X Cvetko Golar: Z miro in kadilom. }{
In tako deklika, nena in ista je bila ta soba, da je bilo Tino nenadoma sram te istoe, ker je zautila skrivnostno nit lai, ki se je vlekla za njo in jo je e ovila krog sebe, e preden je bila poroena z Andrejem.
La kaj tudi tukaj la, kakor je bilo prej vse dni?
Tako si zamiljena, Tina, je zasliala Andreja kakor iz dalje. Ne misli nazaj zdaj je vse mimo vse, vse in novo, isto novo in svoje ivljenje prineva. Ne misli ni nikar ne misli!
Ne ne nikar, je povzela Tina, se okrenila in objela Andreja z vso mojo. Sem e vesela, vidi, in se smejem in se bom smejala venomer, da me bo vesel in ti bom ena sama pesem.
Ena sama pesem..., je dahnil v omamljenosti Andrej in se potopil V Tinine Oi. (Dalje prihodnji.)
Cvetko Golar:
Z miro in kadilom.
Z miro in kadilom glej me, sina, pred oltarjem svojim, domovina!
V rosi cvetne planice
naj se razpletem ti v venec
sladko vonjajoi,
ko Kje lu nebeki studenec
v opoldan, tihi in vroi,
iz naroja solnnega.
Naj bom grozd, kot biser se prelivajoi
sredi slovenske gorice,
mak, arko plamenei
v srebru lilije, zlatu penice,
vir, bistro kipei
sredi zelene ravnice,
veter, neno valujoi
sredi plodnih tvojih livad,
ki nosi boje blagoslove
v duo, polno vere in nad.
Z miro in kadilom glej me, sina, pred oltarjem svojim, domovina!
489
X Cvetko Golar: Z miro in kadilom. a
Naj bom umei itni klas
v valovih razorov in njiv,
pesem krjankov in kmekih deklic,
pojoih veselo skozi vas,
ogenj na gori veno^iv,
ki sije v neskonne viine,
buanje hrastov, lesov grmenje,
ki lije v daljine,
ki bije v obzorja
kot divji vzdih, kot krik boleine.
Z miro in kadilom glej me, sina, pred oltarjem svojim, domovina!
Naj bom lipa
med hiami sela belega
v odsevu nebekih jutranjih arnic
sredi petja veselega
sladkih ebelic, sinic in marnic
kot zlato^rumena se pea
razgrinja cvetje na njenih ramenih,
vsa gorka je, dobra, diea,
in polna je zdravja,
in gostu, ki pri njej potrka,
da hladno zavetje,
od zarje in rose ji diha poletje,
in sije ji solnce s poboij ognjenih.
Z miro in kadilom glej me, sina, pred oltarjem svojim, domovina!
Naj se vijem do modrega svoda
kot dim ognjia svetega,
naj bom trpljenje
sina razpetega,
vroe hrepenenje
neveste?device,
tiho pomlajenje
matere*svetnice.
Z miro in kadilom glej me, sina, 0 ,pred roltarjem svojim, domovina!
j&^&vft' ~ Ort* ' 2- %**>
ti * '
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si