480
asopis. Razne stvari.
Pa skoro preve smo govorili o tej knjiici. Ne bi bili, ako bi nam ne bilo al, da je naa nadarjena pisateljica zala na tako opolzlo, tako blatno pot. itateljstvo slovensko se bo malo menilo za te misterije, in e bo pisateljica sama e nadalje
10. mal. srpana na veerje bil v mestu Mostaru moen potres. kode ni velike.
11. mal. srpana. Buri so premagali in ujeli po celodnevnem boju posadko mesta Uitralsnot in vzeli dva topova.
15. mal. srpana. Iz anghaja je dolo poroilo, da so Kitajci v poslednjem asu pomorili 20.000 kitajskih kristjanov, deloma po groznih mukah. V obe je pa v poroilih iz Kitaj a tolika nejasnost, da se ve ne ve, kaj je s tujci, niti to, kaj s po-
Nae slike.
Iz parike razstave namerjamo, upaje, da nam jo popie kako spretno pero, podati par slik, bolj da nanjo opozorimo, kakor da bi jo pojasnili. Kaj je pa nekaj slik v primeri z ogromno mnoino predmetov s celega sveta, ki so tukaj nakopieni! Za danes predoujemo vnanjino avstrijskega paviljona. Ta paviljon ni ravno velik, je sezidan v baronem slogu in stoji z drugimi jednakimi palaami vred v Rue des nations ob Seini. Med drugimi slikami se ozrimo samo e na dve. Letos se je slavila petstoletnica rojstva Gutenbergovega. Navadno trd, da je bil Janez Gutenberg rojen dne 24. ronika 1.1400. v Mogunciji iz stare meanske rodbine; (drugi mislijo, da je bil rojen ele 1. 1412. na Kutnihori na ekem, kamor sta bila prila iz Nemije njegova oe in mati.) Bil je Gutenberg bistrega duha in je imel glavo polno nartov o raznih skrivnih umetnostih in izumih, zlasti ko je od 1. 1434. bival v Strassburgu. Peal se je s tiskanjem slik, rezanih na deice. To gaje polagoma privedlo do misli, da bi se napravila za vsako rko posebna mala palica, ki bi imela na koncu vrezano podobo za vtiskanje. (Od tod nemko ime Buchstabe".) V Mogunciji je napravil svojo prvo delavnico ali tiskarno in jo zlasti izpopolnil, ko je rabil ulite rke namesto lesenih. Imel je razne teave, njegovi sotrudniki so delali zoper njega, a njegove neminljive slave zaradi velikanskega, etudi preprostega izuma ni mogel nihe kratiti. Umrl je 1. 1468. v Mogunciji in je tukaj pokopan. Slika na str. 477 nam predouje streljanje
praktino tudirala take enske misterije, kakrne je opisala tukaj, jo bo doletelo e mnogo razoaranje". Dostavljamo, da jezikovna oblika v tej knjiici ni taka, kakrna mora biti pri samostojnem pisatelju slovenskem. Dr. Fr. L.
slanci tujih drav v Pekingu: ali so e ivi, ali so mrtvi. Le to je trdno, da je bil nemki poslanec Klement br. Ketteler umorjen e 18. ronika 1.1.
Velevlasti z Japanom in Zjedinj enimi dravami vred se pripravljajo na odlono nastopanje proti Kitaju, a ne ve se, kakni so njih nameni.
21. mal. srpana se je iz Bruselja poroalo, da je doslej 82 belgijskih misijonarjev bilo muenih, deloma krianih in umorjenih. Princ Tuan veleva poklati vse tujce in kristijane.
zoper too. To seje udomailo (in menda e najbolj) po naih, zlasti vinorodnih krajih, po junem tajerskem, Gorikem in Dolenjskem, in se bo gotovo e mnogo izpopolnilo. Vendar obeta mnogo sadu e sam zaetek. V tem listu smo e govorili o streljanju zoper too, in mnogi bravci tudi vedo, da stvar sama na sebi ni nova. e davno so semterje streljali v oblake", nekateri morda iz vrae, drugi pa zato, da bi se pretresli oblaki". Ker je bila posebno za juno tajersko deelo toa skoro vsako leto redna nesrea, bili so ljudje prisiljeni misliti na pomoek in se oprijeti vsake eprav nezanesljive nade. Streljali so izprva z navadnimi monarj i. Da bi bil uspeh veji, so zaeli napravljati velike monarje in so nanje nastavljali e lijaku podobne cevi. Tak monar kae tudi naa slika. Monar je zaradi veje varnosti vdelan v lesen oklep. Nastavek je kaka 2m visok in narejen iz elezne ploevine. Za streljanje rabijo samo navadni smodnik in ga gre kakih \0Qgr na jeden strel. A monar e ni vse. Ker je treba delovati urno in ker mora biti ve monarj e v za rabo, zato so prirejene prave strelne postaje. Postaje so med seboj v primerni daljavi, po \km ali nekaj ve, in imajo koico za shrambo potrebnih priprav. (Dobro je, da se smodnik hrani posebej.) Kadar se blia huda ura, treba je zgodaj zaeti streljati in sicer po redu ali vrsti. Z nerednim ali prepoznim streljanjem se ni ne dosee.
Jedina teava je v tem, da so stroki znatni. Zato bi morala drava prevzemati vsaj velik del do-tinih strokov.
y
asopis.
Razne stvari.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si