458 I. N. Resman: arnica. 0 v Zanj , dekle, oj, dekle mlado Zvezava penico zorno; Po strni pa ptiek skaklja, Z druico se ljubko igra . . Dekletu se milo stori In al se spomin ji zbudi Uzdihne in rosno oko Zakrije s tresoo roko: Oh, lani, oh lanjsko jesen, Na svetega Mateja den, Moj ljubi je tukaj oral, i c a. Moj ljubi to ito sejal Pogledal lepo je na-me, Govoril besede lepe": Le rasti mi, ito drobn6, Le rasti mi, ito zlato, Ko bode pogaa sladka , . Bo ljubica enka moja.** Pa raslo si, ito drobno Je upalo srce zvesto . . . Zdaj tebe poeli so mi, A njega v grob deli so mi. I. N. Resman. Na svatbenem potovanju. Balada. ^7 Znalo je solnce. V tihi mrak Zagrinja se daljava, Kot bela ptica ladija Po temnem morju plava; Na krovu pa mlad mo stoji, Mehko na prsih mu sloni Prelepa mlada ena. aroben je ljubezni raj Kot to nebo veerno, Neskonen je ljubezni raj Kot morje neizmerno Pa Ijubek, Ijubek, kaj moli, Zakaj v obraz tako bledi, Zakaj se v stran ozira? Poglej, nevesta, o poglej Tam bledo, krasno eno, Oj, mojo ljubico boln6, Bolno in zapueno; Poglej, kako stoji mirno, Na prsih pa ji spi sladko Nesreno moje dete. Oj zbudi, zbudi se, moj mo, Pri tebi jaz sem sama, Krog naju je morje" temno In pa nebo nad nama Kako me vabi spet nocoj S pogledom alostnim s seboj, Da ljubim jo, kot nekdaj. Kako je belo nje telo, Kako krasno nje lice, In moje dete za menoj Izteza e roice; e padata v morje" temnd . , Kako me vabita s sebo . . . Oj ena moja, z Bogom! Ivan Saveljev.