64
Listek.
Amori e nozze. Intorno al Montenegro, spisal Domenico Ciampoli. Dalla nuovaAntologia, Vol. LXV., Ser i e IV. Roma, Forzani e C, 1896. Italijanski pisatelj Domenico Ciampoli je pisal e mnogo o Slovanih ter tako seznanil svoje rojake s slovanskim narodom, o katerem so imeli le-ti silno udne, do cela krive pojme. Omenjeni, izredno plodoviti pisatelj je spisal: Destini della stirpe slava (1888), Letterature slave (1889), Melodie russe (1882); prevel je Lermontovega Demona in Mziri ter Pukinove Cigane, izdal Canti russi (1895), racconti russi (1884), poitalijanil Turgenjevov Dim ter Sienkiewiczev roman Zaitnik. Sedaj pa, o priliki poroke italijanskega kraljevia s princesinjo Heleno rnogorsko, je podal svojim rojakom nekaj zgledov iz jugoslovanskih narodnih pesmi o ljubezni in enitvi.
V krasnem stilu, ki mu je lasten, opisuje Ciampoli v vvodu divoto jugoslovanskih pesmi ter pravi, da se ni nobena dediina nikdar tako skupno uivala, kakor ba narodne pesmi, o katerih se ne more rei za trdno, so-li tega ali onega lana iste druine. Tudi dandanes, pravi pisatelj, ko razdvaja alostno tekmovanje in ljubosumnost ter ambicijoznost veje istega drevesa in se napravlja inventar o svojini najmanje rei, ki ima kako vrednost, naslanjaje svoje pravo bolj na sofizme, nego na zgodovinska in uenjaka prava tudi dandanes uhaja edina pesem tem podrobnim klasifikacijam ter biva vzviena v istih idealnih sferah ter se poje tu in tam v istem jeziku; saj je vznikla iz naroda.
Ciampoli se ne more nadiviti ljubezenskim pesmim slovanskim, takisto ne krasnim, originalnim njih metaforam in primeram, n. pr.: ,nj e obraz je kakor vzhajajoe solnce, nje oi kakor iste zvezde, nje lasje so svilnate kite, nje obrvi peroti lastov-ine, nje lica ronata in bela kakor zarja, nje zobje biseri, nje usta granatov cvet, nje prsi golobice v gnezdu, nje stas kakor mlada jelka; kadar ona govori, je golobica, ki toi, e se smeje, je solnce, ki sije, e joe, daruje diamante' . . .
Zatem je prevedel Ciampoli nekaj najlepih jugoslov. pesmi v italijansko prozo, in uverjena sem, da se bodo Italijani dovolj imeli uditi toliki divoti narodne poezije slovanske.
Za ljubezenskimi enskimi pesmimi pie Ciampoli o enitvo-vanskih pesmih ter takisto navaja nekaj prelepih zgledov.
Ker Slovani, osobito pa ene tako rade pojo, pravi Ciampoli, da je resnina poslovica, ki veli, da je Slovanka med enami to, kar slavec med ptii.
Knjigo je zavril Ciampoli tako: >... In e so barve (namre v nar. pesmih slov.) preive, strasti silne, osvete strane, se treba spomniti njih zgodovine, ki je vsa pretkana s solzami, s krvjo in z junatvom; spomnimo se, da so ti Slovani nas varovali turkih navalov, da so oni branili musulmanu, da ni prodrl na zapad, in obudujmo, da v vseh teh borbah za rodno zemljo ni ugasnil sveti plamen poezije, Mi dozoreli narodi smo ali stari, ali pa nadaljujemo slavno minolost; oni mladeniki narodi pa se ili ozirajo v bodonost, ker od minolosti nimajo drugega nego jekleno mo in zglede samozatajevanja . . . M.
-----------._i.i_.----------
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si