766 Listek.
3. Na krivih potih. Povest. Preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo spisal aljski. ,,Slovenskih veernic" 47. zvezek. Povest je osnovana na dobri podlagi in se v prvem delu razvija kaj spretno, pozneje pa, zlasti odkar ubegne Ivan iz jee moko bi bilo pa bolj, da bi ne bil! zdi se nam nekoliko preromantika za sedanjo dobo. Zlog je semtertja gostobeseden, sicer pa je pripovedovanje zanimljivo in ivahno; sploh razpolaga pisatelj z dobro pripovedno tehniko. Zato" se utegne knjiga mono prikupiti so-sebno takim itateljem, katerim ni mnogo do moderne realistike meri. 6. Koledar za navadno leto 1894. prinaa poleg kalendarija in obinega imenika druabnih lanov lanek dr. Andreja Karlina o kapelici sv. Cirila in Metoda v baziliki Sv. Kle-menta v Rimu (s podobo), rtico o ,,Ujetniku Napoleonovem" (papei Piji VII. s podobo), lanek o Slovencih v Ameriki (z zemljevidom Zdruenih drav), spisal F. S. Snteri, povest ,,Blagor alostnim", spisal dr, J. Vonjak, ivljenjepis Mateja Cigaleta (s podobo), sestavil Ivan Navratil, povest ,,Terno", spisal Slavoljub Dobravec, povestico iz ptijega ivljenja, ,,Slavec", spisal y. Fr. Rddinski, pravljico ,,Trije modri nauki", poslal Mihael Lazar, ivljenjepis Franika Cegnarja (s podobo), spisal dr. K. Glaser, lani Valentin rne, slaven slovenski kmetovalec preteklega stoletja" (s podobo), spisal Fridolin Kavi, sliko iz ndroda ,,Tratarjev dolg", spisal Ivan trukelj, rusko narodno bajko ,,Bogati Marko", poslovenil Ivan Stelrfasa, dr. Krizaniev ,,Razgled po katolikih misijonih" (s 3 podobami), poroilo o prvem slovenskem katolikem shodu (z dvema podobama), spisal dr. Fr. Lampe, ,rtico iz ivljenja rjavega hrosta" (s podobo), v obliki ivalske povesti, spisal Fr. Stupar, ,.Gospodarske drobtinice za pohino gospodarstvo", sestavil in spisal Fr. Podborski, ,,rtice o zadnji ljudski tetvi" ; spisal Ivan Scheinigg, ,,Slovenske posojilnice 1. 1893.", spisal hran Lapajne, ,,Razgled po svetu", sestavil Lipe Haderlap, in narodne uganke, nabral Upe Vrhovski. Za pesmi so poskrbeli "Jo. BenkoviZ, Jos. Pod-kdrenan, yanko Leban in A. Medved. Vsebina ,,Koledarju" je torej jako bogata, in kakor radi priznavamo, dobro izbrana. Iz drubinega oglasnika je razvidno, da je bilo letos 57.398 druabnikov; priraslo jih je od lani 744, odpadlo 1049. Dohodkov je bilo od dne" I. velikega srpana 1892. leta do dne I. velikega srpana 1893. leta 63834" 16 gld., trokov 63806*35 gld., torej je ostalo gotovine 27^82 gld. Po pristopu novih dosmrtnih udov je letos drubeni matici priraslo I557'40 gld. v gotovini. Vsa matiina glavnica znaa torej dne" 1. velikega srpana 1893. leta gotovine 2395940 gld. in v obligacijah 200 gld. ter je na obresti zavarovana v drubinih hiah in tiskarni. Za prihodnje leto izdri druba zopet est knjig, in sicer dr. Lampetove ,,Velike zgodbe sv. pisma", Slomkovo ,,Kransko devitvo", Dularjevega ,,Slovenskega ivinorejca'', Ci-lenskove ,.Nae kodljive rastline v podobi in besedi", ,,Sloveuske veernice za pouk in kratek as" in ,,Koledar za navadno leto 1895". Odbor razpisuje tudi za leto 1894. dvesto gld. za est krajih izvirnih povestic, vsaki po 35 gld., ki obsezaj vsaj pol tiskane pole, in s t o in t i r i d ese t gld. za tiri poune spise razne vsebine, vsakemu po 35 gld. v obsegu pol tiskane pole. Rokopisi naj se poljejo drutvenemu tajniku do dne" I. velikega travna 1894 leta brez podpisanega imena; pisatelj naj svoje ime razlono zapie na poseben zapeaten listi, v katerem naj zajedno naznani, ali eli rokopis, ako ne bode obdarovan ali vzprejet, nazaj ali ne. Prisojeua darila se izplaajo na god sv Mohorja dne" 12. malega srpana 1894. leta.
Izvestja muzejskega drutva. Peti seitek tega znanstvenega lista obseza naslednje razprave: ,,Boji na Krajinah in zmaga pri Sisku pred 300 leti", spisal po virih kranjskega deelnega arhiva A. Koblar; ,,Dva spomenika osvoboditve Dunaja v letu 1683", prvi stoji v Tlakah blizu marija, drugi pa v Skofeljci; ,,Doneski k zgodovini dominikanskega samostana v Velesovem", spisal Fr. Pokorn. Posneti so iz samostanskega
Listek.
767
arhiva oetov kapucinov v kofji Loki in se tiejo klavzure in pravil velesovskih redovnic leta 1593. ,,Drobnice iz furlanskih arhivov1', nabral A Koblar obsezajo regeste in posnetke iz listin o zgodovini teh-le kranjskih fara, in samostanov : Sora, Stara Loka, Stari Trg pri Loi in pri Poljanah, Setiina, Sv. Kri pri Turnu, Svibno, eut Jernej, Sent Jurij pri Kranji, Sent Rupert, Sent Vid pri Setiini, kocijan pri Turjaku i. dr. ; ,,Kranjski mahovi spisal S Robi." (Konec) Za temi razpravami so natisnjeni ,,Mali zapiski" raznovrstne vsebine: Ljubljana leta 1810., slovenske pridige, slovstvo o domoznanstvu slovenskih deel, ocena A. Lesjakove zgodovine dobrovske fare pri Ljubljani, starinske najdbe na Magdalenski Gori, pasji davek, zvonova na ljubljanski mestni svetovalnici, kongres v Ljubljani leta 1821., ebelojedec in kukavica v gnezdu zelene olne. Na obveznili platnicah beremo dve pronji, na kateri opozarjamo prijatelje domaega slovstva in cerkvene umetnosti. Slovenci nimamo knjinice, v kateri bi bili vsi duevni proizvodi slovenski. Slovenske knjige v licejalni knjinici so semtertja nedostatue, posamezni listi so pomazani in cesto iztrgani, in najimenitneja dela kakor ,,Zvon" so za znanstvene namene nerabna. Zato kae muzejsko knjinico tako spopolniti, da bi ustrezala znanstvenim potrebam. V ta namen je g. A. Koblar natisnil zapisek tistih slovenskih in nemkih knjig, ki niso v muzejski knjinici, in prosi domoljube, da bi prodali ali podarili zavodu take knjige, katerih e nima. Iskreno elimo, da se pozivu g. Koblarja do cela ugodi, in priporoamo vsem rodoljubom, naj bi podpirali, kolikor je moi, muzejsko knjinico. Drugi poziv se tie cerkvene umetnosti. Cerkveni oskrbniki se opozarjajo, naj slikanih sten starih cerkva nikar ne maejo z beleem, temve prenove" po pametnem poti. Kjer so e slike pobeljene, naj se z lesenim kladivom bele oprezno odpravi. Po tem poti se nam odpre mnogo starih naih spomenikov cerkvenega slikarstva na Slovenskem iz minulih stoletij. A. Kaspret,
Slovanska knjinica. Meseca listopada sta zopet izla dva zvezka Slovanske knjinice. Tretji snopi prinaa dve povesti iz ruiue Sluajno, spisal P. N. Polevoj, in A meri kan ci, pripovedko J. J. Jasinskega, obe preloil y. Kogej, Druga nam ugaja nekaj menj od prve. Tudi je v tem snopii nekoliko ivljenjepisnih rtic o Polevoji in Gregorieva pesem Naa zvezda v cirilici. etrti snopi prinaa Protivja, sliko iz slovakega ivljenja, spisala Ljudmila Podjavorinskd, mlada pisateljica slovaka. Povest se bere jako lepo in prijetno, ima pa za vsebino alostno razmerje slovakih kmetov proti idom. Urednitvo ji je dodalo nekaj razjasnil, za njimi pa e itamo nekoliko o azbuki in dve Gregorievi pesmi v cirilici. Slovanska knjinica si je pridobila e lepo tevilo prijateljev, vender e ne dovolj. Iskreno bi nam bilo al, ako bi zaradi malomarnosti slovenskega obinstva ne uspevalo to zasluno knjievno podjetje! Jezik v poslednjih dveh snopiih je dokaj uglajen in prijeten; toda zakaj itamo e vedno stavke kakor Lica bila so mu bela . . . namesto Lica so mu bila bela . . . ali A ona bila je v zadregi in vznemirjena ter plano ozirala se . . . namesto A ona je bila v zadregi in vzuemirjeua ter se je plano ozirala i. t. d ? Namesto stopiti s konja je pa bolje samo razjahati. Z oblikami Meraj, vpraati, stati, we pa se na list nikakor ne more sprijazniti.
Glasbena Matica razpoilja te dni svojim lanom ,,Album 12 pesmij za viji glas s spremljevanjem klavirja ; zloil Anton Nedved'\ in ,,Poroilo o delovanji ,,Glasbene Matice" za leta 1888/9, '889/90, 1890/91, 1891/2 in 1892/93 " Pridruje" si oceno Nedvedovih samospevov za prihodnjo tevilko, veselo pozdravljamo ukrep ,.Glasbene Matice", da je izdala poroilo, iz katerega se jasno vidi marljivo delovanje tega glasbenega zavoda v minulih petih letih.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si