposestnikov ima še enkrat toliko zemlje kot 51.000 bajtarjev. Letno gre od nas na tuje 15 tisoč sezonskih delavcev, večino ma iz narodno ogroženih obmejnih predelov. Treba je rešiti hišo in preozek grunt, preskrbeti družino, plačati davke Delavsko vprašanje je posebno pereče Izgraditev industrije na jugu in politika državnih dobav, sta povzročili, da v starih industrijskih centrih z delavstvom, ki ima svojo tradicijo in svoje stare sindikalne in gospodarske organizacije vlada zastoj in nazadovanje. V prej popolnoma neindustrijskih podeželskih mestih pa se je razvijala tekstilna industrija z uvoženimi starimi stroji in pod zaščito carinske politike. Danes šteje že okrog 60 in dustrijskih podjetij s približno 14 tisoč delavci. V tovarno so prišli novi možje in žene, ki prej niso imeli niti pojma o industrijskem delu. Naša gospodarska politika mora upoštevati nujne potrebe narodne obrambe, dejstvo, ki že samo po sebi vključuje tudi smotrno socialno politiko. Preko naše zemlje peljejo važna pota. Izjave odgovornih in neodgovornih predstavnikov principom naše narodne in državne svo bode sovražnih ideologij, zahtevajo, da se tudi mi ne vdajamo pasivnemu fatalizmu. Poleg razkosanosti in politične izkrivljenosti ter kulturne odvisnosti kriči po rešitvi vprašanje gospodarske osamosvojitve in socialne zaščite ter osvoboditve širokih množic pred tujimi gospodarji. Pri tem delu bi morale mnogo pomagati splošne stanovske organizacije preprostega ljudstva. Anarhične razmere v gospodarstvu so močan vzrok tudi za analogen pojav delavske strokovnosti in s tem zmanjšana zaščita delavskih množic. Enako je pri obrtnikih. Slovenski kmet rabi vsenarodno gospodarsko organizacijo, ki bi ga ščitila pred verižniStvom, branila njegove posebne interese in koordinirala delo vseh obstoječih zadrug v skupnem boju za njegovo gospodarsko osvoboditev. Ta kmetska organizacija bi morala delati sporazumno z delavskimi ih obrtniškimi, gospodarskimi in sindikalnimi organizacijami. Sodelovanje bi imelo poleg neposrednih gospodarskih koristi še splošno narodno korist. Zvezalo bi tisoče slovenskih vasi z delavskimi kolonijami in obrtniškimi delavnicami. Zvezalo bi najtrdneje vse periferne dele slovenskega ozemlja v trdno skupnost, ker bi jo poleg besedne propagande gradilo na podlagi njegovih vsakdanjih koristi. , Tretjina slovenskega narodnega ozemlja se sistematično razlaščuje. Ali ni skrajni čas. da naonemo vse sile za prepre- Vjev p., • • -n-; fVVOV^C- uem oguliti? Delo za gospodarsko osa- Demonstracije sudetskih Nemcev SILNA NAPETOST PO VSEH SUDETSKO-NEMŠKIH KRAJIH. MISIJA LORDA RUNCIMANA PROPADLA. PRAGA, 13. septembra. Sinočnji Hitlerjev govor so poslušali po radiju v vseli sudetsko-nemških krajih z največjo napetostjo. Bilo je pač malo Nemcev, ki se ne bi bili zbrali okoli radijskih sprejemnikov in zvočnikov, ki so jih ponekod montirali kar na prostem. Množice, ki so govor poslušale, so se pridruževale niirnberškim manifestantom z enakimi vzkliki. V Karlovih Varih se je zbrala po govoru množica okoli 25.000 Nemcev, ki je nato demonstrirala in manifestirala po mestu, prepevajoč nemške himne in vzklikajoč Hitlerju, Nemčiji in „Sieg Heil“. Policija je demonstracijo, samo opazovala. V Iiebu je demonstriralo v enakem smislu okoli 8000 Nemcev, a podobne demonstracije so bile tudi v Libercu in drugod. V Hebu sc je mudil slučajno ob istem času tudi eden izmed članov spremstva lorda Run-cimana. Demostranti so prišli pred hotel in v govornem zboru zahtevali, da se pokaže. Ko je bil nato k temu prisiljen, so Nemci izbruhnili v silovito vzklikanje. Napetost je sinoči povsod silno narastla in vsa javnost je prepričana, da se bližajo neizprosno veliki in usodni dogodki. Nemci ne bodo sprejeli nobenih pogajanj več, ampak bodo vztrajali pri Hitlerjevi zahtevi po plebiscitu, ki pomeni odcepitev od Češkoslovaške. Kdaj bo storil sedaj lord Runciman, še ni znano, gotovo pa je, da je njegova misija propadla. Vznemirjenje po vsem svetu MILIJONI LJUDI PO VSEM SVETU SO SINOČI PRISLUŠKOVALI HITLERJA. — PESIMISTIČNO RAZPOLOŽENJE. — V AMERIKI PRIČAKUJEJO VOJNO. PARIZ, 13. septembra, še nikoli ni bil v Franciji noben politični govor pričakovan s tako napetostjo, kakor sinoči Hitlerjev. Milijoni ljudi so sedeli pri radijskih sprejemnikih in zvočnikih in napeto poslušali. Govor so prenašale tudi nekatere francoske oddajnice, ob 21. uri so pa ponovile v francoščini. Takoj nato so izšle tudi že posebne izdaje listov, z katere! so se ljudje dobesedno trgali. V Parizu Je-zavladala skrajna napetost. k seji. Vendar se o njenih sklepih še niso izvedele nobene podrobnosti. BRUXELLES, 13. septembra. Belgijske oddajnice so sinoči prekinile oddajanje Koncertov in so se ob 19. uri vključile na nemške. Hitlerjev govor so poslušali ljudje na vseh sprejemnikih. Pozneje so belgijske oddajnice razširile govor v francoščini in flamščini. NEWYORK, 13. septembra. Vsa Amerika je sinoči poslušala Hitlerjev govor in se trgala za posebne izdaje listov. Hitler- LONDON, 13. septembra. Tudi v Lon-.......................... .___ . .... . , - U leva izvajanja so napravila porazen vtis donu so milijoni poslusah Hitlerjev govor, ' ■ J . . . 1 b ’ in javno mnenje je soglasno prepričano, da je vojna v Evropi neizogibna, Hankov se uspešno brani LONDON, 13. septembra. Po poročilih * kitajsko-japonskih bojišč tudi najnovejsi silni napori japonskih čet, da bi strle odpor Kitajcev pred Hankovom, niso uspeli. Japonci so sicer zavzeli nekaj položajev, j toda bistvene spremembe to ni ustvarilo* Ob reki Jangce so kitajske čete kljub ogorčenemu odporu Japoncev ponovno zavzele j Kuanci. Kitajci so pa imeli tu velike iz* j gube, ker so Japonci uporabljali strupen* pline. Boji sc povsod nadaljujejo. S ŠPANSKIH BOJIŠČ. SALAMANCA, 13. septembra. Po poročilu iz nacionalističnega tabora so na-cionaiistične čete včeraj odbile vse napade republikancev. V Valenciji so nacionalistična letala bombardirala vojaške oddelke. KONGRES SUDETSKIH NEMCEV. I PRAGA, 13. septembra. Sudetsko-1 nemška stranka se z vso paro pr)' pravlja na veliki kongres, ki ga bo priredila dne 25. t. m. v Sclireckenstei' nu. Tam se je ustanovil tudi posebni kongresni urad, ki vodi glavne pr1' prave. SCHUSCHNIGG OBOLEL. DUNAJ, 13. sept. Razprava proti bivše* mu kancelarju dr. Schuschniggu bo na}' brže preložena, ker je težko obolel, odWf je interniran. NOVA VLADA V ČILE. SANTIAGO DE CHILE, 13. sept. Cii' ska vlada je sinoči odstopila in sestavljena popolnoma nova. POLET »SEVERNE ZVEZDE«. BERLIN, 13. septembra. Nemško le‘ talo „Nordstern“ je preletelo včeraj razdaljo med Azori in Ameriko v re* kordnem času 13 ur in 14 minut. Drobne vesti ki so ga v izvlečku natisnili še zvečer tudi listi. Po ulicah, zlasti pa pred zunanjim ministrstvom in ministrskim predsedstvom so se zbrale ogromne množice in čakale na sklepe vlade, ki je bila tedaj zbrana BEOGRAD, 13. septembra. Po poročilih iz Jugoslavije, Madžarske, Romunije itd. so povsod poslušali sinočnji Hitlerjev govor, ki je povzročil pravcato senzacijo. Angleški peti načrt LONDONU MISLIJO, DA SO POGAJANJA ŠE VEDNO MOGOČA. GLIJA BO BAJE PREDLOŽILA V PRAGI NOV NAČRT. AN- LONDON, 13. septembra. Sinočnja seja angleške vlade je trajala do 22.49, torej 60 minut. Ministrom je bilo predloženo popolno besedilo Hitlerjevega govora. Ministri so pričeli govor takoj proučevati. Proučevanje se tudi še danes nadaljuje, čeprav ni bila izdana ponoči nobena izjava o Hitelrjevem govoru, poroča agencija Reuter, da ta govor ni doprinesel ničesar k izboljšanju položaja. LONDON, 13. septembra. Reuter po-ča: V prvem trenutku je prevladalo v londonskih političnih krogih naziranje, da vsebujejo sinočnja Hitlerjeva izvajanja tudi konstruktivne elemente, ki bi mogli olajšati položaj in omogočiti nadaljnja pogajanja v Pragi in da obstoja še vedno možnost sporazuma med praško vlado in sudetskimi Nemci. London je zaključil izvajanja v ugotovitev: Hit-ter ni postavil nobenih novih zahtev in govor je bil v celoti tak, kakršnega so pričakovali. Ako bi bil v Nemčiji pred 10 ali 20 leti kak državnik tako govoril, bi se bil svet zgrozil. Dandanašnji pa je svet na take ostre grožnje že navajen. LONDON, 13. septembra. Izve se, da je pripravila angleška vlada peti načrt za rešitev sudetskega vprašanja, ki ga bo v Pragi predložil lord Runciman kot pooblaščeni zastopnik angleške vlade. Po tem načrtu bi morala praška vlada sprejeti vseh osem nemških zahtev. Priznala bi Nemcem popolno samostojnost v delu Češkoslovaške. V zameno bi se sklenil dogovor med zainteresiranimi državami, da se zagotovi neodvisnost in nadaljnji samostojni razvoj ČSR brez vplivov Nemčije. Ta načrt naj bi češkoslovaška vlada sprejela v korist svetovnega miru. Tudi v Ameriki še upajo WASHINGTON, 13. septembra. Avala. Reuter poroča: čeprav je Hitler včeraj govoril v najostrejšem tonu, je vplival njegov govor vendar v nekem oziru pomirjevalno. V Washingtonu menijo, da so bile Hitlerjeve grožnje manjše kakor pa po-mirljivost. Govor ne pomeni nobene odločitve. Tu so celo prepričani, da bo Hitlerjev govor pomiril strah Evrope, v katerem je živela zadnje tedne. Govor sicer položaja ni vidno izboljšal, dal pa je upanje, da ostajajo vrata k nadalnjnjim pogajanjem še vedno odprta. Vendar si tu ne prikrivajo, da je dal Hitler sudetskim Nemcem naravnost parolo plebiscita, Čeprav tega ni direktno povedal. (V resnici je Hitler plebiscit zahteval z besedo »samoodločba«, kar pomeni isto. Op. ur.) SEJA FRANCOSKE VLADE. PARIZ, 13. septembra. V Elizejski palači se sestane danes pod predsedstvom prezidenta Lebruna ministrski svet, ki bo razpravljal o sklepih, ki so bili sklenjeni že na včerajšnji seji vlade. Glavna referenta bosta ministrski predsednik Dala-dier in zunanji minister Bonnet. BELGIJA OSTANE NEVTRALNA. BRUXELLES, 13. septembra. Včeraj je bila tu seja belgijskega vojnega sveta, na kateri so bili sprejeti razni sklepi glede sedanjega mednarodnega položaja in za primer spopada med Nemčijo in Francijo. Po ukinitvi locarnskega dogovora Belgija ni dolžna stopiti na stran Francije ali Anglije in bo ostala strogo nevtralna. Nesreča na cesli. Včeraj zjutraj Jc pripeljal kaznjenec Franc J. s kočij0 po Pobrcžki cesti. Ko jc bil že na mostu, ga je hotel prehiteti kolesar Ludvik C. Naenkrat pa sta konja m0^ nejc potegnila in je levi konj p0^ kolesarja, da jc odletel po cestišč11. Voz pa je še! čez dvokolo in ga P°' polnoma zdrobil, zaradi česar ima c' 1000 — din škode. — V Doršakovi ulij* je zavozil z motornim kolesom Ja110* v kolesarja Lipnika, ki je izgubil notežje ,vendar k sreči ni dobil v, " jih poškodb. — Ko je Jožef Spin^j, iz Zg. Rečice vozil z motornim som po Aleksandrovi cesli proti MC*J ski, je hotel na križišču prehiteti >lC kega kolesarja. Zavozil je preveč j* levo in podrl nasproti vozečega k0>_ sarja elektromonterja Alojza Kova®*' Smrtna nesreča kolesarja. Včeraj ® je smrtno ponesrečil 26-letni zidar . Breznik blizu Lukovice. Izogibajoč . nekemu drugemu vozaču, je pri ve . brzini zavozil v konfin in nezaveden ležal s hudimi poškodbami. Reševalci -ga prepeljali v bolnišnico. Po Savinji in Savi proti Beogf^ e je ušel s čolnom brivski vajenec BI® Rems iz Laškega, ki je napravil °r ' nikotn že mnogo preglavic. Rems je begnil že 6. t. m. in ni izključeno, da je kje ponesrečil in utonil. r0. Trboveljski obrtniki so priredili P testno zborovanje 11. t. m., na ^ateL{-je govoril predsednik Društva slov. o nikov g. Drobež in delegata Zveze s ^ obrtnikov g. Musar in g. Krešah U° niki so poudarjali, da je obrtništvo radi svoje nezavednosti v marsičem ^ krajšano. Glavni namen zborovanj® ,,j je bil protest proti današnji obči v Trbovljah. upravi Mariborsko glecSaSiŠ^ Lanskim abonentom se na mnogo^1'^. sko željo podaljša rok za obnovitev sedanjih sedežev najkasneje do s § 17. t. m. oilst Gledališki abonma pomeni velik P napram večernim cenam. Zato sC -mi.' preje abonirajte pri gledališki b|5®|as' Abonentje sprejmejo 14 dramskih, ^ sC koncert. mosvojitev je obenem tudi delo za kul turno osamosvojitev in edini trdni ten*.o’i tspešnega narodnoobrambnega dela. POSVET V EGIPTU. KAIRO, 13. septembra. Včeraj je bihi m seja egiptovske vlade, na kateri so '^čili tališče Egipta za primer vojne Evropi. Sklepi niso znani. benih predstavi in I vplačuje v osmih zaporednih '"""gjjdo obrokih, ki so tako nizki, da sc ,v' lahko abonira tudi na boljši sede^ ^ ^ Abonma za lože je priporočljiv nL dobine, marveč tudi za skupine z* ' in prijateljev. Tudi za letos o:; . žae cen. Ložni sedeži imajo zdf, slanjala. V - M a r i H o r u 'dne 13. IX. 1938. *** i . . a. . - ._■■■■ Novice Resolucija skupščine CMD v Ptuju Skupščina CMD v Ptuju je sprejela daljšo resolucijo, v kateri opozarja kot Predstavnica narodne obrambe državne, samoupravne in druge činitelje na pereče probleme našega narodno, gospodarno in kulturno ogroženega ozemlja. Resolucija zahteva, da se strankarska Politika v obmejnih in narodno mešanih krajih podredi občemu narodnemu interesu. Obsoja politiko, ki zaradi strankarskega prestriža brezobzirno žrtvuje narodne in državne interese. Resolucija na kratko oriše prosvetni ln socialno-gospodarski program za na-rodno-eksponirane kraje ter izvaja: Popolno šolstvo je temelj duhovne in kulturne odpornosti našega naroda, zlasti' naše narodne meje. Potreba šolske Prosvete na našem ogroženem ozemlju zahteva strokovnih nadaljevalnih šol, novih šolskih poslopij, izboljšanje mno-Sjh starih, njih opremo z učili in knjižnicami. Vsaka šola naj ima vedno dovolj m sicer najboljših učiteljev, ki naj za odgovorno in častno obrambno delo prejemajo posebno nagrado. Preskrbeti je tre-°a' revni deci v ogroženih krajih brez- V nedeljo je gornjeradgonski Sokol •Proslavil 20-letnico osvobojenja ter se tej priliki oddolžil spominu prvih oznanjevalcev Jugoslavije — radgonskih £ftev in Maistrovih borcev. Ves trg je ^ odet s trobojnicami. Po prihodu vla-*a- s katerim je prispelo številno članico in sokolstvu naklonjeno občinstvo burskega polja, je krenila povorka s pra-P?ri in ljutomersko godbo do občinske ■'$e, kjer je bil stik vseh oddelkov. V ®°Vorki so bile tudi delegaciji prosvetna društva Nanos iz Maribora in Mai-sfrovih borcev ter gasilstvo gornjerad-»*?nske čete. povorko do občinske hiše je krovi nizko nad Gornjo Radgono aeroplan .^ero-krila. Maribor« z'državnimi-zastajati. kar je dalo proslavi svečanejše Nežje. Za pričetek slavnosti je godba tra'Sra!a državno himno, nato pa je spre-j^Vori) društveni starosta brat Karl ! aVrič. Za njim je pozdravil vse goste ^ zastopnik občine g. Joža Hrastelj, ■ ■ pa je v zbranem slavnostnem go-°rit ‘podal kratko zgodovino narodnih plačno šolske potrebščine, obleko in hrano iz šolskih kuhinj. Za socialno-gospodarsko izboljšanje našega obmejnega življa je neobhodno potrebno gospodarsko povezati meje z zaledjem z novimi prometnimi zvezami, organizirati zadruge, skrbeti za izvoz in vnovčenje pridelkov, ozdraviti in okrepiti kreditno moč domačih obmejnih denarnih zavodov, ki naj s cenenimi in dolgoročnimi krediti pospešujejo gospodarsko delavnost in preprečujejo prehajanje naše zemlje v roke tujerodcev. Dolžnost naš tujsko-prometnih ustanov je, usmerjati domači izletniški promet v naše lepo obmejno ozemlje. Gospodarska pasivnost teh krajev nalaga posebno uvidevnost pri odrejanju javnih del. Na meji pomenijo javna dela razen socialne in gospodarske tudi nacionalno korist. Samo z gospodarsko okrepitvijo našega malega človeka v Podravju, Slovenskih goricah, Prekmurju, Halozah in na Kočevskem ga bo mogoče osvoboditi tudi maloštevilnih tujerodnih krušnih gospodarjev, eksponentov nekdanje raznarodovalne politike. borb župni starosta br. dr. Gorišek Milan. Nato je krenila povorka na pokopališče. Ob grobu radgonskih žrtev je spregovoril starosta br. Mavrič, v imenu emigrantskega društva Nanos prof. Bizjak in kot delegat Maistrovih borcev g. Lipoš. Domače Sokolsko društvo in obe delegaciji sta položili venec na grob. Sokolski venec z državno trobojnico ]e nosil napis: »O mlada srca skozi noč, vihar, kazala bratom ste svobode žar!« Popoldne se je vršil telovadni nastop Murskega sokolskega okrožja. Impozantna povorka, kakršne Gornja Radgona še ni videla, je krenila do obmejnega murskega mosta na letno telovadišče, kjer je bil zbor vsega članstva. Nato je bila ob igranju državne himne dvignjena državna trobojnica ,ob nagovoru domačega staroste. Ob petju »Hej Slovani« so bile dvignjene nato še tri slovanske zastave — češka, poljska in bolgarska. Gromko je odmevala pesem »Tja preko meja«. Sledil je nato pester telovadni spored, ki je zaživil vse gledalce. Gostilničarska pivovarna v Laškem že obratuje Dolgo smo čakali in končno tudi dočakali. Te dni sc je prvikrat pričelo kaditi iz nove Gostilničarske pivovarne v Laškem. V vseh pivovarniških objektih so montirani najmodernejši stroji, ki omogočajo hitro izdelovanje najboljšega piva. Zanimanje vseh jugoslovanskih gostinskih podjetnikov je le dni zavzela laška zadružna gostilničarska pivovarna. Že kuhajo pivo in pri delu jih opazuje vsak dan množica ljudi, ki je,leta gledala samo prazno zidovje. V lorek, dne 20. I. m. bodo točili prvo pivo. Tega dne bo ločenje piva propagandnega značaja. Za deset dinarjev bo la dan vsakdo lahko spil v novi laški pivovarni, kolikor bo hotel in mogel. Strokovnjaki izjavljajo ,da bo laško pivo prekašalo vsa naša piva tako v kakovosti, kakor tudi v ceni. Hmeljarstvo v Hotinji vasi Malo kdo ve, da imamo v neposredni bližini Maribora zelo razvilo hmeljarstvo, skoraj drugo Savinjsko dolino. V prijazni vasi blizu Slivnice v Hotinji vasi so vsako leto krasni hmeljski nasadi. Kljub temu, da je bila letos za hmelj povsod slaba letina, so v Hotinji vasi obrali 20.000 kg hmelja najboljše kakovosti, ki ga prodajajo celo po 26 dinarjev kilogram. V Hotinji vasi je bilo letos precej tujih kupcev, ki so se za tamkajšnji hmelj zelo zanimali in skoraj že vsega pokupili. V vasi so hmeljarji zgradili že več najmodernejših sušilnic, tako da so razmere v holinjevaškem hmeljarstvu vzorne, kar je predvsem zasluga iz Savinjske doline priseljene gospodarice. o. Odlikovan je bil z medaljo za vojaške vrline poročnik vojnega broda II. klase vojni hidroizvidžač Ernest Kopriva, pobočnik komandanta pomorskega letalstva. o. Premestitev. Dosedanji višji prometnik na postaji Sov. Lovrenc Anton Makoter je premeščen za viš. prometnika v 7. skupini na postajo Slov. Bistrica. o. Birzovlaka Beograd—Jesenice in obratno, ki bi morala biti 16. t. m. ukinjena, ostaneta zaradi velikega potniškega prometa še v obratu. Oba brzovlaka (št. 9 in 10) bosta vozila na tej progi še ves oktober ter o božičnih in velikonočnih praznikih. o. 20-letnico Jugoslavije proslavijo dolenjska Društva kmečkih fantov in deklet 18. t. m. v Trebnjem. Na sporedu je tudi kmečko-mladinsko zborovanje. o. Cerkev sv. Miklavža nad Celjem so začeli obnavljati. Nabavili bodo tudi še dva zvonova. o. Napisi na ptujski stolnici. V ptujski stolnici je na slikah, na banderah in na Križevem potu mnogo nepotrebnih napisov pred vojno, čeprav je velika večina vernikov, ki hodijo v cerkev molit, Slovencev. Potrebno bi bilo, da se že napisi spremene ali pa da se k vsakemu takemu napisu pripiše, kakor je to nekje na češkem: »Spomin na čase, ki so minili.« Prav to velja tudi za mnoge napise po ptujskih ulicah! o. Proti belini nogavicam je pokrenila celjska policija odločno akcijo, ki naj popolnoma ukine nošnjo belih nogavic. o. Zaradi zalega kmečkega dekleta je prišlo do poboja med kmečkimi fanti v Laščah nad Borovnico, ki hodijo radi vasovat pod njeno okno. Njena dva brata sta imela vedno dovolj posla z odganjanjem nočnih obiskovalcev, ki pa so se to pot postavili v bran in napadli brata s koli in noži. Oba sa nevarno poškodovana. Ljudje so se brž podvizali v Borovnico in telefonirali v Ljubljano po reševalni avto, ki ju je okrog polnoči pripeljal v ljubljansko bolnišnico. Kljub zdravnikovemu prizadevanju je eden od bratov že podlegel. o. Z zarjavelim žebljem se je zabodel 16-letrii delavec Šelak Janez iz Gornjega vrha pri Zavrču in se nevarno zastrupil. o. Premeščena sta bila Emil Pavelka, ravnatelj gimnazije v Aleksincu, za profesorja na realni gimnaziji v Mariboru in Friderik Jugovič iz Murske Soboto v Kočevje. o. S steklom sta se obrezala pri hoji 36-letni Krajnc Jožef iz Male Nedelje in Emeršič Ivan iz Gruškovca pri Sv. Barbari v Halozah. o. Za gojenca gimnazije kralja Aleksandra I. v Beogradu je bil z natečajem izbran tudi Slovenec Vladislav Erznožnik iz Žiri, čigar oče ima 13 otrok. V to gimnazijo sprejemajo dijake, ki so končali osnovno šolo z odličnim uspehom in vedenjem in so iz siromašnih družin invalidov, bojevnikov in vojnih vdov. o. Po slov. Halozah sta ropali dve roparski tolpi iz hrv. Zagorja, ki so jih izsledili orožniki. Številne vlome in rope so izvrševali razbojniki v Zavrču in pri Sv. Barbari v Halozah, v savski banovini pa po svojih rojstnih župnijah Višnict in Voči. o. Prosvetni dom na Primskovem pri Kranju je bil otvorjen in blagoslovljen v nedeljo. n. Spomenik in dom kralju Petru Osvoboditelju. V Tuzli so na svečan način odkrili spomenik in otvorili dom kralju Petru Osvoboditelju. n. Nova državna trgovska akademija v Požarevcu. Ob začetku novega šolskega leta je bila v Požarevcu odprta državna trgovska akademija. n. Nove nemške manjšinske šole. Nemci v Slav. Brodu so zaprosili preko »Kul-turbunda« prosvetno ministrstvo, da se odpre na osnovni šoli posebni nemški manjšinski oddelek. Ker je v Slav. Brodu precej Nemcev, je verjetno, da bo ministrstvo oddelek dovolilo; težava je edino zaradi prostora. Za podoben oddelek so zaprosili tudi Nemci v Kopaonici pri Slav. Brodu. n. Turizem — učni. predmet. Na predlog Zveze za pospeševanje turizma je banska uprava v Splitu uvedla za IV. razred splitske trgovske akademije turizem kot učni predmet. n. Svetosavska cerkev v Beogradu bo stala 200 milijonov dinarjev. Koncem septembra bodo blagoslovljeni v Beogradu temeljni zidovi nove svetosavske cerkve. Dosedanji stroški znašajo 6 milijonov dinarjev, celokupni pa bodo znesli 200 milijonov dinarjev. n. Za obnovitev Dioklecianove palače v Splitu je vlada odobrila pol milijona dinarjev. Očistili bodo predvsem podzemeljske prostore južnega dela palače in uredili nekatere druge dele, kar je bilo iz zgodovinsko-umetniških, higijenskih in urbanističnih razlogov že davno potrebno. n. Stavka cementnih delavcev. V Splitu je stopilo v stavko 350 delavčev cementne tovarne Dalmacija v Kaštel Su-čurcu. Stavkujoče delavstvo zahteva, da se odpustijo vsi delavci, ki niso iz občine Sučurac. n. Prva žrtev motornega vlaka. Ivan Broz je bil železniški čuvaj na progi med Sesvetom in Čulincem, Na nekem križišču, kjer ni bilo zatvornic, je čakal na motorni vlak iz Beograda. Ker je bil zaspan, se je naslonil na kraj proge in zadremal. V zadnjem trenutku, ko je zaslišal drdranje motornega vlaka, se je sicer prebudil, ali bilo je že prepozno. Vlak ga je zagrabil in vrgel z vso silo na cesto. Broz je zadobil težje notranje poškodbe ter si natri desno roko. Prepeljali so ga v bolnišnico Usmiljenih sester v Zagrebu. n. Za sokolski zlet v Sarajevu je prometni minister prvotno polovično vožnjo znižal na četrtinsko. Opozorilo naročnikom Naročnina za »Večernik« znaša mesečno 10 din za prejemanje lista po pošti, 12 din pa za dostavljanja na dom. Zunanje naročnike, ki naročnine za september še niso vplačali ali so še v zaostanku z naročnino za prejšnji mesec, prosimo, da zapadlo naročnino^ nemudoma nakažejo po čekovni položnici, ki smo jo bili priložili zadnji avgustovi številki »Večernlka«. Naš poštni čekov, račun ima št. 11.409. Kdor je našo položnico založil, naj kupi na pošti prazno položnico za 25 para in napiše nanjo gornjo številko in naslov: Uprava »Večernlka«, Maribor. Mariborske naročnike pa prosimo, da vplačajo naročnino v naši upravi: Mariborska tiskarna. Kopališka ulica 6 ali pa v naši poslovalnici: Knjigarna Tiskovne zadruge, Aleksandrova cesta 13. UPRAVA »VEČERNIKA«. Predlogi za bodočo zakonodajo JlJGOSLOVANSKI PRAVNIKI O ZAŠČITI NEZAKONSKIH OTROK IN NEDELJENOST KMETSKIH POSESTEV Sat1 SV0Jeni osmem kongresu v Novem Sa -u so obravnavali pravniki tudi vpra-otnie Pravnega položaja nezakonskih . r°k in mater, o čemer je bila sprejeta s°lucija, ki pravi, da se naj vsakemu jonskemu otroku zagotovijo sred-DrM Za Vzdrževanje, vzgojo in obči na-$k ^a treba razlikovati nezakon-v e °|roke, ki jih njihovi očetje prizna-pj0, ’n one, ki jih ne, pri čemer se naj 0svzn5im otrokom olajša postopek za v 0jitev, s čjmer bi. naj dobila ta deca »en -Dravice č'ana očetove rodbine, za ^pznane otroke pa se naj sodnijskim koti* Poi§če in ugotovi vzdrževalec, in nr Ctl°’ da naj dobi nezakonski otrok materi in njeni rodbini vse pravice rvns^eSa otroka. 'fi ru.So važno vprašanje, ki so 'ga prav- ^•tresijiva podoba revščine in zapuščenosti t6^rM^n^tvo (J°rnje Radgone jc prišlo s "SVfl-nft s^ed brezsrčni materi, ki ravna Hoj!r štirimi od 2 do 7 let starimi ^stavr^k' tako malomarno, da so iz-traj , ieni naj večji bedi. Ko odhaja zju-V^^na mati Antonija F. iz Plit-k r^. v.r^a pr> Gornji Radgoni na de-sosec*om' zapira svoje štiri , e v tetnno kuhinjo, ki je brez n? °kna, lačne in zapuščene. V ku-fcocig. aJ-'šo otroci po tleh, ki so brez ?r'^e' sv »i* 7'a^'t0 7 deskami, da ne krnc^- vani° 'n 0C1 lakote ližejo u° zidove. Grozna nesnaga do- niki obravnavali, se nanaša na predloge, ki bi omogočili, da se kmečka posestva ne bi delila. Tudi o nedeljivosti kmetij so sprejeli resolucijo, ki ugotavlja, da so razlogi za ustvarjanje drobnih posestev v tem, ker ne obstaja pravna omejitev za delitev kmečke imovine, dalje ker veljajo za kmečko imovino isti predpisi kakor za industrijsko posest; ker zakon govori o nasledstvu kmečke imovine ter se s tem uvaja delitev kmetij na toliko delov, kolikor ima lastnih zakonitih naslednikov brez ozira na to, ali so ti nasledniki delali in se preživljali na posestvu ali ne. —, Glavno pri vsem tem vprašanju je, da se oživotverijo predpisi o čuvanju kmečkih posestev pred nepotrebnimi delitvami. i vzroča silen smrad, kot da prideš v bližino crkotine. Ko je gornjeradgonsko orožništvo te dni dalo odpreti vrata, se je nudil grozen prizor. Na tleh so ležali in plazili naokrog skrajno onemogli nebogljenčki, zamazani in lačni. Brezsrčna mati se za povelje orožnikov, da takoj osnaži otroke in jim da jesti, ni mnogo zmenila ter je z zamazano vodo začela umivati blago, ki je bilo prisušeno po razcapanih otrocih. Kakršna mati, tak oče. Tudi njen mož se radi enake brezsrčnosti pokorava v mariborski kaznilnici. Orožništvo je prijavilo zadevo sodišču, ki bo brez dvoma tudi brezsrčnici dodelilo primemo kazen, otroke pa razdelilo med dobra srca v boljšo oskrbo. Obmejno Sokolstvo ob grobu rad«*on skih žrtev in Maistrovih borcev Maribor Vzroki cestnega nereda Zadnji čas je veliko debatiranja o potrebi discipline v našem cestnem prometu. Tudi slovenski avtoklub se je lotil te naloge, izgleda pa, da problema ni zagrabil pri pravem koncu. Res je, da nedisciplina, pa tudi — zlasti pri kolesarjih — razposajenost, nadutost in nagajivost igrajo veliko vlogo, vendar pa je najgloblji vzrok nereda na cestah — cesta sa ma! Kolesar bi moral voziti po desni strani, ta desna stran pa je večinoma (poglejmo samo cesto Maribor - Slovenska Bistrica - Konjice) tako zdelana, da je vožnja s kolesom stvarno življensko nevarna. Kdo bo tvegal, da se mu na stoterih kotanjah in jarčkih zlomijo vilice in zarijejo v trebuh? Rajši vozi po sredi ali po levi strani, kjer — vsaj mestoma — take nevarnosti ni. Dajte kolesarjem dobre ceste, oziroma kolesarske steze, pa bodo vozili, kakor je prav. Pa tudi s strani pešcev slišimo dan na dan pritožbe na naslov biciklistov. Mnogokrat gre tu za čisto navaden izliv zavisti, še večkrat pa je vzrok nejevolje pešec sam. Pisec teh vrst je že dolga leta kolesar in je prevozil veliko cest. Pa je stvar pri nas taka, da se zvonca ne smeš poslužiti. če namreč zvoniš, ti bo- do prav gotovo vsaj ženske skočile pred kolo — enako kot kure; — če pa voziš mimo njih, ne da bi jih opozoril, krenejo preko ceste ravno v tem trenutku, ali pa se ustrašijo tako, da jim uide vsaj ena pobožna kletvica. Seveda, »kriv« je kolesar, tudi če se pešec sprehaja po sredi ceste in maha okoli z dežnikom, ali pa se, zlasti kmečke ženske s košarami in cekri, v katerih so spravljena jajca, nad temi pa velike marele — sučejo po cestišču in zavzamejo vsak hip drugo površino. Pešci, hodite pravilno, po desni strani! Zlasti ženske, pa ne bo več jajčnikov na tleh! Za našo prometno ureditev, tudi v mestu samem, pa je značilno pomanjkanje mednarodnih orientacijskih tabel. Po severni Srbiji, po Liki, Dalmaciji in drugod, kjer imajo brez dvoma znatno manj prometa kot v Mariboru, vidimo povsod pravilne, mednarodno predpisane table in to dokaj pogosto. Maribor pa se odlikuje po izvirnih napisih na par oglih, pa še ti niso od daleč vidni, če že mestna uprava investira velike vsote za modernizacijo mesta, naj tvega še ta mali strošek za potrebne orientacijske table. Z. M. Pogreb načelnika Pirkmajerja Včerajšnji pogreb bivšega načelnika kox’oškega kolodvora v Mariboru Gabrijela Pikmajerj^ je pokazal, kako zelo so ga spoštovali vsi, ki so prišli z njim v dotiko. Polnoštevilno so se ua Pobrežju zbrali njegovi stanovski tovariši od blizravil z 2 : 3. • Gospodarstvo Za pretekli teden je izdal banovinski sadjarski in vinarski zavod naslednje poročilo za sadje in grozdje: Cene sadju za mešano blago so že padle na 2.40 din, dočim plačujejo trgovci za zlate parmene 2.80 din za kg. Ker je nemška vlada že odobrila kontingent za september, je upati, da cene sadju ne oodo več padle, ampak da se bodo celo dvignile. Zadnje čase so se začele zanimati za naša jabolka (budinke in tetov-ai- Zc*° naPoren- Dopoldne so rao-lj1. igrati drugo kolo, popoldne prc-s ,nJenc partije, zvečer pa so začeli že e$im kolom. Dr. Aljehin jc prekinil Mo z Listom, ga Menčik-Steven-pa je premagala Brucea. Milnor-si y je v sicilijanski obrambi princ-novost: v 31. potezi sc jc Wheat-vdal, ker je imel dva kmeta Pr°*i tekaču. thu ^ Petjem kolu turnirja v Plymou- ^ -'e dr. Alioliin v p nn 12 nntezah nre- dr. Aljehin že po 12 potezah pre-?a' Brucea, ki je v Caro Kannovi obrambi prezrl znano žrtev kraljica in bil takoj nato matiran. Sir Thomas je po težki igri premagal Milner-Barryja. Ga. Menčik-Stevenson se je že sporazumela z Mallisonom na remi, pa so pozneje dognali, da je prekoračila čas in je zaradi tega izgubila. š. V četrtem kolu turnirja v Plymou thu je prišel na vodstvo sir George rlho-mas s 4 točkami pred dr. Aljehinom^ (3 in pol). Svetovni prvak je imel težko igro z go. Menčik-Stevenson, ki je spregledala trdnjavo, vendar je šeleJv 60. potezi izgubila. Sir Thomas in List sta oba zašla v časovne stiske, sir Thomas je bil urnejši in je List izgubil. g. Tovarna za špirit v Račah je sklicala občni zbor delničarjev za 16. september z dnevnim redom razpust in likvidacija tovarne. Občni zbor bo v pisarni mariborskega notarja Ašiča. g. Beograjski velesejem je bil v soboto svečano otvorjen. Otvoritvi je prisostvoval tudi novi trgovinski minister inž. Kabalin, ki je imel ob tej priliki govor 0 pomenu velesejma za domače in tuje tržišče. Na velesejmu razstavljajo tudi nekatera slovenska podjetja. Posebno pozornost pa vzbujajo razstavljene žive postrvi iz Slovenije. g. Konkurzi in poravnave. V avgustu je bilo v vsej državi 5 konkurzov in 15 prisilnih poravnav; v Sloveniji 2 konkurza In 1 prisilna poravnava. g. Za novo cesto Ljubljana—Sušak je bila te dni pokrenjena na merodajnem mestu nova akcija. Sušaški turistični krogi so namreč ugotovili, da prihaja večina letoviščarjev na Sušak preko Reke, ker se na ta način lahko izognejo slabi cesti, ki sedaj veže Ljubljano s Suša-kom. g. Ceue živine se kljub prepovedanim sejmom in zmanjšanemu izvozu še nekako držijo na primerni višini. Povpreč- no se prodajajo voli po 5—6 din, II. vrste od 4—5 din in III. vrste od 3.50 do 4.50 din za kg, teleta od 5—6.50 din; krave od 2.50—5.50 din za kg. g. Sejmi 14. septembra: Celje, Ptui, Trbovlje, Petrovče, Vitanje, Ščavnica, Golobinjek in Žužemberk.' g. Cene svinca so se v zadnjem tednu precej popravile. To je predvsem posledica medsebojnega dogovora posameznih producentov, ki so kartelirani. Z najnovejšim dogovorom so sklenili, da se v bodočem letu zniža proizvodnja svinca za okoli ib odst. g. Ljubljanski jesenski velesejem je bil včeraj zaključen. Tudi jesenska gospodarska revija je bila zelo živahna ter se mnogi razstavljalci pohvalijo s ugodnimi kupčijskimi zaključki. Dober pa je bil tudi obisk. Velesejem je obiskalo tudi več tujcev, ki so se zelo zanimalo za naše izdelke. g. Na račun kmečkih dolgov so do konca julija plačali dolžniki Privilegirani agrarni banki 50.4 milijona dinarjev. Na ljubljansko podružnico odpade od tega zneska 11.4 milijone. Denarnim zavodom pa je PAB izplačala na račun prve anuitete 120.7 milijonov din. Sprejem v Zadružno šolo V Ljubljani obstoja že trideset let Zadružna šola ,ki je bila razširjena v dva letnika. Pouk na tej šoli traja od srede oktobra do Velike noči. V I. letnik se sprejemajo mladeniči, ki so dovršili "16 .leto, vsaj ljudsko šolo in ki ostanejo na domu ter so pripravljeni delovali v domačih zadrugah. V II. letnik se sprejemajo samo tisti, ki so lani ali pa tudi že poprej dovršili I. letnik. Kdor želi obiskovati Solo, mora prositi za sprejem. Prošnjo lahko naslovi na Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani in ji priloži krstni list in zadnje šolsko izpričevalo (oni, ki prosijo za sprejem v II. letnik, samo izpričevalo I. letnika). Prošnje ni treba kolekovati. Kdor želi prejemati tudi podporo in misli, da je upravičen do nje, mora to v prošnji posebej utemeljiti. Zveza bo nato skupno zaprosila za podporo Kr. bansko upravo, ki podeljuje tako pomoč le vrednim in potrebnim. Poleg tega mora vsebovati prošnja še: prosilčevo izja^ vo, pri kateri zadrugi hoče sodelovati, nadalje izjavo, koliko potrebuje podpore na mesec, ter izjavo, da bo podporo vrnil ,če jo bo banska uprava zahtevala v primeru, da v teku 5 let ne bo hotel sodelovati pri nobeni zadrugi. Prošnje je treba vložiti na Zvezo najkasneje do konca meseca septembra t. 1. Stroški šolanja so: Vpisnina 20‘— din, dočim glavna učila plača Zveza. Stanovanje bo preskrbela Zveza, hrana pa se dobi za 150*— do 300'— din na mesec, kakšno si pač kdo izbere. J1CA MARIJA ROMUNSKA: 22 MOfefd 2wtfenja (y! *eta Ela, vzvišena ženska! Naj bi te del češčenja, v men* za tebe 0{* Prvesa trenutka najinega p0£.ania> dosegel tudi v daljni Sveti deželi, v kateri je 'Va^ v svoji mučeniški rakvi kot žrtev sveta, ki t0str,eveč mračen, da bi mogel razumeti tolikšno sve-'ahk 0r ie iz tebe žarela! Toda ta svet je uničil tudi *uj&e Sa™° tvojo pozemeljsko podobo. Ti sama, navdu-kst 9 ni'5e' tvoje lepote in srčna dobrota, tvoja ljubki n®žnost, vse to živi in žari še dalje nam vsem, nem 10 te poznali, nepozabno in zmagoslavno na mrač-'leb°sklonu tega življenja, fledai • ’n'ad°sti je bilo sojeno, da sem te iz bližine So a občudovala ter čudeč se častila. Od tedaj n®Vlhra1a desetletja čez plan mojega življenja, ven-5rCu ' n}ogla nikoli nobena senca zamegliti v mojem Dravi i čiste zvezde. Tvoj konec je bil tragičen. Pri-*a Vsi S0 11 smr*. ki bo ostala kot neizbrisljiv madež lih sto^f^ne ^ase zapisana na straneh zgodovine straš-Vs*h Z'!CuV' tebi ohranjala spomin in spoštovanje reta *ll{! človeških duš. Kajti nasilje in zločin ne mo-Vidjn ! uničiti božanskega čudeža lepote. In tako f°daj kot blagoslovljeno podobo v tvojem Nenr i in akvamarinske barve. * *asi Sc*n’ v°iaški nastopi na neskončnih polja-®°Sasj lr,^Ve’ trobente in slavnostna godba: in car jaha tDre8ovnUl10 Vsakemu polku, inimo katerega jaha, ^S0var,n ne^a' magičnih besed, in tisoči in tisoči grl lal° z navdušenim vzklikanjem... Carju sledijo veliki knezi in sijajno vojaško spremstvo. Vidijo se uniforme vseh barv. Pozornost vzbujajo zlasti jezdeci v blesteče rdečih kaftanih s srebrnimi zaponkami na prsih in pasovi na hrbtih ter ogromnimi kučmami na glavah. To so gardni kozaki — čudoviti korenjaki. Kakor na prestolih sede na svojih spenjenih, malih, divjih konjih, katerim dvigajo glave previsoko v zrak. Ta polk prinaša na vežbališče stepni veter. Vse diši po divjini, čudežnosti in viteštvu ter pripoveduje o pravljični brezskrajnosti ravnin in strahotnih skalnatih gorah na koncu sveta. Za carjem in njegovim spremstvom se vozi carica v odprtem vozu s štirimi konji »a la Daumont«. Oblečena je čisto belo in smehljaje se odzdravlja njej namenjene vzklike. Poleg nje sedi v»vozu katera izmed velikih kneginj, ali pa kak častni gost. Dve carici sem videla na taki vožnji ob priliki ruskih vojaških parad. Sonce jc lilo svojo svetlobo na pisane vrste, ta vidni znak moči in razkošja, kakršno ustvarja lahko samo carstvo, katerega veličastje je. pač za vselej minilo. Ako se zamislim nazaj v tiste prizore, slišim globoke, srce prevzemajoče in polne zvoke ruske carske himne in njeno do neba segajočo vero. Tista v glasbo položena izpoved, vdanost in prisega, tisti skrivnostni vzklik in krik mladega, svoje silne moči se zavedajočega ljudstva izražajoča ruska državna himna, je bila gotovo najbolj učinkovita in najbolj osvajajoča med vsemi drugimi. Kadar se je oglasila, je segla do zadnjih globin duše in srca, da je človek nehote zadržal dih in bil ves prevzet od junaških občutij. Ali pa ruska služba božja! Pri njej sem bila brezmočen, v silnem veličastju izgubljen otrok. S široko razprtimi očmi sem strmela v neverjetnost svetišča, v katero je zahajala navadno carska rodovina, da je v njem pošiljala proti nebu svoje prošnje ali zahvale. Od vsepovsod se je bleščalo nasproti zlato, vmes pa so gorele neštete ogromne sveče. Še zdaj vidim v spominu skrivnostni prag, katerega ne sme nikoli prestopiti nobena ženska noga. Tista vrata vodijo v najsvetejše, ki je z bogato okrašenim omrežjem oddeljeno od ostalega prostora. Zdelo se mi je, kakor la mi tista stena zakriva spoznanje zadnje skrivnosti. Prevzemal me je sveti strah, in zdela sem se sama sebi čisto majhna, nepomembna, nekako tuja in skoraj kakor vsiljivka. Vsi drugi so bili tam doma, samo jaz, mala, sem bila tujka sredi vse te krasote in pobožnosti. In oblaki kadila so se dvigali med menoj in sijajem ter razkošjem vse naokoli razširjene skrivnosti, da jo skrijejo mojim od presenečenja in radovednosti zbeganim očem. Mojo očesno slepoto pa je bogato poplačevala r<-košnost zvokov, ki so jo lovila moja ušesa; stala sem In kakor v pravljični svet pogreznjena, poslušala vse tiste glasove, ki so polnili ves ogromni obokani prostor z nepopisno svečanostjo in veličino petja, in me prevzemali vso do vsega spoznanja pozemeljske ničevosti. Kako je le mogoče, da morejo človeški glasovi tako silno vplivati na duše? Kako čudovito! Zlasti neki bas je bil tako mogočen in je tako preglašal vse ostale, da je poslušalcu sapa zastajala. To se sploh ne da popisati. Kakšno občutje! Da je dana človeškemu glasu milost take mogočnosti in veličine! Lila je kakor Iz nebeških zvonov in cerkev se je zdela premajhna, da bi jo mogla zajeti. Valovala je melodično proti stenam, se od njih odbijala in silila k stropu, lahka kaW golobi in ko da hoče odpreti vrata v nebo. (Se nadaljnicJ soben, ure ln ure naslanjaču in mo »Times« ali pa gl mu je pa zato tuc mi in posluša, ali Bodi kakor koli binsko življenje, ] Hko trpelo, ker ji vabljalo človeka sic-halle, gledališč vam in drugam, a Tudi pri aUbem vremenu oajsigurnejii ISiCHROM in Rasvijamol kopam filmi Povečano! 4675 Solidno in pooetri' Fototrgo vina IvanPečar, Gosposka 11 obleko. KUPITE NAJCENEJE IN NAJBOLJE V KNJIGARNI IN PAPIRNICI ▼ MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 !/ituju in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja raicn nedelje ln praznikov vsak dan Velja na mesec prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo ln uprava: Maribor, KopaliSka ul. 6. Telefon uredništva St. 25-67. Poštni čekovni račun žt. 11.409. Sokolstvo m. Razpored telovadbe pri Sokolskem društvu Maribor 111. Moška in ženska deca: sreda in sobota od 14, do 15‘/s- ure j inoški naraščaj: torek in petek od 18. do 19‘/s. ure; člani: torek in petek od 19i/E. do 21. ure; ženski naraščaj pondeljek jn četrtek od 18. do Va20. ure; članice: pondeljek in četrtek od V220. do 21. lire' Začasno je telovadba, še na letnem telovadišču. Odhod v telovadnico se bo javil pozneje. Veljale bodo iste ure. Vaditeljski zbor. * . . Radio SREDA, 14. SEPTEMBRA. Ljubljana: 12 Opoldanski koncert. 18 Operetni napevi. 18.40 Mladinska ura. 20 Lahka glasba. 22 Napovedi, poročila, plesna glasba. — Beograd: 12 Opoldanski koncert. 17.20 Vokalni koncert. 20 Večerna prireditev. 22 Napovedi, poročila, lahka glasba. — Sofija: 19.30 Ver-dijega opera »Rigoletto«. — Praga: 20.45 Simfonični koncert. — Brno: 17.40 Langerjev »Rekvijem« ob obletnici smrti predsednika Masaryka. — Rim: 21 Operetni večer. “ Budimpešta: 19.30 Bizetova opera »Djajnile«. — Dunaj: 21 Simfonični koncert. — Varšava: 19.30 Koncertni večer. Spomnite se CMD! MaU oglasi 1 Zanimivosti Časopisje v Veliki Britaniji TISK, KI ŽE OD LETA 1695 NE POZNA NOBENE CENZURE. Pariški »Le Temps« objavlja obširnejši strirana dnevnika, namenjena v prvi vrsti pregled angleških časnikov, ki je infor- čitateljicam. To sta »Daily Miroir« z na-mativen tudi za nas. Dnevnikov, ki so klado 1,367.000 in »Daily Sketch« z na-splošnega pomena in zares reprezen-1 klado 850.000 izvodov. Med tedniki imata tativni, v Angliji ni veliko. Največja in največjo naklado »News of the World« najpomembnejša sta »Times« in »Daily s 3,750.000 in »The People« s 3,000.000 Telegraph and Morningpost«, od katerih izvodov. Toda dosti pomembnejša sta sl je pridpbil prvi zaradi tradicije in do- tednika »Observer« in »Sunday Times« brega poročanja nekako hegemonijo.1 z 214.0000 in 270.000 izvodi. Vendar se vedno bolj uveljavlja tudi dru-J Poleg teh vodilnih londonskih listov so gi, zlasti odkar ga vodi lord Camrose. splošno važni tudi nekateri, ki ne izha-Tema dvema velikima konservativnima jajo v prestolnici. Med temi sta na prvem dnevnikoma sledita po pomenu »Daily mestu. »Manchester Guardian« in »York-Herfld« in »News Chronicle«, organa shire Post« iz Leedsa. Dasi izhajata ko-laburistične in liberalne opozicije, ter oba1 maj v nakladi 50.000 izvodov, uživata v konservativna, imperialistično usmerjena politiki in diplomaciji veliko avtoriteto, lista »Dally Mail« in »Daily ExpreB«. I Vsi listi v provinci so ostali večinoma Teh šest dnevnikov, ki spadajo k tako »družinski« dnevniki ali tedniki in ne do imenovani skupini »national newspapers«, ker so razširjeni po vsem svetu, se deli razen po politični smeri po svoji hakladl, načinu urejevanja in kvalitete čitateljev Se na dVe ločeni skupini, štirje »mass pa-pers« (časnika množic) so »Daily Ex-prefi« in »Dally Herald«, ki izhajata oba v nakladi dveh milijonov izvodov, ter; nistjenega dnevnika’»DaHy Worker7 »Daity Mali« in »News Chronicle«. Prvi ne dosega 10a000 izvodov naklade> je ima naklado 1,580.000, drugi pa 1,324.000 treba omeniti, da nima na javnost poseb-Izvodov. Dva »claB papers« sta »Times« Iega vliva. Izhajati je pričel šele letu in »Dailjr Telegraph«. Prvi Izhaja v samo 193a Tudi »Daily Herald«, ki je bil takoj 192.000, drugi pa 637.000 izvodih. V prvo p0 vojn[ nekaj časa precej levičarski, si je teh dveh kategorij spadata tudi dva Hu- pomnožil število naročnikov in kupoval j cev šele tedaj, ko se je pomaknil bolj na votno obliko, kajti televizija bo prinesla vse te stvari modernemu človeku naravnost domov. Mogoče ima prav zato televizija najlepšo bodočnost v Angliji, kjer se rodbinsko življenje tradicionalno spoštuje, in kjer ga ni mogla razbiti niti mnogoličnost modernega življenja. sega nobenen od njh naklado 100.000 izvodov, razen edinega »Daily Dispatcha« v Manchestru, ki se tiska v 400.000 izvodih. Za informacije v finančnih vprašanjih je najvažnejši »Financial Times«, kakor tudi »Financial Nevvs«. Kar se tiče komu- ki VSA DRUŽINA SE JE POMENIŠILA. V Larisi med Solunom in Atenami je živel s svojo družino: z ženo, sinom 111 tremi hčerkami višji sodnik Andonios Ga' litis. Na njihov dom je zahajal starešin« nekega bližnjega samostana, ki je bil pre svojim pomenišenjem direktor neke ban' ke. Razgovori s tem menihom so tako močno vplivali na vso družino, da je skif" nila, da se pomeniši. Prvi je odšel v samostan Andonios Galitis s svojim 121etnui> sinom, nekaj časa za tem pa je ženski samostan še njegova žena s 15, in 8 let starimi hčerkami; z njo se je za' prla v samostan tudi njena sestra, ki J®-stara šele 21 let. Sorodniki so se obrnil1 na atenskega metropolita, da vsaj otroke že zaradi tega, ker so mladoletni, odpU' stijo iz samostana. Razno ŠOLSKE sorbice in nahrbtnike v veliki izbiri priporoča Kravos, Maribor. Aleksandrova 13. 871 AKTOVKE, ŠOLSKE TORBICE nahrbtniki, velika izbira, nizke cene pri M. Šterbal-u, Meljska 2, Trg svobode 6. 872 PODPISANA ROZA KOVAČIČ iil sin Alojz Kovačič izjaVlja-ia, da nista plačnika za dol-love ki bi jih naredila Hermina Kovačič, Zg. Radvanje. 1046 Stanovanje DIJAKINJO sprejmemo na stanovanje in hrano. 400 din. NekrepOva 11I. 6. 1034 STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddam takoj ali s 1. oktobrom. Naslov v upravi. . 1039 Službo dobi KLEPARSKEGA POMOČNIKA prednost imajo sainostajni.de lavci. Kleparstvo Romih, Ma ribor. 10^0 Prodam PRODAM ALI Oddam v najem zelo v vpeljan KROJAŠKI SALON Vprašati Marijina 24. Službo Ute IŠČEM MESTO vzojiteljice k enemu otroku. Naslov v upravi. • 1031 Pouk SOLO PETJE Operni pevec (tenorist) ki ie svoje Študiji dokončal v Milanu, poučuje t>0 italijanski metodi. Tattenbachova 27-111 levo. | 1045 ITALIJANSKI JEZIK Začetni in nadaljevalni tečaj. Vpisanje v četrtak. 15. sept. od 18.—19. ure na Real. gimnaziji, pritličje, levo. 1037 Kupim PARADIŽNIKA svežega, popolnoma dozorelega, kupi vsako množino Slamič, Ljubljana. 617 Stanovanim Ute VELIKO SOBO IN KUHINJO iščem s 1- oktobrom v cen-trumu Maribora. Ponudbe pod »Čedno« na iipravo »Ve-čemika«. 1032 Sprelmem STROGO SEPARIRANO sobo s kopalnico in centralno kurjavo iŠCeni. Ponudbe pod »Soba« na upravo lista. 1041 Sobo odda SOBICO z dvema ‘posteljama oddam poceni. Maistrova 6-IV, Jevo, blizu parka. 1033 desno Angleški tisk ne pozna že od leta 1695 nobene cenzure, ki ni tudi v nobenem zakonu ne odpravljena ne dovoljena. Neke vrste cenzura je. bila uvedena le v letih svetovne vojne, toda izvrševala je ni nobena posebna oblast, izvrševali so jo listi sami, ki so se v primeru dvoma prostovoljno obračali za informacije in nasvete tia politična oblastva. In na to so Angleži vedno ponosni S 1. oktobrom oddam oprem Ijeno, lepo SOBO nasproti parka, Ciril-Metovo va 12, pritličje, levo. 1038 Oddam mirno in sončno OPREMLJENO SOBO Naslov v upravi »Večernika« • 1035 I Na prodal je nekoliko rabljenih Radizamoštinslive .........25 do 30 hi vsebine po komadu. Interesenti naj javijo svoj naslov na Publici-taS d. d., Zagreb, IHca 9, pod šifro ,Kada\ iiuiiiiiKiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiutiiuiNiiiiiiuiiiiiHiiiiiinHHiiiiii ------———■> .—-—■— -r"-.—r.-------------- MUSLIMANKE SO IZNAJDLJIVE. Naše muslimanke si morajo še vedno zakrivati obraze, kar jih pa več prehudo ne moti. Kajti po zadnji modi si prekrivajo obraze z tanko svilo, da ni lice prav za prav nič več Zakrito, ampak še celo privlačnejše. Tako nosijo te pajčolane samo še kot nekak ostanek na vzhodni svet. ALI BO TELEVIZIJA POVSEM NADOMESTILA RADIO? O tem je prav tako težko reči kaj gotovega, kakor svoj čas o bodočnosti zvočnega filma. En razlog je, zaradi katerega televizija ne bo nikoli povsem izrinila radio. Za dobro sprejemanje televizije je namreč potrebno, da je v sprejemnem prostoru popolna tema. Televizija torej izključuje kakršno koli drugo delo in opravke. V Angliji, kjer zelo spoštujejo počitek in sladko brezdelje, kadar je čas zanj, se bo televizija gotovo močno in naglo razširila. Drugače pa je pri nas na kontinentu, kjer ljudje ne morejo posvetiti toliko večerov zabavi in počitku kakor v Angliji. Anglež je spo-j sedeti v svojem molčati, pa bodisi da čita - gleda nemo pred se. Nje-pa zato tudi vseeno, ali sedi v te-’ pa v razsvetljeni sobi. ’ dejstvo je, da se rod-1 je v našem času to-je moderno življenje iz- ROMARJI SO DO SMRTI PREMLATILI USMILJENEGA ČLOVEKA. V Ludbregu se sleherno leto zbere množica romarjev iz Srednjega Podfa^' ja, ker se na oltarju župne cerkve baje vidi, kako »vre kri«. Tu se romarji oPe" rejo svojih grehov ter pokupijo na sel' mu, ki se vrši ob priliki proščenja, Pre' potrebne reči za koče. Letos pa je sam0 malo manjkalo, da se ni na proščenJ11 prelila nedolžna kri. Nekdo je v množici zgrabil žepaN^ Romarji so ga takoj začeli mlatiti. Na)' brž bi ga ubili, da se ni našel med >0' marji neki usmiljeni posestnik iz Zagfe' ba, Miloš Manojlovič, ki se je zavzel mladega žeparja. Naletel pa je s svoi*® tolstojanskim usmiljenjem na zelo *r£anlku|-Madžarske in Poljske. »Dan ciganske:K ture« je posvečen v največji meri »cl£g.-a skim umetnostim«: cigani izvajajo sv° gledališka dela, koncerte in druge t°c j, v mestnem gledališču v KoŠicah, ki ie j, teh dneh prepolna posetnikov. Na svečanostih je mogoče slišati neveri zanimive melodije ciganskih pesmi mojstrske interpretacije umetnih £laS nih del. X Ker ni dovol] pazila na svoje otro> je bila policijsko kaznovana neka z ^ na Angleškem. Obsojena je bila na mesece zapora, ker je puščala otrok® $ me doma, kadar je odhajala v m®s svojimi prijatelji. Njena hiša je bila gosto umazana, otroci pa lačni in netim ^ Neki policaj je več mesecev opazova njeno življenje in početje in jo kon prijavil oblastem. X Koliko ljudi zna letati v Po zadnjih statistikah imajo Zdruz ^ države 20.076 pripravljenih letalce letalk. , -je X Poljaki bodo potolkli dose stratasferne rekorde. Stratosferni re ]e, der, ameriški častnik Stevens, si je ^ dal poljsko stratosferno letalo in ‘zlliajci da stavi 500 dolarjev, da bodo fU(ji - v kinematografe, mu- potolkli njegov rekord. Stevens bo , gledališča, k športnim priredit-1 navzoč ob startu poljskega stratosi drugam, vrača nazaj v svojo pr-1 ga balona, Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi