^morski dnevnik ?,aw 'Ihajati v Trstu 1945. njegov PARTIZANSKI 26. novem. Ud (C3 •“ vasi Zakriž ra riu m' ^množen £j*»* 0d 5- d» '7. «S**? 1944 se je ti-vGovrISkarn' «Doberdob* ^ odUpr'Goreni| Tfebu-1944 rt« !8' 8ePtembra tSrf0 1C1 1945 v s^sr-ot CHS::: SL^Iks. Bil je edini primorski M dnevni 0-- ~ o o- ■-■■'J O ~ 70 O !* m © ro z: z :> c_ j> o Tl ~= Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 168 (11.584) Trst, sreda, 20. julija 1 £0 Ul Z U! 3 l_ -fe- r-i S-K j> Z > r-i O j> o- o o o ro o © Včeraj popoldne policija spet v Rovtah Razlaščenci zahtevajo spoštovanje že pred časom sprejetih obvez Prizadeti lastniki niso dovolili predstavnikom podjetja Palmieri, da bi stopili na njihova zemljišča bUŠAN UDOVIČ kateri, rnoramo pvi obravnavanju "a dogodkov vračati na sta- no.^7, Wa»„en' strani zaradi tega, ker nam je vselej neprijet- ^anir, U1 1Kwu’ četie sj Ponavljati že večkrat izre radj Q. ,ar*. morda pa predvsem za sij n Cutka, da se na obveze obla šatj, g .mOTemo nikdar slepo zana ravrii SlUC^ so sprejete na najvišji "jo avt^ *n problemi v zvezi z grad-hajini °cestnih povezav v tržaški po 0 nHh S° ,vsem znani, saj je bilo fudj n mo’.one vse povedano. Zato delnih STe Ponavljati razlogov in ie Ce| stališč, zaradi katerih se Pfla nrt’la naša skupnost ostro u-bo (je lTn razlastitvam, po katerih melcrn etin,e hektarov naše zemlje "e mvr ^Jnft. Cesta naj bo, če že THraer e biti drugače. Čeprav spričo Ser>c° sirV m^h krajih ohranjamo fii(^QfcePse v njeno upravičenost. "»sti in Za uveljavitev pravic skup-t'ah z Posameznikov pri razlastitvi d avtocesto traja dolgo, njen le L-, el že skoro dve leti. Mnogo bilo "etosij’ Taz>>ur)enja in trenutkov na ?$orC- a- 9°tovo ne po naši krivdi. h odgovorno zadržanje na bo nekai P° vench,r^e pripeljalo 'fločp j zajadi teh rezultatov ni za , dopuščati poti nazaj! Do te Pomembnih rezultatov, 'kazili ater’h smo že imeli priložnost In L.Zadoščenje. Sjf*, <* J}i prišlo včeraj v Rovtah, ]^uPu Pi Ur lernu ne bi uprli, bi bili v "ibkon °h Premoženje, brez kakrš-frobfe. ^^tev, da jim bo škoda rf°S(?9a P°vrniena. Do policijskega bjetja 1 prišlo, ker je na strani po-Ptobienifvladado razumevanje, toda ®e lahk a^o še zdaleč ni rešen in bistri °-v Prihodnjih dneh nevarno J, Ce s* tržaška občina in de Prava nemudoma ne prevza Kot . °Ph odgovornosti. Ce"ibrg znar}o je bil lanskega de-J"0t, s Podpisan na deželi spora-^ejei katerim je deželna uprava *te2j vrsto zahtev, ki so jih v l e obt0radn3o hitrih cest postavile r. 8orskB irzaške pokrajine, Kraš-^beriro skupnost, konzorcij raz-^Zg p Naša zemlja in Kmečka ?? tmi, odpisani protokol predvide-\ (jj ^ točne obveze do lastnikov Od JP] nameravajo porušiti. ^Pisa sporazuma je minilo 'Skečev, rok, v katerem je faPleten z dobro voljo rešiti še tako s0 {‘ vPrašanje. Prizadeti lastni hih “Pravičeno pričakovali kon n° v zam°°t0vil 111 iamstev' da bo-V? h0k:jlen" za prigarano premože-% ;n 11 nove domove. Tržaška ob-v n’ci ,TZelna uprava sta kot sopod za jPorazuma neizbežno odgovor s Tešen' da to vprašanje doslej še ^en : Pri tem ne more držati JU odtP0l![ir- kakor tudi ne more “Piiošn avičljiva nobena zamuda, ^nje je, da avtocesta ne so „af‘- ha j pa ljudje? Poka **k, ™a3večjo' možno mero dobre ^ ‘^‘trpljenja in odgovornosti, n ca tudi ni mogoče imeti za :r>,°vii'j Pavšalnimi in meglenimi za > da / ruvica je na njihovi stra rte more biti, saj ne .brpc,. nič drugega, kol da se Predstavniki podjetja Palmieri niso izvedli meritev, razlaščenci pa ostajajo brez jamstev. Takšno je stanje po včerajšnjem, v vseh ozirih, vročem popoldnevu v Rovtah. Kot so z ustreznim obvestilom napovedali so namreč zgodaj popoldne prišli izvedenci z nalogo, da premerijo zemljišča. Ker jim nihče izmed prizadetih lastnikov ni dovolil, da bi prestopili vhodna vrata, se je geometer Vellani najprej odpeljal v podjetje po navodila, nakar je po daljšem živčnem čakanju prišla policija. Po krajšem razgovoru, ki je bil precej umirjen, so vsi soglašali, da je bolje počakati na izid posebnega sestanka, ki naj bi ga jutri o tem v zvezi vodil deželni odbornik Rinaldi. Prizadeti lastniki namreč zahtevajo konkretna jamstva. V tem prizadevanju pa jih mora podpreti vsa demokratična javnost, kajti samo tako bo lahko prišlo do zadovoljivih rešitev hudega problema. VEČ NA 5. STRANI Jug Več turistov manj izvoza LOGARSKA DOLINA — Vedno bolj zanesljivo je, da bo letos v Jugoslaviji na oddihu več turistov kot lani. Samo prejšnji vikend je jugoslovansko mejo prestopilo okoli 400 tisoč potnikov. Med njimi je bilo okoli 200 tisoč turistov, ki jih je, kot ocenjujejo, zdaj že okoli 900 tisoč. To so povedali na seji predsedstva Turistične zveze Jugoslavije včeraj v Logarski dolini. Še naprej prevladujejo tujci, ki jih je približno toliko kot lani. Doma čih gostov pa je za 5 do 6 odstotkov več. Prostih je še okoh 300 tisoč postelj, predvsem pri zasebnikih in v kampih. Zanimanje tujih gostov za letovanje v Jugoslaviji se še naprej povečuje, posebej individualnih, od katerih je tudi odvisen uspeh sezone. Vedno bolje «prodaja-jo» tudi zimsko olimpiado v Sarajevu, saj imajo rezervacije okoh 140 tisoč tujcev. Predsedstvo je izreklo posebno priznanje carini, ki je letos učinkovitej ša kot kdajkoli do zdaj. Tudi najdaljša čakalna doba na meji ni bila daljša od dveh ur. Čeprav so imeli ca- NADALJEVANJE NA 2. STRANI &e ve °bveznosti dosledno spoš Pertini začne danes posvetovanja Craxi v težavah RIM — Predsednik repubhke Pertini bo začel danes posvetovanja za oblikovanje prve vlade v deveti zakonodajni dobi. Jutri zvečer ali pojutrišnjem bo podelil prvi mandat, po splošnem predvidevanju, Bettinu Craxiju. Toda za socialističnega tajnika se zdi naloga brezizhodna. Predvsem po zasedanjih vsedržavnega sveta KD in centralnega komiteja KPI se zdijo karte, s katerimi tajnik PSI razpolaga, zelo slabe. Zato je Craxi stresel svojo jezo na oba tajnika dveh največjih strank: v socialističnem uradnem glasilu je danes objavljen napad na De Mito in Berlinguerja. «Iz politike pogojev in predpogojev, od vzajemnih bolj ah manj upravičenih vetov, od prikritih nasprot-stev ne vznikne in ne more vznikniti duh sodelovanja. Brez duha sodelovanja in solidarnosti pa se ne rodijo koalicije, in če se kljub temu rodijo, imajo kratko življenje*. Ta del je namenjen demokr-ščanskemu tajniku. Kar zadeva Berlinguerja, je ton Craxijevega napada izredno oster. «To stališče KPI je slabše kot zmešnjava, predstavlja ogromno oviro politiki dialoga, ki ga je PSI začel in predlagal*. Komunistično glasilo «Unita» mu p>a vrača milo za drago, češ da je članek «Avantija» dobesedno «presenetljiv» in da ga navdihuje živčnost. Craxj se ne bi smel čuditi in jeziti, po mnenju KPI, saj je že iz volilne kampanje vedel, da komunisti nasprotujejo obnavljanju petstrankarske koalicije, ki je pogubila državo in povzročila predčasne volitve, p>a čeprav bi jo po novem vodil socialist. Kljub temu je začel pogajanja le v okviru stare večine, ki mu je po stavila, kot sam Craxi pravi, «po goje in predpogoje* v skrajnem nasprotju z volilnim programom PSI: naj torej prizna, da koalicija ni možna. Kar zadeva dialog med KPI in PSI pa «Unita» dolži Craxija, da v tej fazi ni sploh p»mislil na pogovore s komunisti. R. G. VEČ O STALIŠČIH KD IN KPI NA 2. STRANI Po avtonomnem računu 212 milijard prometa TRST — Blagovna izmenjava med Trstom in sosednimi območji Jugoslavije (SR Slovenije in SR llrvalske) po tako imenovanem avtonomnem računu, je v prvi polovici letošnjega leta p>o vplačilih in izplačilih dosegla 212 milijard hr, medtem ko je znašala v ustreznem razdobju lanskega leta 101,1, leta 1981 59,2 in leta 1980 32,6 milijarde lir. Tudi če upoštevamo delež, ki odpade na inflacijska gibanja v obeh sosednih državah, je iz navedenih podatkov razviden skokovit napredek te izmenjave, v okviru katere izvaža Trst v Jugoslavijo predvsem industrijske izdelke, v sosedni državi pa nabavlja predvsem živino, meso in les, in ki je v neposredno korist obmejnih krajev. Od celokupne izmenjave je v prvih šestih mesecih letošnjega leta odpadlo na uvoz iz Jugoslavije nekaj nad 110 milijard hr, na promet v nasprotni smeri pa skoraj 102 milijardi hr. Menahem Begin ne pojde v ZDA TEL AVIV — Menahem Begin ne pojde v ZDA. Do odložitve obiska, ki je bil napovedan za 25. julij (27. julija pa bi se Begin moral sestati z Reaganom) je prišlo «iz osebnih razlogov«, kot so sporočili pri izraelski vladi. Prej je z obiskom zavlačeval Reagan zaradi izraelskega zadržanja v Libanonu, sedaj pa ga je odložil Begin. Neuradni pogovori Mitterrand - Kohl PARIZ — Francoski predsednik Francois Mitterrand in zahodnonem-ški kancler Helmut Kohl sta se včeraj srečala pri Sarresbourgu v gozdnati dolini med Alzacijo in Loreno in imela neformalne pogovore. Vsebine razgovorov seveda niso razkrili, a opazovalci trdijo, da je zadevala zlasti vprašanje «evroizstrelkov» v luči Kohlovega obiska v SZ. Več obrtnikov manj brezposelnih Povprečna starost mizarjev na Tržaškem znaša 55 let. Pokhc je preživljal v prejšnjih lotili hudo krizo piredvsem zaradi pomanjkanja mla dih, ki bi se ga oprijeh. po drugi strani pa tudi zaradi velikih stroš kov, ki bi jih morali mizarski mojstri potrositi predno bi prevzgojili mladega vajenca v izkušenega de lavca. Ne gre pozabiti tudi, da so se pred leti dijaki po končani ob veznj šoli skoraj plebiscitarno odlo čali za nadaljevanje šolanja na višjih šolah. V zadnjih letih se ta odstotek po časi a vztrajno manjša. Za tiste, ki se niso vpisali na višje šole, ne morejo pa v poklic, ker niso še dopol nili petnajstega leta, je Slovenski deželni zavod za poklicno izobraže vanje pripravil tudi letos številne poklicne tečaje. VEČ NA 4. STRANI Pečat za Mussolinija Mussolini je akter današnjih dni. Kaj sedanji politiki, kaj veliki kulturniki, pa znanstveniki, in cel0 nogometaši. Prava osebnost je on, Benito Mussolini. Knjižne police so polne knjig o duceju in njegovih najtesnejših sodelavcih, njegov sin Vittorio je ^zavrnil ponudbo» (seveda MSI), da postane poslanec, ker je «prezaposlen s proslavami stoletnice očetovega rojstva», Du-cejeva vnukinja pa razkazuje svoje obline v zadnji številki italijanske izdaje najbolj znane revije «samo za moške» na svetu. Proslave pripravljajo povsod, še zlasti pa v Predappiu, vasi pri Forliju, kjer je bil duce rojen. In osrednja proslava bo 29. julija, na dan, ko bi Mussolini dopolnil okroglih sto let. Za to priložnost je krajevna sekcija MSI zaprosila poštno upravo, naj ji dovoli uporabljati posebni poštni pečat, na katerem je narisana Mussolinijeva rojstna hiša, okoli nje pa stoji napis «Prva stoletnica rojstva B. Mus-solinija». Poštna uprava je ustrezno dovoljenje izdala. Italijanska tiskovna agencija ANSA komentira, da je to prvi poštni žig po koncu vojne z imenom Mussolinija, dodaja pa, da je nekaj povsem običajnega, da stranke zaprosijo in tudi prejmejo dovoljenje za poseben poštni žig ob kongresih in ob drugih manifestacijah, kot so festival Unita, festival Avanti in Praznik prijateljstva, ki ga prireja KD. Primerjava je zgovorna, ker kaže na mentaliteto, ki se žal v nekaterih krogih uveljavlja: Mussolini je zagrešil nekaj napak, a bil je velik človek. Mi. ki smo fašizem občutili na lastni koži, bi vedeli k temu še marsikaj povedati. . . Dodali pa bomo le, da je sramotno, da minister za pošte za vestno krši zakon, ki izrecno prepoveduje vsakršno apologijo fašizma. Goriški pokrajinski sviet se sestane 30. t. m. Goriški pokrajinski svet, izvoljen 26. in 27. junija se bo na prvi seji sestal po vsej verjetnosti 30. julija letos. Vendar bo to zgolj formalnost, na kateri bodo sprejeli na znanje izvolitev 24 svetovalcev. Za sestavo odbora, oziroma večine, ki bo upravljala pokrajino v prihodnjem petletnem obdobju, bo treba po vsej verjetnosti počakati še do konca avgusta, čeprav so se te dni že pričeli prvi dvostranski, vendar neformalni pogovori. VEČ NA 8. STRANI 28. t. m. stavka na železnicah RIM — Avtonomni sindikat CISAL je potrdil vsedržavno stavko včlanjenih železničarjev, ki bo trajala od 21. ure v petek, 28. t.m. do iste ure naslednjega dne. Hkrati bo stavkalo tudi včlanjeno osebje pri spalnikih in podjetjih za vzdrževanje železnic. Čeprav vključuje avtonomni sindikat manjše število železničarjev, bo po precej zmede in zastojev ter zamud v prometu, prav v času polne turistične sezone. Spet odložen zakon o blagajnah RIM — Finančni minister Forte je izdal nov odlok o registrskih blagajnah, ki priznava nekaj olajšav trgovcem, ki so sicer naročili do 1. julija zapečatene «davčne merilce* in u-strezne zvitke, a jim jih dobavitelji še niso izročili, oziroma namestili. V takih primerih imajo lastniki trgovskih obratov še 90 dni odloga od podpisa ustrezne pogodbe (torej najdlje do konca septembra), da izpolnijo obveznosti, ki jim jih nalaga novi zakon o registrskih blagajnah. V tem času pa bodo morali beležiti v posebni register vsakodnevne izkupičke od prodaj. I Več turistov NADALJEVANJE S 1. STRANI riniki več dela kot lani, je p>oudaril generalni direktor zvezne carinske uprave Zvonko Poščič. Na najbolj prometne prehode so pripeljali carinike iz notranjosti, bolje delajo tudi vse druge službe in do zdaj ni bilo nobene pripombe tujih avtomobilskih klubov, medtem ko so lani kar deževale. V razpravi so poudarili, da je treba v prihodnje več truda in sredstev vložiti v razširitev in posodobitev mejnih prehodov, predvsem Šentilja, Ljubelja, Podkorena, Dimitrovgrada in Djevdjelije, ki so najbolj obremenjeni. Poščič je v zvezi s tem poudaril, da je posodobitev Djevdjelije končana, sklenili pa jo bodo čez leto dni tudi na Šentilju in Dimitrovgra du. Predlagal je tudi, da bi izločili tri odstotke sredstev od cestnin za u-reditev mejnih prehodov. Informacije o stanju, problemih in aktivnosti za povečanje izvoza je o-bravnaval tudi ZIS v Beogradu in pri tem ugotovil, da je bila v prvem polletju letos vrednost izvoza 2 od stotka manjša kot v enakem obdobju lani. Obenem se je na konvertibilno področje izvoz povečal za 12,8 odstotka, pri čemer največ v razvi tejše zahodne države (18,7), v države v razvoju pa 3,8 odstotka. V prvih petih mesecih letos se je izvoz storitev povečal za 15 odstotkov, pri čemer je turistični priliv 203 milijone dolarjev, kar je za 64 milijonov dolarjev več kot lani v tem času. 0-cenjujejo, da so do konca junija zabeležili več kot 300 milijonov dolarjev turističnega deviznega priliva, kar je za več kot 40 odstotkov nad lanskimi rezultati v tem času. Ocenili so, da je stanje proizvodnje eden glavnih omejitvenih dejavnikov izvoza. ZIS meni, da morajo OZD v sodelovanju z gospodarskimi zbornicami in bankami sestaviti izvozne programe na posameznih področjih in si še bolj prizadevati, da bi do konca letošnjega leta uresni čili sprejeto izvozno politiko, (dd) Končano zasedanje CK KPI Komunisti poglobili vsebino «demokratične alternalive» RIM — Zasedanje CK KPI se je končalo in čeprav bodo nekatere po šege, med temi tudi sklepni Berlin-guerjev govor., objavili šele danes, je že mogoče trditi, da je bilo zasedanje zelo bogato, nič kaj diplomatsko, in da je imela razprava pravi kongresni značaj, ko je bil govor o vsebini demokratične alternative in o zavezništvih, ki jih je treba sklepati Morda je največje zanimanje vladalo za poseg Giargia Napolitana, predsednika poslanske skupine KPI, človeka, ki velja za najizrazitejšega notranjega antagonista Berlinguerja. Vendar Napolitano ni bil neposredno polemičen, polemiko pa odražajo domala vsi konstruktivni toni njegovega posega. Napolitano je dejal, da alternative ni mogoče pojmovati ne kot «zunanje podobe naše stranke*, niti kot «meglene perspektive* za bodočnost, saj je to politika v pravem pomenu besede. Od tu izhaja potreba po tesnejšem soočanju z vladnimi silami in po iskanju privilegiranih odnosov s socialisti in še zlasti z republikanci. Ni naključno, da Napolitano ni kritiziral izbire socialistov, da vodijo petstrankarsko vlado in da se ni dlje zadržal niti pri porazu demokristjanov. Po njegovem mnenju se mora KPI s svojo močjo v parlamentu pogajati, da doseže kaj konkretnih rezultatov. Sicer, pravi Napolitano, se ne bomo mogli več jeziti nad dejstvom, da nam večinske sile predstavljajo vedno isti program: zelo eleganten način za misel, da je Berlinguerjeva politika nestvarna, iluzorna, imobilna. so razvili tudi številni drugi člani CK, ki so posegli v razpravo. Luciano Barca je posvetil veliko pozornost gospodarski politiki, Luigi Berlinguer pa je govoril o reformi inštitucij in je, med drugim, odločno zagovarjal proporcionalni volilni sistem, ki bi ga nekateri hoteli spremeniti. Nekoliko bliže Napolitanu pa sta bila tajnik sicilske KPI Luigi Cola-janni, ki je govoril o potrebi po vzpo- stavitvi odnosov s podjetniškimi krogi in še zlasti z republikansko stranko, ter turinski župan Diego Novelli, ki je, z nogometnim izrazom, dejal, da KPI tvega, da ostane kot rezerva «na klopci*. Končno pa je treba povedati, da je CK imenoval Alfreda Reichlina za naslednika Gerarda Chiaromonteja na čelu gospodarskega odbora. R. G. Napolitanu je odgovoril Pietro In-grao. Seveda posredno, kot je v KPI navada, saj je govoril predvsem o tistem cprogramu alternative*, ki ga je v ponedeljek napovedal Ber-hnguer. Dejal je, da je treba ta program «zgraditi v družbi*, in da pri tem stranke ne morejo in ne smejo biti v središču pozornosti. Iste misli Parlamentarni zbornici dopolnili svoje organe Cossigova solidarnost Čilencem RIM — Obe parlamentarni zbornici sta se včeraj sestali, da dopolnita svoje vodilne organe. V sena tu, ki mu predseduje demokristjan Francesco Cossiga, so izvolili za podpredsednike Giorgia De Giuseppeja (KD), Silvana Della Briotta (PSI), Egidia Tedesca (KPI) in En-za Enriqueza Agnolettija (neodvisna levica), tri kvestorje in 8 tajnikov. V uvodu je predsednik Cossiga i-zrazil «živo solidarnost čilskemu narodu, ki drago plačuje svoj boj za ponovno pridobitev neodtujljive pravice do svobode, pravice in dela*. Nato je izrazil občudovanje za predsednika čilske KD Valdesa, sin dikaliste in študente, delavce in izobražence, matere političnih zapornikov in neustrašne sodnike, ki se borijo proti antidemokratični re presiji z zmagovitim orožjem razuma in moralne avtoritete! Francesco Cossiga Poslanska zbornica pa je pod predsedstvom komunistke Jottijeve izvolila za podpredsednike demokristjana Scalfara in Lattanzia, socia lista Aniasija in republikanca Bia-sinija. Vodstvo KD ni obsodilo poraženega tajnika a vrf 1 RIM — Zasedanje vsedržavni *<•( sveta KD se je zaključilo pozno PjjC «** či. Notranja razprava je J lena. Mnogim veljakom, tudi jk. ;* srednjimi kadri. De Mitovo P°r ni ugajalo, ker ni hotel poglobil* P J ve politične samokritike in ker ^ » celoti potrdil svojo predvolilno g jo. Kljub temu pa izraženi P0®}!;, ,, jo. Kljub temu pa izrazem j. zadevajo bolj notranje vodenje njeno zunanjo podobo, kot pa ^ z drugimi strankami. Zdi se v bi ^ da prevladuje nekakšna enotnost^ di glede morebitnega priznanja xiju, da stopi na čelo nove vlade- , Edini zares kritični poseg ČJ1# od Arnalda Forlanija, voditelj*^ tranje manjšine v KD. Ta je tajnika na «samoomejevanje c-,aj, kljivosti in posledično ovred**0*jj ia. jeV^ sposobnosti*. Forlani je tudi P ^ oa da KD ne more biti, ne bo mož“ ^ ril v prihodnosti in nima perspekti^ se prelevi v laično stranko, v pe Po masovno republikansko strank® ^ 9 Miti je očital velike napake: nje in prekinitev zakonodajne neustrezno soočanje s KPI, sta i,ar) pade s PSI, abstraktno P°naVi1(tfii starih formul, prevzem odgov*® t za domnevni preokret v desno !*; spodarski politiki in nazadnje nost pri mednarodni politiki-Kijub temu pa je Forlani P02^« Mito, naj ostane na svojem a v|jr Gre samo za to, da vodi fr popravljeno in preopredelje p Konec koncev, demokrsc 1 nima alternativ za zgubil na volitvah 6 ods*^ glasov. In v tem trenutku dem1Ji cl/i irol iol/i Iz nt en An/lrPnt.tl^ te® R- * no, ni jo*. ski veljaki, kot so Andreotti, *’’■§ g in sam Fanfani, soglašajo s ^ q liščem. -M „po» na vlaku «Italicus», bodo prebr®' sodbo danes dopoldne. Q BOLOGNA — Sodniki sodišča, ki sodijo v zvezi s P\j ra> Emanuelini ugrabitelji so sinoči telefonirali vatikanskemu državnemu tajniku Casaroliju RIM — Včeraj zjutraj ob 11.20 je namestnik ravnatelja vatikanskega tiskovnega urada Pier franco Pastore podal časnikarjem naslednjo izjavo: «Pooblaščen sem sporočiti vam, da v predvidenem času (od 10. do 11. ure) državni tajnik kardinal Casaroli ni prejel nobenega sporočila. Vatikansko sporočilo se nanaša, kot je že znano, na ponudbo državnega tajništva, da prejme morebitna sporočila ugrabiteljev Emanuele Orlandi na posebno telefonsko številko, in sicer v omenjenem času, ali pa tudi izven urnika s posredovanjem avtomatičnega tajništva. Ugrabitelji se torej niso poslužili «rdeče» telefonske linije, kar pa je morda v skladu z njihovimi prejšnjimi pojasnili. Izavili so namreč, da se bodo pogovarjali samo in izključno o tehničnih vprašanjih povezanih z osvoboditvijo Alije Agce, obsojenega atentatorja na življenje papeža Janeza Pavla II. Šele ko se bodo začela ta konkretna pogajanja, bodo posredovali stvarne dokaze, da je Emanuela še živa. Okoli 10. ure včeraj zjutraj je isti glasnik va- tikanskega tiskovnega urada pojasnil vatikansko stališče do pravne osebnosti Alije Agce: 1. nekaj dni po atentatu mu je papež odpustil; 2. italijansko sodišče je obsodilo atentatorja po veljavnem sporazumu med Italijo in Vatikanom: atentator sam je izjavil, da ne želi biti izpuščen na svobodo. Kar pa se tiče italijanske republike, je prav ni položaj Alije Agce naslednji: atentator je bil obsojen pred dvema letoma na dosmrtno ječo. Razsodbo je treba smatrati za dokončno, ker se Agca ni pritožil na drugostopenjsko sodišče. Poleg te obsodbe je še v teku neki drug postopek za katerega je Agca prejel sodno obvestilo. Gre za obtožbo o domnevnem poskusu pokola v zvezi z obiskom predsednika Solidarnosti Lecha Wale-se v Rimu v januarju 1981. Obvestilo je poleg Agce prejel tudi bivši sindikalist UIL Scricciolo, Antonov in druge osebe, ki so zapletene v tako imenovano «bolgarsko» afero. Družina Emanuele Orlandi je vedno bolj za skrbi jena, saj bo danes potekel ultimat ugrabi- le>! teljev. Emanuelin stric Mario Meneguz^ ^ pravlja v imenu družine nehvaležno naloQ ^ nika je včeraj s skrušenimi izrazi povedal-nuelini ugrabitelji morajo vedeti, da tu Pjp' :___.............______1 _ z:,_________rc O* iji igrati se v nedogled z življenjem 15-letne v ----------------J---J------- Kdorkoli vodi ta žalostni dogodek mora■ ^t> rl n -mi n/> 'm/vrn-m /-» tnimn C.C ” .1. IV da mi sorodniki ne moremo mimo, če verjeti v pristnost njihovih sporočil, stvaf^pt kazov, ki smo jih vedno zahtevali, da }e m ■ . au j- nuela še živa» Meneguzzi je še povedat’ Emanuelina mati na robu duševnega in l Na policiji tavajo v popolni temi. ^ad \ # godki so še bolj zmešali štrene in ne obs bena domneva, ki bi bila trdna. . j & V poznih večernih urah je vatikanski * |f|f sporočil, da so domnevni ugrabitelji P°P. „aj f. fonirali na posebno številko in zahtevali, kateri vsedržavni dnevniki danes v celoti njihovo sporočilo, ki so ga pred dnevi P**'j..(| 0 na magnetofonskem traku. Baje bo besed* sporočila danes objavljeno. V energetskem planu SFRJ Težave z uvozom nafte blažiti z domačimi viri BEOGRAD — Vedno manj možnosti je, da bi letos v Jugoslaviji uvozili 11 milijonov ton surove nafte, kot predvideva ugodnejša varianta energetske bilance države, kajti v prvi polovici leta je Jugoslavija načrt nakupa surove nafte dosegla le 74-odstotno. Zato je tudi logično opozorilo, ki so ga izrekli v razpravi o energetskih razmerah v Gospodarski zbornici Jugoslavije, da mora bilanca v prihodnje temeljiti manj na potrebah in bolj na materialnih možnostih. Torej obstaja ugotovitev, da bodo surove nafte uvozih toliko, kolikor bo deviz, ki pa ne pritekajo po sprejetem programu. Poleg tega politika realnega tečaja dinarja draži uvoženo nafto in spet se pojavljajo izgube in nelikvidnost. O tem so govorili v Gospodarski zbornici Jugoslavije, pa tudi na zadnji seji zveznega komiteja za energetiko in industrijo. Ta okoliščina bistveno vpliva na izločanje sredstev za spodbujanje proizvodnje na jugoslovanskih naftnih nahajališčih. Primanjkuje opreme in vsega drugega, brez česar ni mogoče izvesti izkoriščanja in nadaljnjih podrobnejših geoloških raziskav. Večja skrb za domačo surovo nafto bi utegnila, kot so na obeh sestankih poudarili predstavniki INA in Naftagasa, v razmerama kratkem času zagotoviti letno proizvodnjo okoli 2 milijona ton. Naftno gospodarstvo, so posebej poudarili v Gospodarski zbornici Jugoslavije, ima tudi devizne obveznosti, ki jih je treba pravočasno parav nati. Najbolj neugodna je rešitev, da bi zagrebška INA nekaj surove nafte ali derivatov izvozila in tako vsaj za zdaj poravnala račune. Menijo, da to ni najboljše, ker bi bilo treba v tem primeru prišteti še izdatek za prevoz na tuje tržišče, potem pa prej ali slej spet od drugje pripeljati nafto, (dd) .•.•••.v.v.v.v.nv.v.v.v.v.v.v.v.v.* II s ■I Informacije SIP uporabnikom SSS^i ssssssm |1 PLAČILO TELEFONSKEGA RAČUNA Družba SIP opozarja svoje abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za lil. trimesečje 1983. pi Iti Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čimprej pri lokalnih sedežih. S tem se bodo izognili prekinitvi, ki jo predvideva pravilnik. I 5: s s V; -v x:xW:XxXxXxXxXxXxX •xx:-::x:::::::::x::::::;x:::::::x;::x:x::::;: Socleta Itallana per 1’Eserclzlo Telefonlcfl J sssgj? stran 3 pRimouski DNEVNIK — 20. julija 1983 Kiminger predsednik komisije za Srednjo Ameriko Reagan išče pri demokratih pomoč za svojo politiko v Srednji Ameriki P nočil — Predsednik Ronald Reagan je špo- rt* Sina!)*3 ™enoval bivšega državnega sekretarja za t sebne j, zadeve Henryja Kissingerja za predsednika po-^ ^ ^ Srednjo Ameriko. Po mnenju ameri & ^vajaV^ D^1 krogov, bi ta komisija morala olajšati * doslej nL^a?anove politike v Srednji Ameriki, ki je • Hivši^ *ePala posebno v kongresu. t Re^kretar za zunanje zadeve Kissinger je sprejel & ga progj0 Ponudbo. Predsednik mu je telefoniral ter skpjj fji’ nai sprejme ponudbo. Splošno mnenje je, da gt^ j agan premostiti razne težave, ki jih ima v kon-a/tteria;uPomof;i° solidarnega sodelovanja dveh glavnih . S*«*. Janjo am - te^ave pa tičijo sedaj predvsem v izvalim konenskc Politike v Srednji Ameriki. Predstavniški Piraj, JS** Je zavzel predlog administracije (to pod PoiriočlySebno krogi CIA), da se odobri Salvadorju nova 80 milijonov dolarjev, in sicer v korist ^•>dse ,rež*rna v boju proti revolucionarnim silam, jijo Portiog 7 ’ da 30 nekateri poslanci oporekali nadalj last v gverili, ki skuša zrušiti sandinistično ob- i. Raje pov*ijaraKvi ■ Reagan p>a s svoje strani namerava (e riJtj acatj vojaško pomoč državam v Srednji Arne K Reagan ni še imenoval ostalih članov _ ':i član^ ki bo skupiaj s Kissinger jem štela t ^biikai, r°mneva-i0' ^ bo 3,0 23 1-iudi iz krogov »j ^nske in demokratične stranke. Pridružili pa se jim bodo verjetno tudi drugi svetovalci iz vrst obeh strank. Vse kaže, da skuša predsednik Reagan ustvariti nekakšno koalicijo dveh strank za izvajanje svoje politike v Srednji Ameriki. V tem smislu je govoril na kongresu International Longsshoremen Association (sindikat pristaniških težakov) v Hollywoodu (Florida). Prav tu je omenil ustanovitev nove komisije ter še posebej pribil, «da bodo ZDA plačale visoko ceno za svojo brezbrižnost, če ne bodo pometle s prekucijami južno od svojih meja.» Iz virov, ki so blizu Bele hiše se je zvedelo, da bo imela nova komisija nalogo da «preučuje naravo a-meriških interesov v tisti regiji ter grožnje, ki spravljajo v nevarnost te interese*. Komisija bo morala torej nuditi svete predsedniku republike pri njegovi dol goročni politika, da bi bil tako zmožen pravilno odgovori ti na izzive socialnega, gospodarskega in demokratičnega razvoja zadevnega področja. Bivši predsednik Jimmy Carter je ostro kritiziral Reaganovo politiko posebno v Srednji Ameriki. Carter je sedaj na zasebnem obisku na Japonskem. Med drugim je izjavil, da nasprotuje Reaganovi politiki do Salvadorja in Nikaragve, češ da je v nasprotju z vrednotami, katerih so ZDA nositeljice. Medtem napovedujejo, da bodo v Srednji Ameriki vojaške vaje, sicer rutinske, toda po svojem pomenu zelo bolj daljnosežne. Samo v Hondurasu bodo zgradili tri vojaška letališča. Nova klestenja v jeklarstvu EGS? RIM, BRUSELJ — Nastop ministrov Pandolfija in De Miche-lisa pri vodstvu EGS, kjer sta praktično sprejela «navodilo» gospodarske komisije, naj Italija do leta 1985 zmanjša proizvodnjo jekla za 5,8 milijona ton na leto, je izzval ostro kritiko s strani neposredno prizadetega sindikata, to je sindikata kovinarjev FLM. Vsedržavni tajnik sindikata Ago-stino je ocenil za povsem «ne-gativno* popuščanje predstavni kov italijanske vlade do zahtev evropske deseterice. Edino, kar je pri tem pozitivno — je dejal Agostino — je dejstvo, da sta si Pandolfi in De Michelis pridr žala pravico, da Italija sama do loči, katere obrate bo treba zapreti oziroma okrniti. Medtem pa je gospodarska komisija EGS včeraj objavila stališče, po katerem bo predvideno zmanjšanje jeklarske proizvodnje v desetih članicah skupnosti za 26,7 milijona ton (od tega bo Italija, kakor rečeno, morala prevzeti nase žrtev 5,8 milijona ton) še nezadostno in da ga bo treba povečati na okrog 30 milijo nov ton. Vse kaže torej, da si tudi Italija lahko obeta dodatna «navodila» v tem smislu. Petrolejski mogotci iščejo zavezništev ^°'ejski^I — P° dolgoletnih razprtijah, ki so sledile dvema velikima rk^irii rvl,3 krizama >n posledičnim razburkanjem na svetovnih tržiščih z ■?a karJ| J' Povpraševanja in cen, kar je spravljalo razne članice naft-b&Mzari", v medsebojno konkurenco za ohranitev klientov, so se vode v v^ice^ 1Petrolejskih držav močno pomirile. V relativnem hladu finske Vseh ^ ' k' so jo tokrat izbrali so sedež ministrske konference, vlada po Brez enJih sodeč skoraj idilično vzdušje. ?rito Polemike so izvolili za začasnega predsednika OPEČ na- jdbo. 'jca Dikka spretnega zastopnika Združenih arabskih emiratov riteii šeiW* ■ ma3°ne idila na skrajnem severu, ki ga sicer pasje vročine J“iii ftiso ravno vajeni in so ga najbrž zato želeli spoznati. Ali je taki n v'*n.jpmVal 3e kak drug razlog? Ali ni morebiti izbiro povezati z nedavnim "ri mes,v, brskega petrolejskega ministra Belkacema Nabija, ki se je Ranicev Moskvi? d dajalk . se namreč prav dobro zavedajo, da niso več edine velike j,v°ljuj(. e\ i*1 da so v zadnjih letih dobile mnogo tekmecev, kar jim ne u)rale 2aVe^ monopolne vloge na mednarodnih tržiščih. Zato so že marca 3ko Rritmiriistrsko sejo London, kjer so (z malo sreče) skušale pregovoriti l^aj jj^ Ulrii io (in z večjo srečo) Norveško in Mehiko za skupno strategijo. ^ 'svpjp Pa najbolj skrbi konkurenca Sovjetske zveze, ki je postavila na h*1 letu aV?* Predvidevanja ameriške oveščevalne službe CIA, in v zad tržiš^10^110 P°ve^a^a >zvoz nafte in petrolejskih derivatov tudi na za L’ namreč povečala izvoz v zadnjem letu kar za 54 odstotkov in je h ^audovo Arabijo, druga dobaviteljica zahodnih držav, s približno |f° Ikilitjkr^'1 sodov na dan. Po drugi strani pa Sovjeti vodijo tudi zelo spret n. 4rabsk Cen’ saj sv°j uralski petrolej prodajajo za isto ceno (29 dolarjev) jj. e§a. čeprav je boljše kakovosti in je njegova dobava lažja in ce-d krnalu ra[j „se sibirski plinovod pospešeno približuje zahodnim mejam in |Hi jpjiPdmčno vplival na energetsko tržišče. Zato bi ne bilo nič čudnega, J/Jj ali p? okoristili priložnost za daljši ali krajši izlet čez Baltsko morje na s Saškanj uradne razgovore z voditelji Kremlja, da bi jih s prirojeno CfUiit] Z|a sPretnostjo pregovorili za dogovor o «nevojskovanju» na tržiščih Libanon zahteva umik sirskih vojakov NICA — Libanonski predsednik Dže-majel se je v okviru svojih stikov z arabskimi voditelji pred odhodom v Združene države sestal z jordanskim kraljem Huseinom. Pogovor je bil v Nici in ga gre povezati z nedavnimi nepotrjenimi vestmi, da je Jordanija pripravljena sesti k pogajalni mizi z Izraelom. V tiskovni konferenci, ki jo je Dže-majel imel po pogovoru s Huseinom je izrazil prepričanje, da se bodo tuje oborožene sile kaj kmalu umaknile z libanonskega ozemlja in dodal, da Libanon ima sredstva, da prepriča Sirijo o umestnosti njenega umika. Umik sirskih čet pogojuje umik vseh drugih oboroženih sil, je dodal libanonski predsednik. Imamo več načinov, da bi prepričali Sirijo, da se umakne in sporazum, ki smo ga dosegli z Izralom je samo eden od teh. Kar zadeva pogovor s Huseinom, je Džema jel dejal, da mu je jordan ski kralj izrazil svojo podporo, čeprav se za sedaj, pravi libanonski predsednik, Jordanija nima namena udeležiti mirovnih pogajanj. Na sliki (AP): Džemajel v Nici. Država, ki posfaja čedalje bolj predmet blokovske konfrontacije Obramba - osrednje geslo proslav v Nikaragui VjNo Jrsi z ogromnimi črkami iz-„ zi(3°vih glavnega mesta S vikajo vniii upine mladincev upri-S |wlk 'Judske veselice v šte- ^tjih '!? ■ četrtih- še zlasti v k, stičnjJ. \ kjer so najbolj občutili čtv i,fZltn' ki je trajal celih 45 »>1 za„t1Ce so okrašene z rdeče-rP,,r ?Vami. simbolom sandini-Uvajnj luc>je, in z belo modrimi RjUdsk* kavami. v?h' Rovs^jmobilizacija je vsestran-rfiMe, JteuiiPr°glasi' pravo ‘v°jn01' jn , v.'ni Pozivi k obrambi do-K zrtvam padov naj bi prišlo v sami Managui. Sandinistični tisk zato vztrajno poziva prebivalstvo, naj bo pripravljeno na vojno, kjer bo revolucija v veliki nevarnosti. Ti časopisi prikazujejo pravo katastrofo: novi Vietnam, kjer o-troci streljajo na okupatorja, a kjer bo revolucija požela končno zmago. Sicer pa je revolucija v Nikaragui v marsičem dosegla skrajno poanto: tako se uveljavljajo veliki miti komu nističnega sveta, ne samo Manc in Lenin, tudi, denimo. Bolgar Georgij Dimitrov je zelo čaščena osebnost. Veliki srednjeameriški heroji pa so ostali v ozadju, celo Simon Bolivar, heroj neodvisnosti in napredka številnih latinskoameriških držav je v ljudskem izročilu ostal le kot eden proti imperialističnih borcev. V otroških vrtcih se otroci nazivajo «Carlitos», v čast spominu voditelja revolucije Carlosa Fonsece Amadora. Vse javne manifestacije, vključno s cirkuškimi predstavami in koncerti pop glasbe morajo imeti revolucionarno vsebino. v>m, podeljujejo zemljo ltt kopiti n- - 1 spominske svečanosti te ^ ^rtve revolucije po vseh e male srednjeameriške dr- CSent u; 6 i^ijah • Prevladuje na teh ma-'je seveda obramba. Šti s strani ieta !rirtcbevzemu oblasti .^0sti \oga gibanja v 150 letih tfe hi, strani. Nobena skriv- Rova oblotnifA moral° Priti Prav v °fen7i,te zmage nad Somozo do (Laični ki nasprotujejo san > vLV'ad>. sil, ki Obtožujejo se-^ se ie izneverila ti- m revolucije. Do prvih na N ?« Nikarague, slavijo revo-oprtimi v puškino cev. Podobnih napisov je v Managui pred 4. obletnico zmage nešteto. (Telefoto AP) V kinodvoranah predvajajo skoraj izključno stare ruske, češke in madžar ske dokumentarce. Dan za dnem narašča prijateljstvo s socialističnimi državami in to prijateljstvo je naj bolje opazno v vojski, ki je opremljena skoraj izključno z vzhodnoevropskim orožjem. Seveda obstaja tudi druga plat medalje, to je ameriška politika do Ni-karague, ki je še vedno izrazito im perialistična in ekspanzionistična. Vinjeta, ki prikazuje Reagana, kako potiska Nikaraguo v objem Brežnjevu, stara dobro leto dni, pridobiva iz dne va v dan na aktualnosti. Ameriška politika namreč dobesedno sili to malo državico, da se zateka po pomoč k nasprotnemu bloku, kar Sovjetski zvezi očitno zelo prija, predstavlja pa dejansko nevarnost za mir v tej dr žavi, saj postaja tako mala Nikara gua predmet konfrontacije med vele silama, kar seveda še povečuje ne varnost novih konfliktov v tej okr vavljeni srednji Ameriki. BRUSELJ — Danes in jutri se bodo v belgijskem glavnem mestu sestali finančni ministri EGS, da bi o-dobrili proračun za leto 1983 in osnutek proračuna za leto 1984. Pred zasedanjem je na dnevnem redu sestanek med predstavniki ministrov deseterice in predstavniki evropskega parlamenta. Španski minister aa izstop iz NATO MADRID — Španski minister za kulturo Javier Solana se je izrekel proti pripadnosti Španije Atlantski zvezi (NATO). Njegovo izjavo je objavil neodvisni dnevnik «E1 Pais*. Solana je prvi član socialistične vlade, ki je tako odgovoril na poziv pomočnika predsednika ministrskega sveta Alfonsa Guerre — poziv je bil objavljen v nedeljo v istem dnevniku — naj se socialistični ministri in funk cionarji jasno izrečejo o tem, ali naj Španija še naprej ostane v NATO, ali naj iz nje izstopi. V tej zvezi namerava vlada Felipa Gonzalesa razpisati referendum. Kakor je dejal sam Gonzales, pa se vlada ne bo opredelila za eno ali drugo rešitev, temveč bo socialistična stranka (PSOE) tisti dejavnik, ki bo vodil ustrezno kampanjo, in to proti nadaljnji pripadnosti države Atlantski zvezi. ■v Čadska vlada najema plačance N’DJAMENA — V čadsko glavno mesto je te dni prišlo kakih dvajset tujih plačancev najrazličnejše narodnosti, ki jih je čadska vlada najela, da bi ji pomagali v borbi proti gverilcem Gukunija Ouedeija. Ti plačanci so prispeli v N’Djameno le nekaj za tem. ko je prišlo v Čad dvanajst vojaških izvedencev, ki jih je francoska vlada dala na razpolago čadski, da bi nadomestili francoske civilne izvedence. Francoski veleposlanik v Čadu je podčrtal razliko med plačanci (čadska vlada lahko najame kogar hoče in kjer hoče) in francoskimi vojaki, ki so neposredno pod poveljstvom francoske vojske v okviru sporazuma o vojaškem sodelovanju, ki sta ga Čad in Francija podpisala leta 1976 in se ne morejo neposredno udeležiti vojaških operacij. Prav tako ne morejo uriti čadskih vojakov. Plačanci, ki jih je najela čadska vlada niso najmlajši in nekateri so se udeležili spopadov v Katangi leta 1960 in v Biafri. Vlada v N’Djameni trdi, da se plačanci ne bodo neposredno udeležili spopadov, bodo pa pomagali čadskim vojakom, katere bodo naučili, kako se ravna s sodobnim orožjem, ki ga je poslala Francija. V prihodnjih dneh bo v Čad prispel na uradni obisk predsednik Zaira Mo-butu Sese Seko, ki se bo sestal s predsednikom Hisenom Habrejem. Zadnje dni je bilo v Čadu več polemik glede udeležbe zairskih vojakov v spopadih z gverilci. Udeležbo je čadska vlada zanikala. Inan: odpravljena prizivna sodišča TEHERAN — Iran je formalno odpravil vsa prizivna sodišča, v kolikor gre za inštitucije, ki jih islamska ureditev ne predvideva. Ustrezni sklep je sprejel višji sodni svet, in to na podlagi člena 4. ustave islamske republike Iran, ki določa, da proti raz sodbi, ki jo izreče islamski sodnik, ni dopuščen priziv. V iranskem sodstvu so bile v zadnjih letih sprejete že številne spremembe, kar zadeva prizivna sodišča pa je bila njihova pristojnost že doslej omejena na to, da so se ukvarjala le s civilnimi in družinskimi pravdami (na primer z razporoko). Še naprej p>a bo deloval «Divan Alie Keshvar», ki bi ga lahko primerjali z nekakšnim kasacijskim sodiščem. Veletrgovec z mamili za zapahi na Tajskem BANGKOK — Tajska policija je sprejela izredne varnostne ukrepe, da bi zavarovala Koh Bak Kina, glavne ga dobavitelja mamil sicilski mafiji, ki so ga pred dnevi aretirali. Koh Bak Kin, ki je singapurski državljan, je živel v Tajski že nekaj let in je v zadnjih treh letih nakopičil premoženje, ki ga ocenjujejo v več desetin milijonov dolarjev. Možakar je oskrboval vse ilegalne čistilnice s heroinom, ki so ga pridobivali v tako imenovanem «zlatem trikotniku*, na tromeji med Tajsko, Burmo in Laosom. Policija trdi, da je aretacija Koh Bak Kina zelo trd udarec mednarodni trgovini z mamili, saj je tako baje zmanjkala surovina za sicilske čistilnice, iz katerih je mamilo potem odhajalo v Združene države Amerike in v druge evropske države. Bojijo se, da bi nekdo utegnil možu zapreti u-sta za zmeraj, saj predstavlja njegovo morebitno pričevanje veliko nevarnost za nadaljnje člene v verigi prekupčevalcev z mamili. Glavne značilnosti Letošnjega proračuna prevoznega podjetja Upravna komisija konzorcialnega podjetja za prevoze je na svoji zad nji seji sogiasno odobrila proračun za leto 1983. Kot je rečeno v tiskovnem poročilu ACT, označujejo proračun nekateri posebno zanimivi aspekti: izdatke so tako omejili na 13 odstotkov, kar je posebno važno glede na dejstvo, da je kar 75 odst. vseh izdatkov (na proračunu 43 milijard lir) namenjenih osebju: druga značilnost proračuna je znatno zvišanje industrij skih prejemkov (tarife, propaganda itd.), ki krijejo 35 odst. proračuna, in končno še velik napor za investicije v višini 5.300 milijonov lir. Investicije so namenjene predvsem gradnji novih upravnih uradov v Ul. Brolet-to, nadaljnjemu potenciranju avtobusne službe z nakupom 30 novih vozil, in končno uvedbi novih nadzornih naprav v remizah pri Sv. Ivanu, na Opčinah, na Proseku in pri Sv. Soboti. Konzorcialno podjetje za prevoze v svojem tiskovnem poročilu poudarja tudi, da je že sprožilo program za bolj smotrno uporabo avtobusne postaje, in da namerava tudi izboljšati potniški promet v središču mesta, o čemer bo obvestilo javnost na posebni tiskovni konferenci, ki bo prihodnji torek v Časnikarskem krožku. • Danes ob 18.30 se bo sestal miljski občinski svet. Seja bo namenjena predvsem obravnavi raznih tekočih u-pravnih zadev. Med drugim pa je na dnevnem redu tudi problem tarifar-nih poviškov za nekatere javne usluge. Vse manj mizarjev na Tržaškem: jih bo s poklicnimi tečaji teč? V preteklih letih so se dijaki, ki so končali obvezno šolo, skoraj plebiscitarno odločali za nadaljevanje študija na višjih srednjih šolah. Tako množično «preseljevanje» v šolske klopi je imelo za posledico obubožanje tradicionalnih obrtniških poklicov, saj je le malokdo od mladih iskal zaposlitve v teh strokah. V zadnjem času se, najverjetneje zaradi velikih težav pri zaposlovanju ob koncu visokošolskega in univerzitetnega študija, ta težnja počasi, a vztrajno spreminja. V to trditev nas lahko prepričajo že skopi podatki o številu vpisanih dijakov v naše vi- šje srednje šole. V šolskem letu 1981/82 se je vpisalo na višje šole 93,64 odstotka dijakov, ki so končali obvezno šolanje (221 od skupnih 236); leto kasneje je bilo 89,65 odstotka (208 od skupnih 232), v letošnjem šolskem letu pa je to število padlo na 85,22 odstotka (nižje srednje šole je končalo 264 dijakov, na višje šole pa se jih je vpisalo 225). V teh letih se je torej dokaj povečal obseg mladih, ki iščejo druge rešitve kot pa nadaljnjo dolgo dobo šolanja (od najmanj štirih let za tiste, ki se vpišejo na učiteljišče, do pred- __ v Tržaška odprava na Co Oju 20. avgusta bo skupina tržaških alpinistov društva Alpina delle Giulie odpotovala v Nepal in se povzpela na vrh Čo Oju. Gre za pomembno odpravo, ki si jo tržaški alpinizem šteje prav gotovo v visoko priznanje, saj je Čo Oju s svojimi 8153 metri sedma najvišja gora na svetu. Včeraj je na tržaški občini člane odprave sprejel tržaški župan Deo Rossi, ki je alpinistom izrazil čestitke ob tako pomembnem vzponu in jim pri tem zaželel vso srečo. Sreča pa bo skoraj nujno potrebna, so vsi udeleženci nepalske odprave poudarili, saj je kljub dolgoletnim izkušnjam težav veliko. Goro Čo Oju bodo skušali doseči z južne strani in so zato tržaško ekspedicijo zaradi težavnostne stopnje vzpona in prvega tovrstnega deželnega podviga priznali za «državno odpravo*. Udeleženci ekspedicije so nato županu in prisotnim podrobno orisali program odprave, ki bo trajala skoraj dva meseca. Značilnost vzpona je, da bodo alpinisti skušali doseči vrh brez pomoči kisika in samo z najnujnejšimi tehničnimi sredstvi. vidoma desetih let za bodoče univerzitetne študente). Taki imajo v bistvu na razpolago dve možnosti: ali takojšnjo zaposlitev, pri čemer pa je treba upoštevati, da končajo obvezno šolo pri štirinajstih letih, zaposlijo pa se lahko s petnajstim, ali pa vpis na kak usposobljenostih, poklicni tečaj, ki naj jim odpre vrata v svet dela. Mladim, ki se odločajo za drugo rešitev, je zadnja leta močno priskočil na pomoč Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje. Zavod namreč prireja podobne poklicne tečaje, pri čemer pa se mora vsako leto spoprijemati z nemajhnimi «nevšečnost-mi». Prva «nevšečnost» zadeva že tečaje same, saj jih mora dežela odobriti; ker se tečaji iz leta v leto menjujejo (razen dvoletnih tečajev), mora zavod poskrbeti za učni kader vsako leto posebej. Vodstvo zavoda mora za določitev tečaja «potipati» tudi pulz tržišču, da bo tečaj odgovarjal potrebam potencialnih tečajnikov, da bo zanje z zaposlitvenega vidika zanimiv. Ta vidik je še posebno pomemben, predvsem zaradi omejenega števila potencialnih tečajnikov, s katerimi realno razpolagamo. Nenazadnje gre omeniti velik napor, ki ga vlaga zavod, da bi seznanil mlade o možnostih posameznih tečajev. Tako je na primer poslal letos obvestilo o tečajih vsem absolventom nižje srednje šole in dijakom, ki so potegnili v pr- rednjih šol K* vih razredih višjih sn ši konec. . . .-i Od osmih tečajev, ki jih dobrila dežela, sta gotovo naj^tj membna dveletna tečaja s cijo za mizarje in za tajnice v ■ tju. Za drugi tečaj je povpr^^ s veliko, saj odpira lepe delo v uradu, ki je v mnog** ternativno delu knjigovodij- | Povod za tečaj za mizarje F irjc ru žalostna ugotovitev, da je P°vc!a starost mizarjev v tržaški M * približno 55 let. Mladih, ki b' ^ slili v tej stroki, v bistvu ni. | vajeništva v tem poklicu ni. ^ mizarje «vzdrževanje» vajenca. va priprava na poklic, pr®**® Dela pa je na tem področju dovolj, da bi se lahko «novi» z njim preživljali. . njed> Zavod za poklicno izobrazev Cj je s tem tečajem torej mo®)A dim, da se v dveh letih izucij. < zarje (polovico od 1200 ur *^r|f namenjeno delu v delavnici) dejo tako hitreje do zaposlitve- ^ čaju pridobljena kvalifikacij > zniža vajeniško dobo od 36 na tri mesece, kar je navS gj t nemajhna finančna pridobitev- y ših mladih je sedaj odvisno, do znali izkoristiti te možnos ■ ^ jih s poklicnimi tečaji poR^a,n0 ' ski deželni zavod za P°*“' braževanje. KRATKE VESTI □ KRATKE VESTI | v! v! £ £ Sestanek sindikalistov s Tržaškim Lloydom Tajništvo federacije CGIL, CISL in UIL se je včeraj na lastno zahtevo srečalo s predsednikom Lloyd Triestino Vittoriom Fanfanijem in drugimi voditelji te važne plovne družbe, ki so sindikalistom orisali položaj družbe in načrte za sanacijo. Sindikalisti so izrazili svojo zaskrbljenost zaradi položaja in nasprotovanje vsakršnemu krčenju ali odpravljanju prog in storitev, kot tudi seveda vsakršnemu omejevanju števila zaposlenih. Revija komičnega filma v Aristanu Z znanim filmom Mela Brooksa iFrankestein Junior» se je v kinu Ariston pričel ciklus komičnega filma. Včeraj so predvajali film Woodyja Allena iVna commedia sexy in una notte di mezza estate», danes pa bo na vrsti *Testa o croce» Nannija Loya, medtem ko bodo jutri in pojutrišnjem predvajali Risijev film «Vado a vivere da solo». Nadalje bo 22. in 23. julija na sporedu služil je namreč železnici za izpeljavo del. . ttf Potem ko je bila podzemska železnica dograjena, je ps~' p1 vedno zaprt, ker so ga morali popolnoma preurediti. Spremenili |jt, v zeleno oazo med koncem Drevoreda XX. septembra in Ul. . ^ t trgu so uredili zeleno površino, posadili nekaj dreves in, v pripravili manjše igrišče za otroke s toboganom in železnimi s» h katerim vodi ograjeno stopnišče. 1 Predstavili so ga prejšnji teden v Lonjerju ii Obsežen dosje komunistične partije o fašističnih pohodih po slovenskih vaseh med volilno kampa#) ToASmill"*' ---------—.-a _ BASOV I23VPR0S6OD ■m L S. . . J * F 1^1 Še en pomenljiv napis, ki »krasi* pročelje poslopja v Ul. Paduina, v bližini neofašističnega brloga Na nedavnem sestanku z domačini iz Lonjerja in Bazovice na sedežu društva Lonjer - Katinara (in ne Pečar, kot smo pomoto ma zapisali), je občinski svetovalec KPI Monfalcon predstavil dosje, ki so ga komunisti sestavili o fašističnih pohodih po slovenskih vaseh. Dokument bo senator KPI odvetnik Battello iz ročil glavnemu državnemu pravdniku. Naj pri tem spomnimo, da so komunisti maja letos že predsta vili sodišču obsežen in analitičen dokument o fašističnem rovarjenju v Trstu v letih 1977 - 1983. V zvezi z njim je namestnik državnega tožilca Drigani poklical pred dnevi na pogovor pokrajinskega tajnika KPI Tonela, kar daje misliti, da je sodstvo uvedlo preiskavo. Dosje ob letošnji «volilni kampanji* MSI in Fronte della gio-ventu obsega 12 tipkanih strani. V uvodu avtorji ugotavljajo, da se je volilna kampanja, «v resnici je šlo za slabo prikrito škva dristično ustrahovanje*, začela že mnogo časa prej z vandalskimi akcijami in oskrunitvami spomenikov padlim. V ta okvir je treba prišteti tudi izdajo brošure o «Francescu Giunti in tržaškemu fa šizmu*. Njena apologetska in ustrahovalna vsebina, s katero pokrajinska in vsedržavna tajnika MSI poveličujeta najbolj živalske in gnusne akcije škvadrizma v Trstu v letih med 1919 in 1925, je bila gotovo »ideološka* osnova za nadaljnje »podvige*. • S kakšnimi metodami bosta MSI in njena mladinska organizacija vodili volilno kampanjo, je spoznala že v nedeljo, 15. maja, nekaj po polnoči skupina domačinov iz Bazovice. Kakih 10 mla dih neofašistov je surovo preteplo štiri domačine in jih opsovalo z grobimi žaljivkami. Ob prihodu drugih domačinov se zbežali z avti, od katerih je imel eden zakrito evidenčno tablico. Sledijo si nato nam dobro znani «leteči shodi*. V dokumentu so podrobno opisani dogodki v Bazovici (4. junija), na Proseku (9. junija), v Nabrežini (16. junija), v Dolini, Bazovici in Lonjerju (18. junija). Kot dokazujejo očividci, slike in poročanje tiska so se akcij udeležili vedno isti člani MSI in FdG, z občinskim svetovalcem Grilzem na čelu in to v vaseh, kjer tako rekoč nimajo med domačini niti enega volivca. .Zato v svojem zaključku avtorji ugotavljajo, da so pod krin ko »volilnih shodov* hoteli tržaški misovci predvsem ustrahovati in izzivati. Da so se v tem naklepu poslužili škvadrističnih metod iz prvih 20. let, je tudi jasno. Kar pa je še dejstvo, da je v tem času — in povsem nekaznovana ^ prava oborožena tolpa, čigar člane — vedno iste fizic0* povezuje skupna kriminalna vez. To pa je hudo kazWv ki ga mora sodišče preganjati. . Mjil^' Omenjeni shodi so imeli vse prej kot volilni značaj-men je bil predvsem izzivati nerede in ustrahovati kra£ ptr valstvo, v prvi vrsti Slovence, ki so bili tarča žalj*v*‘ («porchi s’ciavi», «tomeremo», «vi prenderemo uno ad ^ in fizičnih napadov. S tem, da so žalili jugoslovansk®^# in inštitucije, pa so fašisti pokazali, da hočejo skaliti d . ^ ske odnose med Italijo in Jugoslavijo ter s tem P&fjLbCt!! rodno destabilizacijo. V tem smislu se je izjavil tudi 1 (.jj# vrednotenje odporništva in ustave, čigar predsednik posegel pri predstavnikih državne oblasti v Trstu. V zaključnem delu so avtorji nanizali vrsto kritičnih « f . a račun odgovornih za javno varnost, ki niso PraV'()o0žV rti m IVtAnR inllUi nn Lili tulAl/rilt I 2 nevarnosti oborožene tolpe, pa čeprav so bili večkratjf. Kritike je vredno tudi dejstvo, da so odgovorni do k°V mali razlago »volilnih shodov* za dejavnost, ki je kot to, in vsekakor vedno protizakonita. Težko je tu®. kol to, lil vsckukoi- vtuihi prouzaKOiuui. lezKO je , (XJ,, kako da odgovorni niso ukrepali, ko se je pred njihovi® { A gajalo kaznivo dejanje in pa njihovo splošno popustlj^^j f%, godkov, ki so s časom postajali vedno bolj nevarni za F v, P1*, zjema pri tem je prepoved ustrahovalnega zborovanj |;0 j Da je bilo ustrahovalnega značaja so razkrili fašisti s«*1 j# rji letak zapisali, da bodo »prišli* (oni, iz Trsta) v Dolin0'-j je bodo »šli*. Na koncu še zadnja huda ocena: v Lonj®*^ vodenje odgovornih za javni red tako neustrezno in n° zmedeno, da je s svojimi« napakami, kljub številčno® dejansko omogočilo napad na domačine. Pr1M0RSKI DNEVNIK — 20. julija 198.1 tržaški dnevnik □ st™ 5 Vprašanje, ki so si ga včeraj spet zastavili v Rovtah z vso dramatičnotstjo Bodo razlaščenci ostali brez strehe nad glavo ? je čudna država: pod za-|(0 P°**cije skuša vdreti v moj dom, klit-M-80 ^ okradli, nisem mogla pri-m.J* 116 policije, ne kakšne druge oblasti.» S tem nekoliko jedle ''aztnišljanjem gospe Petaros, ki zjf... tistimi, ki jih bodo razlastili h>vcu Sradnje hitre ceste po Kolon-vjof..’. začenjamo kratko kroniko o W -Snjih dogodkih v ulicah Castel-v ,ln Rio Spinoleto. dnejj sm° poročali že v prejšnjih »ačrt nameravajo glede na izdelane hiš pl? dveh ulicah porušiti šest ■kprav aVZ-prav ogrožene hiše, pa (leijaj.T s°dijo v različne ulice, tvorijo Pot^ vij^asto skupino, ki je «na vršijod®.u načrtovane ceste. Na po-vin’,1 j° trenutno «zasedajo» hiše in 47/1 ,asteHiere s številkami 43, 45 števili, m. dste v Ul. Rio Spinoleto s bočil mi 8/1 in 10. se bo namreč .p ®va)ek, ki bi nekako obšel hrib. ni ^atrjujejo papirji, ki jim raz- had ^ dajejo polnomočno oblast isto ,° lastnino, kar sicer sodi v djihovi tnocie' toda tudi nad ljudmi, raj zahtevami in željami. Vče-do sr*P°‘dne v Rovtah je spet prišlo j° i^i^da med tistimi, ki zagovarjati tr(jjJ-Ucn° Pisano postavo in tistimi, ti gl®’ da morajo zakoni upošteva-eka in njegove potrebe. Kot so napovedali s formalnim obvestilom zainteresiranim lastnikom (pri tem so tudi upoštevali vse zahteve, ki jih postavlja italijanski zakon), so namreč včeraj zgodaj popoldne prišli v Rovte uslužbenci podjetja Pal-mieri, ki ima v zakupu konkretno izvedbo načrtovanih del. Ker je do takšnega obiska pred meseci že prišlo, so bili lastniki nanj pripravljeni. Komaj je geometer Vellani pristopil k lastniku, ki je bil prvi na seznamu (Angelo Premolin, Ul. Spinoleto 8/1), mu je ta zagotovil, da ga na svojo posest ne namerava pustiti. Ker je tudi Vellani sam že doživel podobne prizore, ni posebno vztrajal, temveč dejal, da gre po navodila v podjetje. Geometer se je vrnil relativno hitro, nekako priznal, da bo podjetje poklicalo policijo, nakar se je začelo mučno čakanje v pasji vročini. Končno je prišla tudi policija, ki je najprej poslušala Vellanija, ko je razlagal, za kaj pravzaprav gre, nato pa še lastnike. Ti so predvsem poudarili, da ne dovolijo izvedbo meritev, ker bi to avtomatično pomenilo, da so razlaščeni. Po italijanskem zakonu namreč «ugotovitev položaja* soupada s «prevzemom posesti*, to pa z bolj preprostimi besedami pomeni, da izmerjena posest v hipu postane «jav- na*. lastnik pa istočasno postane bivši. Zato lastniki zahtevajo konkretna zagotovila, da bodo dobili enakovredna stanovanja, oziroma, kot sami pravijo, «sigurno streho nad glavo*. Pravzaprav so dežela, občine, Kraška gorska skupnost, Kmečka zveza in Konzorcij razlaščencev že pred meseci podpisale okviren sporazum, toda do podrobnejših predlogov ali celo konkretnih rešitev še ni prišlo. Lastnikom hiš iz ulic Castelliere in Rio Spinoleto so sicer ponudili parcele v Ul. Brigata Casale, vendar se je iz- kazalo, da se tržaška občipa in tržaška Krajevna zdravstvena enota, ki bi morala zemljišče «podedovati» od združenih bolnic, še nista sporazumeli. «Zaenkrat imamo pač samo okvirna zagotovila,* so tudi predstavnikom javne varnosti včeraj še enkrat ponovili prizadeti lastniki. Nujno je, po njihovem mnenju, najti rešitve, ki bi vsaj v določeni meri zadovoljila vse: to se pa lahko deseže le z dogovorom. Ker se je že včeraj zvedelo, da bo deželni odbornik Rinaldi danes sklical takšen sestanek, so bili vsi mne- nja, da je bolje počakati na izid srečanja. Zato so se lastniki, predstavniki podjetja in pa javne varnosti včeraj skoraj prijateljsko razšli. Po teh nekako uradnih pogajanjih, se je razvila nekakšna prosta debata, ki je bila prav gotovo zanimivejša od uradnega dela, pa čeprav ne bo vplivala na nadaljni razvoj dogodkov. V neobvezujočem razgovoru so si bili namreč vsi edini, da je izguba hiše, katero si lastnoročno gradil leta in leta in vanjo vlagal celoten zaslužek, več kot žalosten dogodek ali za-petljaj v posameznikovem življenju. «Takšne hiše mislijo podirati,* se je na primer čudil mlad policijski agent, ki je nato zelo potiho priznal, da tudi sam ne bi spustil geometra v hišo. Nerodno je bilo tudi predstavnikom podjetja, ki razen zatrjevanja, da oni pač izvajajo, kar jim je bilo naročeno, skorajda niso vedeli, kaj naj rečejo. Tako se je iz nepovezanega razgovora izluščila misel, da vsi sestavljamo nekakšno verigo, ki se ne ozira na naše želje. «Vendar pa tudi brezdušne verige imajo glavo in rep,» je pripomnila domačinka, «v tem primeru so oblasti in izvajalci načrta nekje pri začetku, na koncu, tam, kjer se veriga že krha, pa so razlaščenci.* BREDA PAHOR Pogovor s prizadetimi razlaščenci ( n, 80 H že, prizadele razlastit žarQ* ' Castelliere in Rio Spinoleto fcOfMnie dela hitre ceste. Pobudi n 1 ■.STno se precej živčno, v kitati •" vročini, medtem ko smo - ’ mu ktja p^JPrei na predstavnike pod- dejansko porabili zato, da bi si zgradili hišo. Nekoliko izzivalno so na primer gospa Petaros pa tudi gospa Olenich in gospa Premolin izjavile, da bi jih pravzaprav lahko peljali tudi v zapor, kajti «v naši državi Se tako ostro postopa navadno proti ljudem, ki niso ničesar zakrivili». V razgovor je posegel tudi geometer Vellani, ki je pri podjetju Palmieri zadolžen, da izvede meritve. Seveda je njegov položaj neroden, sam pa pravi, da je samo člen v dolgi verigi. Toda na takšno izjavljanje je gospa Premolin takoj rekla, da je mogoče že res, da smo vsi pač majhni členi v dolgi verigi, toda kdor bo na kon cu nastradal, so pač oni. In ena na takšne rešitve nikakor ne misli pristati. 7rierip/ ulT7!ieri, ki je dobilo v zakup n!.}e, *n seveda STaH oeveua iuui prva a hitre ceste in nato, JastnU h ?*4*> litri policije. Kajti, ** izjavili, da jih nikakor tudi prva dela v so V«*-.« ne S™ki h se JP sPustiti na sim jo posest, ^čilj JJeJtavniki podjetja spet od-ftajpr ■ varianto. S pfl srrO) se pogovorili z Ervi-^teli,Prosom’ lastnikom hiše v Ul. >Wa If’ k> ie. na. VTJU UejQ; . ’ ki ga mislijo razlastiti. ** bi / ’ da hi dovolil merjenje, če zakonu pomenilo prevzem fešitve ari Nikakor ne misli sprejeti ® ZQnie**1 b* mu vzeti hišo in bi mu "‘‘Je?n dali neko stanovanje m ■nrrfl p “““ fteivc/ jc. v ^PrQu 0sfbej je poudaril, da prav-faveč 0711 ne zahtevajo denarja, ' s° Hma^0tov^a’ t7sta za8°l°vila, ?e dan , ^ pred meseci pravzaprav ZatakJ?da jih niso nikoli izpolnili. P katJj? se je tudi pri zemljiščih, s***?!*! }ke.^Pča so namreč Ervin Petaros Angelo Premolin Vedno več pozornosti preprečevanju požarov V sončnih poletnih dneh, zlasti v sušnih razdobjih nas radi obiskujejo neljubi gosti, kot so požari, ki so za naše zeleno okolje eden največjih sovražnikov. O načrtih za preprečitev gozdnih požarov se v zadnjih letih mnogo govori, beseda pa se nerada spremeni v dejanje. Običajna praksa, ki stopa v nekaterih primerih že v pregovor, se očitno spreminja. Novi deželni načrt za preprečevanje gozdnih požarov je že dal svoje sadove in ni torej ostal samo na papirju. Zgovorno pričajo nekateri podatki, ki pravijo, da je bila v tem času lanska denarna izguba zaradi požarov višja od dveh milijard lir, medtem ko znaša letošnja približno 150 milijonov lir. Da se je denarna škoda zmanjšala ni torej naključje. Izvedenci so označili najnevarnejša področja in tu so pristojni organi okrepili protipožarne službe pri katerih so odločilnega pomena prostovoljne gasilske skupine. Te ekipe so že v preteklosti sodelovale z gasilci: letos pa so v ta namen priredili še posebne tečaje za izvežbanje prostovoljnega o-sebja. Poleg tega se je zvečalo število gasilskih tovornjakov in brizgalk. Za pogasitev večjih gozdnih požarov pa so na razpolago še posebna letala in helikopterji civilne zaščite iz Rima. Izvedenci so medtem že planirali načrt za pogozditev požganih ali samo delno poškodovanih gozdov. Vsem pa je vsekakor jasno, da botrujejo požarom največkrat poleg suše in vetra zlasti človekova neprevidnost, če že ne nemarnost. Slabo pogašen ogenj ali pa samo cigaretni ogorek lahko sprožita požar in s tem povzročita neprecenljivo škodo. Iz gostilne v ziapor Prekomerna doza alkohola je včeraj povzročila nemalo preglavic 27-letnemu Alessandru Grezziju iz Ul. Flavia in 34-letnemu Francu Cle-mentiju, ki stanuje na Trgu pri Sv. Jakobu. V središču Milj, na Trgu Foschiatti, sta se najprej med sabo sprla in si skočila v lase, nato pa sta se znesla še nad policijskimi agenti, ki so ju skušali pomiriti. Na miljskem komisariatu pa je elementi še razbil večjo šipo in si z drobci stekla skušal prerezati žile, preden so ga policisti ustavili. Oba sta bila seveda prijavljena sodstvu zaradi pijanosti in upiranja javnemu funkcionarju, Clementi pa še zaradi povzročitve gmotne škode. • Danes je na pokrajinskem festivalu «Unita in Dela* na sporedu srečanje s predstavniki osvobodilnih gibanj v Nikaragvi, Salvadorju Gvatemali. Srečanje bo ob 19. uri. Ob 20. uri bo razpirava na temo «Morje: dobrina, ki jo je treba ščititi*. gradili nove hiše. Ti-lasti bol- , ve, „ u so namreč v lasti ooi ^ krajpatkem pa naj bi jih prevze Se sex>M Ua zdravstvena enota, ki pc. Oov°rila a-r2 °hčino sploh še ni do-rekli, j lako so lastniki, ki so jim ^Pne jP marajo poslati nekatere fi°Vot ponudbe na občino, dobili od Je niorP se o tistih zemljiščih še se 30 dogovarjati. To pomeni, , e ari °P}jubljenih zemljiščih ne za ^ti. ker se občina in Kra-nvstvena enota še nista do-fe*Qr0o ■ * tem, je še dejal Ervin h Vtornr16 lreba tudi poudariti, da S Sou‘‘P°stati občini ponudbe, ko-h !ni Jph7 avl jeni plačati za kva fplbe So_r novega terena. Te po- ,■■«, oh noreli poslati že decembra suQrjalt!a pa j*™ ie odgovorila ,e ni ~f°s. v vsem tem času pa *jo v bistvenega premaknilo. Za r%i6ie veliki meri krive predvsem vPdve e- oziroma tiste krajevne š? niih,Kl so zagotovile podporo v pS»lv,in boju- Ten>olin l? ,°dločen je bil Angelo je zagotavljal, da v nje-‘ niu ne bo stopil nihče, ne da S*0’ d?r bo dobJl i*-le noJT^dvo hišo. Njegova hi l '• ki *najmlajša» med tisti- Jr/ ■ ni*tijo podreti, saj stoji ^ let. To se pravi, da so ,lenie za gradnjo hiše dali °vi hjt 0 so že začeli govoriti o Je bol? cesti- o67,1 Da °0orpene nad vsem dogaja JJotu So žene. V živahnem raz vomreč povedale, da i im l^feč v ne gre za lepe hiše, strJL fo’ da bi imele zagotov-Jn. Vsi 0 vvd glavo in pa košček ( °brtni^Zadeti lastniki so nam-nUc 1 in so lep kos življenja Trst med mitom in stvarnostjo V ponedeljek je bila v okviru pokrajinskega Jesti vala rUnita in Dela» razprava na temo ((Istovetnost Trsta: kaj pomeni biti Tržačani?» Uvodne misli na temo so podali novinar Ace Mermolja. občinski svetovalec MT Paolo Parovel in pokrajinski svetovalec KP1 Stelio Spadaro. Na razpravo so povabili tudi predstavnika LpT, ki pa se pogovora ni hotel udeležiti. Vsekakor je bila okrogla miza ponoven dokaz, da ljudi žuli vprašanje Trsta in njegove identitete. Dokaz tega je bilo številno občinstvo, na žalost pa je bil prostor za debato slabo izbran, saj je živžav Jesti vala praktično onemogočil posege s strani občinstva, ki bi bili prav gotovo številni. Najprej je spregovoril novinar Ace Mermolja, ki je nakazal sklop negativnih vprašanj, ki označujejo življe nje Trsta. Pod raznimi miti, je dejal, se skrivajo tudi razsežni otoki izkoreninjenosti, med različnimi stvar nostmi ne prihaja do pravega dialoga; tu je govornik omenil vprašanje Slovencev, ki jih marsikdo skuša *iz-ključith iz tržaške stvarnosti, končno je omenil še nerešeno nacionalno vprašanje. Občinski svetovalec Parovel je segel v zgodovino in dokazoval, kako številni današnji zagovorniki tržaške posebnosti in tržačanstva ponujajo lažne mite in parole. Resnico Trsta, ki je bila večnarodna, pa v bistvu zavračajo, Parovel je na dolgo polemiziral z naciona lizmom tržaške buržoazije. Stelio Spadaro je imel dokaj razčlenjen poseg. Polemiziral je z Listo, ki noče soočanja. Prikazal pa je tudi pozitivno lice Trsta, to je delo na področju znanosti, umetnosti, potrebo po zgo dovinskih raziskavah itd. O Slovencih je dejal, da jih je potrebno šteti kot sestavni del Trsta in njegove stvarnosti in ne kot, da gre le za ljudi, ki živijo na obronkih kraške planote. ZARADI SUŠNE ZIME IN POMLADI Prve težave z dobavo vode Vročina bi utegnila postati v prihodnjih dneh za Tržačane še bolj neznosna: pa ne zato, ker bi meteorologi napovedovali nadaljnje otoplitve, pač pa ker, kot kaže, začenja primanjkovati vode, ki je prav gotovo eno najbolj učinkovitih orožij proti vročini. Občinsko podjetje za e-lektriko, plin in vodo, se pravi ACEGA, je včeraj objavilo tiskovno poročilo, v katerem opozarja na to nevarnost. Pozimi in spomladi, ugotavlja ACEGA, je nenormalno malo deževalo, tako da je možnost črpanja vode pri izvirih Sardos in Timave dokaj omejena. Med ponedeljkom in torkom so pri izviru Sardos ugotovili kar 25-odstotno zmanjšanje dobave vode, kar predstavlja edinstven pojav, katerega vzroke skrbno proučujejo. Vsekakor pa so posledice že tu: že z današnjim dnem bi utegnila ACEGA v nočnih urah omejevati dobavo vode. Morebitne omejitve bodo za sedaj veljale le od 21. ure do 6. ure zjutraj v upanju, da se stanje izboljša. Vsekakor pa ne gre razsipavati z vodo. V vsej deželi huda vročina Da smo v obdobju hude poletne vročine, prav gotovo iz lastne izkušnje ve vsak naš bralec. O tem nesporno pričajo tudi podadtki metereološkega urada za deželo Furlanijo Julijsko krajino. Tako je na primer včeraj zjutraj ob petih v Trstu temperatura zraka znašala 24 stopinj Celzija, medtem ko se je opoldne po vzpela na 31 stopinj, še bolj vroče pa je bilo v Vidmu in v Gorici, kjer so zabeležili 34 stopinj Celzija. V Trbižu so zabeležili 34 stopinj, kar ne pomnijo od leta 1954. Kdor ne ljubi posebej vročine, se bo verjetno težko sprijaznil z dejstvom, da bo takšna soparna vročina še nekaj dni neusmiljeno pritiskala, vsaj po metereološ-kih napovedih. Niti morje ne nudi v teh dneh posebne osvežitve, saj se tudi njegova temperatura suče o-koli 25 stopinj. Ob smrti tovariša IVANA GRAVINE (KRAVANJE) izreka odbor sekcije KPI Devin - Nabrežina svojcem iskreno sožalje. Ob izgubi drage tete EMILIJE RAVBAR vd. BRIŠČIK izreka globoko sožalje svojcem Gro-zdana Cesar z družino. KD Rdeča zvezda izreka globoko sožalje Anici, Igorju in svojcem ob izgubi drage none MARIJE RAUBAR vd. BRIŠČIK Dne 18. t.m. je preminila Anny Roscher vd. Okretich Pogreb bo jutri, 21. t.m., ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. žalostno vest sporočajo: sin Aldo, sestra Srečka, snaha Ivka ter vsi, ki so jo imeli radi. Trst, 20. julija 1983 Skupni nastop na reviji v Trebčah Na nedeljski proslavi 70. obletnice ustanovitve godbe na pihala «V. Parma* iz Trebč so nastopile poleg trebenske še godbe iz Brega, iz Ricmanj, iz Križa, iz Nabrežine in s Proseka. Po mimohodu skozi vas so vse godbe združeno nastopile pod taktirko kapelnika Rada Škabarja Razstava Toma Vrana v TK Galeriji Kosovel v slikarjevi interpretaciji Zadnja razstava v galeriji Tržaške knjigarne nam predstavlja Toma Vrana, slikarja, ki je po rodu Ljubljančan, a živi in ustvarja v Kopru in se na ta način vključuje v primorski umetniški prostor in se na svojstven način približuje Novi podobi. Vran razstavlja ciklus olj na tematiko Kosovelovih Integralov. ^Kosovelov kozmični nemir, ki je hkrati njegovo intimno doživljanje, se je ponovil tudi v slikarju . . .» (Ciril Zlobec). Vendar se kozmični nemir izraža, seveda, na slikarski način, ki ima v Kosovelovih verzih svoje izhodišče. In kozmični nemir, ki se ponavlja v slikarju, je že v slikarju samem, ki pa vendar najde v verzih novo gibalo za svojo umetnost. Vran učinkuje simbolično, čeprav je tudi ekspresionist. Lahko to izrazimo takole: Vran je v slogu k ekspresionizmu, v vsebini pa k simbolizmu. Ne glede na to, katero Kosovelovo poezijo je izbral, učinkuje izredno simbolično, in tako izkaže tudi avtonomijo slikarskega izdelka v odnosu do poezije. Zaradi tega so tudi njegova dela, kot je v bistvu ves simbolizem v slikarstvu, izredno diterarna*. Moč ekspresionistične tehnike je zadržana. Mnogi vidijo v Vranovih delih predvsem ekspresionistično uporabljanje barv in čopiča. Vendar barve se malo kopičijo v plasteh in ne tržejo prostora. Tehnika je uglajena in nekaj predominantnih barv je velik nosilec pomena. Tudi figurativni elementi so čisti in, čeprav izražajo obup, tesnobo, samoto in krik (ekspresionistični motivi), so ti elementi izredno simbolični, prav zato, ker nam kot posamezni elementi obujajo določeno počutje. Simbolizem je v slikarstvu vedno več ah manj prisoten, zato je morda imel simbolizem, kot strog umetniški tok, le obrobno vlogo. S previdnostjo bi lahko Vrana prišteti k simbolistom, katerih izdelki so često zelo bogati, kot v primeru Moreauja ah Burne-Jonesa, včasih pa zelo izčiščeni, kot pri Redonu in Munchu (tudi pri Edvardu Munchu je vsebina izredno simbolična, slo- govno pa se nagiba ke spresionizmu). Pri Vranu gre za drugi način. Shke so figurativno izčiščene in nam predstavljajo le nekaj središčnih elementov, ki so nabiti s simboli in pomeni, ki napolnijo ves prostor. Lahko rečem, da najdemo na razstavi predvsem dva trenutka slikarjevega ustvarjanja. Ponekod so Kosovelovi verzi izhodišče in istočasno središče shkarske kompozicije. Shka je zvesta interpretacija verzov, hoče se pribhžati pesnikovemu mišljenju in čutenju. Drugje zgleda, da so se verzi vključil v slikarjevo delo, ko je bilo to že zasnovano in načeto. Tu ob staja stik med slikarjem in pesnikom: slikar je doživel verze, ko jih je spoznal v svojem delu. In tu nastopi popolnoma avtonomno branje izdelkov, kjer slike niso «odvisne», in tudi ne bi mogle biti, od verzov in ču tirno boljše tudi slikarjevo osebnost, njegovo voljo in njegovo delo. Te shke so čistejše in jih lažje razbere mo, prav zato ker se shkar ne «meri» več s pesnikom, a nam verzi obrazložijo vsebino shke. Na ta način se srečata dva svetova in, zato da razumemo te shke, moramo verze brati didaskalično. Ta dva svetova sta si v času in prostoru daleč, a oba izražata tesnobo v svetu, ki se razkraja in samoto vsakega človeka v pričakovanju na usodni trenu tek: razpoloženja, ki so nastala v drugačnih razmerjih in drugačnih zgodovinskih trenutkih, pa nam vsekakor posredujejo dvom nad bodočnostjo in človekovo celovitostjo. V teh Kosovelovih verzih zasledimo skoraj slikarja, ki shka z besedami svoj svet: Rotacijski večer. Drevje ob zeleni vodi. Rotacija duha. Moj duh je rdeč. Barbara Gruden f Čestitke V preteklih dneh so maturirale iNES ŠKABAR, SUZANA ŠKABAR in PA TRICIJA PURIČ. KD Kraški dom jim KD Primorsko vabi na 22., 23., 24 in 25. juhja na šagro v borov gozdič v Mačkoljah. V soboto, 23. t.m., bo koncert godbenega društva Prosek, v nedeljo pa nastop folklorne skupine ŽBD F. Prešeren iz Celja. čestita in želi še veliko uspehov v prihodnosti. 19. 7. 1983 Izleti Razna obvestila Odbor sekcije VZPI-ANPI Prosek-Kontovcl vabi vse bivše borce NOB-POJ na izredni občni zbor, ki bo jutri, 21. t.m., ob 21. uri v Soščevi hiši. Obravnavah bomo o naši udeležbi na proslavi 40. obletnice ustanovitve 9. korpusa, ki bo v Novi Gorici 11.9.83. Narodna in študijska knjižnica bo zaradi poletnih počitnic zaprta od 25. juhja do 26. avgusta. V ponedeljek 29. avgusta bo redno odprta. Sekcija zveze borcev Boljunec vabi vse vaščane na masovni sestanek jutri, 21. julija, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren. Obravnavah bomo program poletnega partizanskega praznika, ki bo od 5. do 8. avgusta 1983. Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da v mesecih juhj in avgust posluje vsak dan od 8. ure do 12.30, ter tudi v sredah in četrtkih od 16. do 19. ure. Zadruga Kulturni dom Prosek - Kon-tovel obvešča svoje člane, da bo izredni občni zbor v Soščevi hiši — Prosek, danes oh 20.30 v drugem sklicanju. Slovenska kulturno gospodarska zveza obvešča, da v mesecih julij in avgust posluje za stranke od 8.30 do 12.30. Društvo slovenskih upokojencev priredi v četrtek, 28. juhja t.l., izlet na Tolminsko. Potovali bomo čez Razdrto po lepi Vipavski dolini, čez Col-Godo-viči do Idrije, kjer bo ogled muzeja rudnika živega srebra in kosilo. Nadaljujemo pot do Tolmina in se podamo v znamenita Tolminska korita. Vrnitev bo po goriški strani Volče -Kanal - Nova Gorica - Sežana v Trst. Vpisovanje bo jutri, 21. juhja t.l., od 10. do 11. ure na sedežu društva. Ul. Cicerone 8. Sekcija KPI iz Križa obvešča, da so še tri prosta mesta za izlet v sovjetsko Azijo, ki bo od 4. do 18. septembra. Telefonirati v večernih urah 220213. Združenje Union, Podlonjer - Sv. I-van priredi enodnevni izlet 31. t.m., v Trnovski gozd - Čepovan. Informacije in vpisovanje vsak torek in četrtek, od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, II. nadst., telefonirati 64459 ah 732858. Ameriški dolar 1.530.— Kanadski dolar 1.235.— Švicarski frank 721.— Danska krona 163.— Norveška krona 207,— Švedska krona 197.— Holandski florint 526,50 Francoski frank 195.— Belgijski frank 26,- Funt šterling 2.325.— Irski šterling 1.850,— Nemška marka 590.— Avstrijski šiling 83,50 Portugalski escudo 11,— Pezeta 10,— Jen 5.— Avstralski dolar 1.280,— Drahma 17,— Debeli dinar 15,50 Mah dinar 16.— Gledališča VERDI Danes ob 20.30 zadnja predstava operete C. Lombarda «Madama iz Teb*. Dirigent G. Gruber, režija V. Berti-netti. V soboto ob 20.30 tretja predstava Kalmanove operete «Čardaška princesa*. CANKARJEV DOM Razstave Do 24. avgusta (sprejemna dvorana) 15. mednarodni grafični bienale. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka, od 9. do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah, od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave. Kino Ariston 21.30 «Vado a vivere da solo*. Jerry Cala. Režija Marco Risi. Eden Zaprto zaradi počitnic. Nazionale Dvorana št. 1 ob 15.30 «Ma-riette». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 «La pomovi-ziosa aha ricerca del piacere*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 ob 15.30 «Viziose e per-verse*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 18.00 «Fuga da mezzanot-te». Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.30 «Agente 007, 1’uomo dal-la pištola d'oro». Roger Moore. Aurora 16.30 «Count down, dimensio-ne zero». Cristallo Zaprto zaradi počitnic. Capitol Danes zaprto. Fenice Do 5. avgusta zaprto zaradi počitnic. Radio 15.30 «Ecologisti del sesso*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto Zaprto zaradi počitnic do 30. t.m. Lumiere 17.00 «Messaggi da forze sconosciute». Moderno 18.00 «Stati di ahucinazio-ne». Prepovedan mladini pod 14. letom. Giardino pubblico 21.15 «Car crash*. Včeraj-danes Danes, SREDA, 20. julija MARJETA Sonce vzide ob 5.34 in zatone ob 20.48 — Dolžina dneva 15.12 — Luna vzide ob 17.15 in zatone ob 1.54. Jutri, ČETRTEK, 21. julija ZORKA Vreme včeraj: ob 13. uri 29,7 stopinje, zračni tlak 1019,1 mb rahlo narašča, veter 5 km na uro zahodnik, vlaga 60odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 25,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Agnese BLasina, Luigi Alligri, Giuseppe Lazzaro Ahi-gri, Violetta Lattanzio, Andrea Zanei, Elisa Gonzalez, Maurizio Guranieri, Marco Percich, Simone Cociancich. UMRLI SO; 83 letna Maria Siard, 57 letna Margherita Carlevaris, 63-let-na Maria Silli por. Padovan, 881etna Anna Kert vd. Candido, 67-letni Luigi Giacobbe, 80-letna Anna Roscher vd. Okretič, 46-letni Bruno Morgan, 66-letni CarLo Finocchiaro, 94 letna Gio-conda Argini, 76-letna Maria Clara Bologna vd. Daziano, 82-letna Maria Ru-stia vd. Valli, 77-letna Alma Heininger vd. Brussi, 75-letni Angelo Novel, 63-letni Giuseppe Lanzolla, 62 letna Nives Pipan por. Deluisa, 53-letna Licia Medani por. Bennari, 84 letna Elisabetta Piraz, 70-letni Fiorentino Sergatti, 78-letna Giovanna Kosmač vd. Karis, 59-letni Fausto Zorzin, 57-letna Silvana Gramenuda por. Delmonaco, 62-letna Gioconda Prodan por. Kolenc. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11, Zgonik, Boljunec, Žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Zgonik, Boljunec in Žavlje. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197. SPDT priredi v nedeljo, 31. juhja, in v ponedeljek, 1. avgusta, dvodnevni izlet na Triglav. Vpisovanje ter informacije do vključno sobote, 23. t.m., na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20. Razstave ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. V galeriji TK, Ul. sv. Frančiška 20 akademski shkar Tomo Vran razstavlja najnovejša dela na temo Kosovelovih Intergralov. Sprint auto Ul. Economo 10/A - TRST - Tel. 762-250 AVTOMOBILSKE PLINSKE INSTALACIJE (Zast. Landi Hartog, mod. 80 S) Nadomestni deli za vse avtomobile PO ZELO UGODNIH CENAH Šolske vesti skrbni- Na oglasni deski šolskega - ■ štva je na ogled ministrska okr®"; ca, ki zadeva prošnje docentov letne suplence na srednjih šola« slovenskim učnim jezikom zn ,s° w. leto 1983/84 izključno za lestvice’ so bile v teku letošnjega šolskega ta že izkoriščene. Rok za vlaganje P šenj zapade jutri, 21. t.m. Slovenski zavod za poklicno izojjjj ževanje organizira v šolskem 1- oj v Trstu sledeče tečaje: dveletni s kvalifikacijo za mizarje, dveletni čaj s klasifikacijo za tajnice djetju, tečaj s kvalifikacijo za ® ste programerje, tečaj ažuriranJ^ fiskalno vodenje malih obratov, PV ni tečaj kmetijstva — gojenje posebni tečaj iz kmetijstva ^ gradništvo in kletarstvo, posebni j iz kmetijstva — vodenje zaClru^ IZ KI IltJU Jb IV d. VUUtTlIJc , -s obratov, posebni tečaj iz kmetijs, fitopatološka zaščita kultur. »P p nje in podrobnejše informacij (( 23. juhja na sedežu Zavoda v ^ Ul. Carducci 8/II vsak dan oa 13. ure. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 OSMICO je odprl Mario Usco del Tirno (Podlonjer). Toči ne črno vino. . Aga NA ŠAGRI v Hribenci smo našb*J če in mošnjiček z manjšo vs p narja. Lastnika se lahko zgla?, J občini Dolili — tel. 228-11« » , PRODAM hišo na Kontovelu št-1, dobrem stanju, 80 kv. m- :e c J1 rati na št. 220-601 od 13-OSMICO sta odprla Berta in na Katinari. Točita belo in c® "p ODDAM v najem na zahodne0? ^ jp dvosobno stanovanje za bo. Pismene ponudbe na dnevnik. Ul. Montecchi 6, P°° «Stanovanje». nl)ul - MISH-MASII trgovina oblačil ij priliki poletne razprodaje 00 50 odst. popusta. PRODAM gumijasti čoln V stanju z motorjem. Tel. od lje na št. 040/228507. JV OSMICO je odprl Alojz Kante-^ prot št. 18. Toči belo in crn (? PRODAM hišo z vrtom na Kras • lefonirati 003866/76300. < V PRODAM Fiat Uno po stari celu' vy lefonirati 229377. PRI COLJOVIH, «pod javo», torci je odprta osmica. . v, OSMICO je odprl Ivan Ušaj brežini št. 8. fele^ PRODAMO kravo in junico-rati v večernih urah 227469-OSMICO je odprl Stanko : r f 34. Nudi domač prigrizek teran in belo vino. OPRAVLJAM pleskarska deD Sfi godni ceni. Tel. 040/811186 -NA PROSEKU dajem v naje® bo dveh let ah po dogovoru ^ ljeno, s centralno kurjavi f; nico, obnovljeno hišo z vrLj* nudbe na Primorski dne'j',s t Montecchi 6, pod šifro Proseku* V počastitev spomina Aloj2'^^ vd. Korošec daruje družina j!* (Boršt 89) 10.000 lir za VZto Boljunec. Ob pogrebu Alojzije Slav^^ja^ rošec darujejo pevci 50.000 U ' ObT^'obletnici smrti drage#,‘fe in očeta Rada Rauberja daril) i da, Jasna in Nataša 50.000 n I. Cankar. no^i V spomin na Pija Medena. jjjfl ka Sedmaka, Ivana Deška 10 ylr Valentič darujeta Luciana ‘L^ mir 50.000 hr za cerkev °a V spomin na pok. por. Košuta darujeta mož U* ciano 10.000 hr za pevski Ob 10. obletnici smrti ncP°^e'( sina Bogdana Zobca daruj® j(j) sip (Domjo 68 ) 50.000 lir 28 Venturini. Družina Prašelj daruje (# za KD F. Venturini. ...» ZoffV V počastitev spomina zo* p daruje Lidija Kapun 10.000 » A jaško matico. .. <^v>'« V spomin na pok. Viktorij® jjji Košuta darujeta mož Gigi ivosuia uarujeva mo/. _ tt ciano 10.000 lir za ŠD MJamPjaj, Ob 4. obletnici smrti Eri daruje družina Marušič (Su , 25.000 lir za NTO ŠK Kras-V počastitev spomina ^ LiniVp na darujeta Mira Fonda in tisoč hr za popravilo Skedenj"^ kve. V spomin na pok. AlbinJ*^ . darujejo Rudi Pahor in n/L l din 35.000 hr za pevski ^ cun .tt.uuu ur za pevsiu —. a bec in 35.000 hr za ŠK K V počastitev spomina tunata Rosatija daruje Er® f z družino 20.000 lir za Cen kasta obolenja. Tumorski dnevnik — 20. julija m.-j kultura - programi rtv □ »i™- 7 Ob koncu seminarja slovenskega jezika literature in kulture (Pogovor s predsednico slov S°f)0'XJ se Je zaključil Seminar lanskega jezika, literature in kul-■ 0 katerem smo že podrobneje j, Poročali smo že o programu telicah tega seminarja, o predava--- ’ 0 njegovih udeležencih. Nikoli tega seminarja, o predava- L n*sni0 predstavili organizatorjev • Serninarja in posebej poudarili, »:°st Prvi pogoj za tako obširen Vjin0 ni>hovo delo, znanje in požrtvo-seJJ"’ Prvi Pogoj za tako obširen o J|/ar- Zato smo zadnji prispevek Škarju posvetili pogovoru z leto [je| ^dsednico seminarja s prof. dr. ^ da lahko trdimo, da je se-so |j||. et«s deloval s polno paro, da udeleženci z njim zelo zado- se naslednje leto spet so Vaši vtisi o se- Voljni ’ hi.da si je marsikdo ob koncu 2\da bi s sem, da je seminar ju,: stekel, saj je bilo dela pri or loj j j* le tega zares ogromno. Le "Vod10 ’mei' tu(!i nemal° težav, ne tiQrjSn,e,to, da je bila tajnica šemi tmj ‘ ljubica Černivec, ki ima pri ?sakoletnem seminarju veliko da j ® lu izkušenj (saj ji pravimo, do J:® Pri delu kar dve desni roki), drjQ a“Unega zaposlena v Združenih k; jo je v začetku moral na cija stvoyati neki študent. Organiza )t0jnseTttinarja pa terja veliko samo 'asar deiQ’ Predpriprav in seveda da j., k temu prištejemo še dejstvo, si„ N tik pred seminarjem odvijal kh^1 0 ekspresionizmu, potem je ze!0 Jazuruljivo, da smo bili vsi tM&emenjeni. Tudi to je botro dm elstvu, da nismo uspeli natisniti tbofnjfeduvanj in da se je v naš Sak v^tiotapilo precej tiskovnih sfca a' Sai je tudi lektorje dušila sti %atnasa- No, toda kljub vsem tem lahko rečem, da je seminar in da je bilo vzdušje potekal ,^»o je zanimanje za seminar? Prek0°^Je udeležencev na seminarju de *_ kar je izjemno število. Gle na to. da mnogim prošnjam za na seminarju nismo mogli jen' k° trdim, da se zanimanje ***** in s tem v zvezi za slo sladko veča. Tudi tisk in televizija Por0(5 . spremljata naše delovanje in 0 njem v zelo ugodnih ter Kd0 ■ f s° udeleženci seminarja? X a, ie Povedati, da je prisotnih %n.’'!tu;tentov. Nekateri obvladajo drugi ne, nekateri imajo izobrazbo, drugi malo sSfš* dejaj; 10 pa je seveda razvidno v Sa .ti seminarja. Morda bi bilo k0;jee bi v prihodnje — poleg pro — prisostvovali seminarju So ^ j“dentje višjih letnikov in se vključili v obravnavo se-b sk’h tem. “a še ko«,,, nekaj besed o popoldanskem jsratnui "'lotu' ® Prvem tednu smo seminari Pripravili večer kantavlorske Sič' ki jo je posredoval Jani Ko % ' ?a katerega sem vesela, da S>ic; Uspeli povabili k nam. To je ' a se na popoldanskem pro S ,<:nIem^narja obravnava tako ob !°lahuob'u,Pa izražanja. Seminaristi ‘Mi obiskali Dolenjsko, sledili so k? s*ftn ^ ^ovenske ljudske pesmi. Mitulu Ua sprejemu pri avstrijskem Sejp dr, Georgu Weissu, pa na tj^Ze na rektoratu ljubljanske u videli smo slovenski film S Sni®Oo0ie ali Kaj ti je deklica, JSce r na odvrtju razstave semina S zejših stališč, npr. po zgodo j® Po ln,pbjih, po zvrsteh itd. Kar h! )e z*jl°šnjega seminarja tiče, sc S «el°. da je zgodovinska tema i iitito . p°'s,a*a ztdo aktualna. Po na razcvet slovenskega \r .ulllllrn_____________ _______________.- romana in na zanj ko so Saša Vuga .... v/OZet leto 1978- — If.djei) Predjamski), Mira Mihelič i1 zgr.r,';. Emoni), Jože Snoj (Jožef t ^rQn 3e odkrivanje srčnega raka) (jSoiie yan^ar (Galjot) izdali svoje L?r j ' Zgodovinski roman je ven ,Ni oz narodove in osebne prete-*e >C Je .. (emcljih narodo j, v i)o„, w,rv,: usoae ier je zalo tem „?* i K) mben. Tudi kasneje je pri S 1° t ' >Cad To potrjuje dejstvo, da iž-j d‘h m takih romanov, naj orne n« jQ C v! drugimi Rapsodijo 20 An “Pudra in Rebulovo Zeleno iz finski roman ni zakrnela roma prof. dr. Helgo Glušič) neskna vrsta, nasprotno, da lahko v razvoju sodobne književnosti zaživi z novo močjo in literarno prepričljivo stjo ter se prilagodi potrebi sodob nega besednega oblikovalca. To vse pa utemeljuje izbiro naše teme. Naj še povem, da smo v luči zgodovine na seminarju obravnavali tudi poe zijj, .vi je oila zastopana s Prešer novim Krstom, poglede na jezik, zgo dovinske teme v slovenski umetnosti in celo šolstvo na Slovenskem, kar je na našem seminarju res novost. Prav imate, sodobna podoba slovenskega in jugoslovanskega zgodovinskega romana vzbuja pri seminari-stih veliko pozornost, saj mnogi z zanimanjem sledijo korakom današnje slovenske književnosti. Zato dovolite ob zaključku pogovora še «zamejsko» vprašanje: zanima me Vaše mnenje o prozi na tržaških in koroških tleh, predvsem v primerjavi s poezijo. Poezije je kvantitativno seveda veliko več: mladim je verjetno bližja, sploh jo lažje obvladajo, nenazadnje jo pa tudi lažje objavljajo. A to niti najmanj ne zmanjšuje kvalitete, visoke ravni zamejske proze. Že v dvajsetih letih je v Trstu deloval Vladi mir Bartol, ki bi zaslužil večjo po zornost. Pa tudi drugi kasnejši pripovedniki so odločilno posegli v slovensko prozo: na Tržaškem Rebula in Pahor, na Koroškem Messner in Lipuš. Sploh sta danes Rebulovo Zeleno izgnanstvo in Lipuševa Odstra nitev moje vasi na vrhuncu slovenske pripovedne proze. Za ta pogovor se prof. dr. Helgi Glušičevi zahvaljujemo in «semina-rju» želimo še veliko tako plodnih in zanimivih julijskih srečanj. MAJA LAPORNIK Zaključuje se galerijska sezona Kolektivne razstave, ki se zadnje dni vrstijo po nekaterih tržaških gale rijah, pričajo, da se bližamo zaključku sezone ali tako imenovanemu mrt vemu poletnemu obdobju. In čeprav kolektivne razstave po navadi bolj malo povedo, saj si iz dveh treh del ne moremo ustvariti podobe nekega slikarja ali neke ustvarjalne dobe, sta v tem trenutku v Trstu dve tovrstni razstavi, ki zaslužita pozornost: ena zaradi svoje mednarodno zajete vr hunske ravni, druga pa zaradi svojo razmeroma visoke umetniške veljave, vendar pa ožjega zemljepisnega po dročja, namreč malone samega Trsta . in naše dežele. Ni V vrhunski in zelo zahtevni tržaški središčni galeriji «Torba.odena» v isto imenski uličici, so dali na ogled do konca meseca večje število grafik vrsta priznanih in znanih domačih, italijanskih pa tudi tujih mojstrov. Mi mo dveh del Lojzeta Spacala, enega dela Zigaine ter treh barvastih risb Oresta Dequella torej treh domačih zelo veljavnih mojstrov, so tu raz stavljene večbarvne grafike Renata Gottusa, pa tudi sicer bolj znanega kiparja Manzuja. Nadalje je s svoji mi grafičnimi deli prisoten Francis Bacon, ob njem je Sebastian Matta in celo veliki Henry Moore. Končno je tu tudi Graham Sutherland, ki ga lahko občudujemo kar v šestih grafi kali. Sicer pa sta na razstavi najsta rejši dve deli, ki spadata v odlično dediščino Filippa de Pisisa, dve gra fiki, kv izhajata še iz dobe zadnje vojne in imata zato temu primerno veljavo in veljavnost. Sicer pa smo že z doslej navedenimi imeni velikih mojstrov nakazali raven sedanje razstave v galeriji «Torbandena», ki je tudi tokrat, kot že toliko krat doslej, postregla tržaškim ljubiteljem limet nosti z deli zelo veljavnih in tudi ve likih mojstrov. Razstava bo, kot smo rekli, trajala do konca julija, (fre) OB PRVI OBLETNICI SMRTI Počastitev spornima Ingrid Bergman BENETKE V gledališču «La Fe niče* bodo 30. avgusta počastili spo min na veliko filmsko umetnico In grid Bergman ob prvi obletnici njene smrti. Čisti dobiček bodo namenili Italijanskemu rdečemu križu. V režiji Giuliana Montalda bodo umetnico po častili s predvajanjem odlomkov iz njenih filmov, z razgovori z njenimi prijatelji in bivšimi kolegi. Za to izjemno priložnost bo prišel v Benetke, prvič v svojem življenju, poleg drugih partnerjev velike Šved ske igralke, tudi sloviti Gregory Pečk, nepozabni protagonist v filmu «Spell bound» (Rešil te bom) v vlogi osva jujočega direktorja klinike za umske bolezni. radiotelevizija ITALIJANSKA Prvi kanal 13.00 Želja po glasbi 13.30 TV dnevnik 13.45 Dunkerque - film 15.55 Mister Fantasy 16.40 Un ciack per te 16.50 Danes v parlamentu 17.00 19.45 Fresco freseo glasbe na oddaja 17.10 Astroboy 17.40 V studiu z gosti in glasbo 18.00 Colorado II sentiero delTOvest 18.30 Bela in rumena linija 19.00 Michele Strogoff - po romanu Juliusa Verna 19.30 Glej in zmagaj 19.45 Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere 20.00 TV dnevnik 20.30 Vrnitev svetnika - TV film 21.25 Caccia al tesoro 22.25 TV dnevnik 22.35 Športna sreda Ob koncu TV dnevnik, danes v parlamentu in vremenske razmere Ljubljana 18.10 Poročila 18.15 Prijatelji glasbe: srečanje v Hrvaškem Zagorju 18.45 Mostovi 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Film tedna: Prisluškovanje -ameriški film 21.50 Nekaj domačih popevk 22.05 TV dnevnik H Koper 14.00 in 17.30 Odprta meja 18.00 Film - ponovitev 19.30 TVD - Stičišče 19.45 Ryan serijski film 20.45 Novo vznemirja - dok. film 21.45 TVD danes CANALE 5 08.:«) Dober dan Italija 08.35 Phyllis TV film 09.00 Aliče - TV film 09.30 Mary Tyler Moore - TV film 10.00 Lou Grant - TV film 11.00 Giorno per giomo - TV roman 11.30 Rubrike 12.00 Moj prijatelj Arnold TV film 12.30 Help! 13.00 II pranzo e servito - nagradno tekmovanje 13.30 Sentieri - TV roman 14.30 General Hospital - TV roman 15.15 La paura dietro la porta - film 17.00 Search - TV film 18.00 La piccola grande Neli TV film 18.30 Popcom - glasbeni spektakel 19.00 Tutti a časa - TV film 19.30 Kug-fu - TV film 20.25 Poldark - IT film 21.25 I cannoni di San Sebastian -film 23.25 šport - tenis 00.25 Lo strangolatore di Boston -film RETE OUATTRO 08.30 Risanke 09.30 I superamici - risanke 10.15 In gamba . . . marinaio! film 12.00 Operazione sottoveste TV film 12.30 Otroci doktorja Jamisona - TV film 13.00 Professione medico TV film 14.00 Agua viva - novela 14.45 Saint Louis Blues film 16.30 Risanke 18.00 Star Blazers - risanke 18.:«) Quella časa nclla prateria TV film 19.30 Quincy TV film 20.30 Falcon Crest - TV film 21.30 Che fine ha fatto Baby Jane? -film 23.40 FBI - TV film La meticcia di Sacramento ITALIA 1 08.30 Risanke (K).30 Adolescenza inquieta - TV novela 10.00 Carric, gli occhi che non sorri-sero - film 12.00 Get Smart TV film 12.30 Vita da strega - TV film 13.00 Bim bum bam 14.00 Adolescenza inquieta - TV no vela 14.:«) II ritomo di Manton - film 16.25 Bim bum bam 18.00 La grande vallata TV film 19.00 VVander Woman - TV film TELEVIZIJA Drugi kanal 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.15 Glasbena oddaja - stereoestate 13.50 Adriana Lecouvreur 15.00 Cento anni d'amore - film 17.00 18.35 Poletni tandem 18.35 Iz parlamenta 18.40 Špiritna poročila 18.50 Giallo, arancione, rosso . . quasi azzurro 19.45 TV dnevnik 20.30 Valentino 2125 Assassinio sul treno - film 22.45 TV dnevnik večerne vesti 23.55 Alla conquista del country Tretji kanal 16.15 Evrovizija - Tour de France 17.15 Moj sin - film 19.00 TV dnevnik 19.25 Namenjeno Marinu 19.55 Kamera in spomin 20.05 Šola in vzgoja 20.30 Greh - film 22.00 Delta Serie - krvoločne živali , 22.50 Speciale Orecchiocchio - glas bena oddaja Danes bodo v okviru oddaje Odprta meja med drugimi tudi naslednji prispevki: TRST — Razlaščanja TRST — Razstave GRADEŽ — Začetek gledališke revije 22.00 Ob skodelici kave - glasbena oddaja 22.15 Zeit im Bild - čas v sliki Zagreb 17.50 Videostrani 18.00 Poročila 18.06 TV koledar 18.15 Aliče in njena druščina 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Filmski večer: filmska glasba 21.00 Tretji človek - angleški film 22.45 TV dnevnik 20.00 Soldata Beniamin TV film 'v-« r .ontj dj TokoJti film 22.30 I racconti del brivido TV film l,..m Šport - box 00.30 VVinstcn Churchill TV film 01.20 Dan August - TV film TELEPADOVA 10.00 Ultimo indizio - TV film 11.00 Cordura - film 13.00 Risanke 13.30 Risanke 14.00 Laura - TV film 14.30 Monjiro - TV film 15.30 Risanke 16.00 Risanke 16.30 Risanke 18.00 Risanke 19.00 Risanke 20.00 Risanke 20.30 Una donna come me film 22.00 Ispettore Regan TV film 23.00 Giovani avvocati - TV film 24.00 Rapina a . . . nave armata - film TRIVENETA 09.30 TV film 10.30 Una vita da vincere 11.30 TV film 12.30 Horoskop 12.50 Polvere di stelle - TV film 13.30 Risanke - Hanna in Barbera 14.30 I nipoti di Zonro - film 16.00 Cineprogramma 16.30 Hary O’ - TV film 17.30 Risanke 18.10 Honney West - TV film 19.00 Polvere di stelle 20.00 Sempre tre sempre infallibili 21.00 II prof urno della signora in ne-ro - film 22.30 II rigattiere 01.00 Horoskop 03.10 Posebni agent - TV film 04.00 «Vjvo per la tua morte» film 05.30 «1 eavalieri di re Artu» - TV film TELEOUATTRO 08.30 Povezava z oddajnikom Italija 1 19.00 Dogodki in odmevi TELEFRIULI 12.45 Dnevnik 13.00 The Beverly Hillbillies - TV film 13.30 Tudi bogataši jočejo - TV film 14.00 «Cid che si chiama amore» - film 18.00 The Beverly Hillbillies - TV film 18.30 Gunsmoke - TV film 20.00 Tudi bogataši jočejo- - TV film 20.30 «11 richiamo della foresta* film 22.00 Horoskop 22.05 Dnevnik 22.20 «Ricatto alla mala* - film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik: 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10-10.00 Radij ski mozaik: Po svetu sem in tja; Glasbena matineja; 9.15 Roman v na daljevanjih: D. Jančar: «Galjot», 15. nad.; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30-13.00 Opoldanski zbornik: Glasbeni pot puri; 12.00 Pod Matajurjan, posebnosti in omika Ne-diških dolin; 13.20 Zborovska glasba s koncertnega odra; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10-16.00 Mladinsko po poldne: Zvezdniki našega časa; 15.45 Literarni listi; 16.00 Klasični album; 17.10 19.00 Razširjeni obzornik: Zimze lene melodije; 17.30 Rubrika; 18.00 Kulturni odmevi iz Beneške Sloveni je; 18.30 Priljubljeni motivi. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.00 Otvoritev - glasba za dobro ju tro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved; Cestne razmere; Ekonomska priporočila; 6.35 Objave; 6.45 Prometni servis; Napoved radijskih in TV programov; 7.00 Zaključek; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev; Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Mladi iz vajalci; 14.05 Objave, kinospored, e-konomska priporočila; 14.20 Naši zbori; 14.35 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.25 Ekonomska priporočila; 15.30 Glasbeni kiosk; 15.45 E konomska priporočila; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; Objave; 17.30 Pogovor o...; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30.. 19.30 Poročila; 6.00 Otvoritev in glasba; 7.00 Horoskop; 7.30 Glas ba; 9.00 Štiri četrtine; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Glasba; 10.10 Otroci pojejo; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 S prve strani; 11.35 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Glasba in pesem; 15.00 Na svežem zraku; 15.10 Glasba; 16.15 Edig Gal letti; 16.55 Pisma od...; 17.00 Belcan io; 17.32 Time mušic; 18.45 in 19.40 Glasba; 20.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 11.00 Spominske pesmi; 11.58 Zeleni val; 12.03 Zdravo, radio; 13.15 Master; 15.00 Sever-Jug in obratno; 16.00 II paginone; 17.25 Ronino Ruscitto predstavlja; 17.58 1 poteši; 18.28 E’ noto alTuniverso; 19.10 Nabožna oddaja; 19.30 Jazz na radiu; 20.00 Radio razprodaja glas bo; 21.00 Pazzo poeta; 21.50 Program r. Giorgiem Bandinijem in Loris Bar-bieri; 22.22 Autoradio flash; 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek sporeda. RADIO OPČINE 18.00 «Dober nasvet, dragocen nasvet*, vodi Alenka Princival; 19.00 Rock an’ roli radio (v studiu Pavlo); 20.30 Lahko noč želi pravljica. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.(K), 14.00, 15.00, 21.00 Poročila; 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.20 Počitniški pozdravi; 8.35 Izbor v sredo; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13. ure; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melo dije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo...; 14.25 Vrtiljak; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Pesmi V. Nikolovskega; 18.15 S knjižnega trga; 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Slovenija; 20.00 Pesmi F. Poulenca; 20.25 Minute s flavtistko I. Grafenauer; 21.05 Od arije do arije; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za ljubitelje jazza; 0.05 Nočni program. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Pokrajinski svet se bo sestal predvidoma v soboto, 30. julija Pričenja se obdobje dvostranskih pogovorov - Dokument KP1 o družbenem in gospodarskem položaju na Goriškem Vabila na sejo sicer niso še bila razposlana, skoraj gotovo pa se bo pokrajinski svet, ki je bil izvoljen 26. in 27. junija, sestal na prvi seji v soboto, 30. julija, ob 9. uri. To vest so včeraj zjutraj potrdili tudi na tajništvu pokrajinske uprave. Sicer bo napovedana seja zgolj formalnega značaja, vodil pa jo bo najstarejši od 24. članov sveta, to je socialdemokrat Cominardi. Na seji bodo v glavnem sprejeli na znanje, oziroma potrdili, izvolitev članov sveta. O sestavi odbora po vsej verjetnosti tokrat ne bodo razpravljali, še manj pa sklepali, čeprav je treba zabeležiti, da je to vprašanje prav zadnje dni le krenilo z mrtve točke in se bodo po napovedih že v tem tednu pričeli prvi stiki in pogovori. V demokrščanskih vrstah menda čakajo, da se iz Rima vrne pokrajinski tajnik in novoizvoljeni poslanec Re-biilla, ki namerava v prvi osebi voditi pogajanja, tako na deželni ravni, kot tudi na pokrajini in v Tržiču in Gradežu. Pri tem ne gre pozabiti, da je bil Rebulla v zadnji mandatni dobi načelnik svetovalske skupine krščanske demokracije v Tržiču in torej stanje v tej občini dobro pozna. Od tega, kako se bo rešila kriza, oziroma sestava občinskega odbora v tržiču, pa je v mnogočem odvisna tudi sestava odbora na pokrajini. Prve dvostranske stike in pogovore čeprav neformalnega značaja, napovedujejo za prihodnje dni tudi v vrstah KPI. Pogovore bodo pričeli naj prej s strankami socialističnega in laičnega tabora. Menda je prvo neformalno srečanje predvideno s socialisti, za tem s socialdemokrati in republikanci. Pogovori ne bodo lahki, niti ne kratkotrajni. Sestavo odbora na pokrajini, za enkrat je najbolj verjetna možnost potrditve prejšnje pet-strankarske koalicije je spričo počitnic mogoče pričakovati šele proti kom cu avgusta. Stranke, zlasti tiste manjše, te dni šele ocenjujejo položaj. Tako se bo jutri ob 21. uri, v Katoliškem domu se stalo pokrajinsko vodstvo Slovenske skupnosti, ocenilo izid volitev in opredelilo stališče glede sodelovanja stran ke v deželnem in pokrajinskem svetu ter v morebitnih večinah. Pri socialistih pa je govor o me njavi pokrajinskega tajnika Trombet-te. Funkcijo naj bi prevzel bivši tr žiški župan Luigi Blasig. Mimo vprašanj s področja upravne piolitike in političnih zavezništev, ve lja opozoriti na pobudo pokrajinskega vodstva KPI, ki bo po pričakovanju naletela na velik odmev družbenih in gospodarskih krogov na Goriškem. Vodstvo stranke je namreč pripravilo obširen dokument o splošnem družbenem in gospodarskem položaju na Goriškem ter o predlogih za izhod iz težavnega položaja. Dokument, so, oziroma bodo, v prihodnjih dneh poslali obrtniškim združenjem, združenju industrijcev, trgovcem, sindikalni zvezi in seveda drugim političnim strankam. Urejevanje občinskih cest v Doberdobu Županstvo v Doberdobu je odredilo, da morajo vsa lastniki zemljišč vzdolž občinskih cest poskrbeti, najkasneje do 27. julija, za odstranitev grmovja in to vsaj 50 centimetrov od roba ceste. Kolikor lastniki ne bodo to storili sami bo za to občina poskrbela sama, stroške pa bo seveda poslala dotičndm lastnikom. Neupoštevanje odredbe se kaznuje v smislu veljavnih določil. Zaradi obnavljanja, oziroma urejevanja grezničnega omrežja, bodo v prihodnjih dneh zaprli Ul. 9 ago-sto v Gorici. Zaprta bo na odseku med Ul. Magnacco in Ul. Nizza. Mario Lucca, dolgoletni predsednik upravnega sveta deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA), zapušča odgovorno mesto na čelu te ustanove. Dolžnost je prevzel pred dobrimi 15 leti, ob sami ustanovitvi ERSE. V« tem času je ustanova dala pomem ben doprinos modernizaciji kmetijstva v Furlaniji-Julijski krajini ter opravila zlasti pomembno nalogo pri opravljanju posledic potresa, zlasti kar zadeva obnavljanje kmetijsko gospodarskih pomembnih objektov, zlasti zadružnih hlevov in mlekarn. Te dni je bila v področnem cen tru ERSA v kraju Scodovacca pri Cervignanu slovesnost, na kateri je predsednik deželnega odbora Comelli izročil Mariu Lucchi za priznanje pečat dežele ter se mu zahvalil za opravljeno delo: Lucco bo od danes dalje v vodstvu ustanove zamenjal nekdanji deželni svetovalec in deželni odbornik Emilio Del Gobbo. Kakor znano, je Razstava lepakov o turističnih jamah Ob 100-letnici delovanja goriške sekcije italijanskega alpinističnega kluba (GAI) organizirajo italijanski planinci vrsto manifestacij. V sklopu te organizacije sodeluje tudi jamarska sekcija «L. V. Bertarelli». Včeraj smo že poročali, da so člani te sekcije dali svoj doprinos proslavam jubileja z organizacijo tečaja plezanja in spuščanja v jame. V prostorih goriškega Avditorija pa so člani sekcije priredili zanimivo razstavo turističnih jam v Evropi. Tu so razstavljeni lepaki in slike iz turističnih jam Italije, Jugoslavije, Avstrije, češkoslovaške in Francije. Razstava je razdeljena nekako v dva dela. V prvem so zbrani posterji italijanskih turističnih jam, v drugem pa tisti iz drugih evropskih držav. Posebno pozornost so namenili jami pri Briščikih; za reklamizacijo te jame delijo ob vhodu prospekte. V oddelku, kjer razstavljajo lepake jam iz drugih evropskih držav, so organizatorji posebej evidentirali Postonjsko jamo s Predjamskim gradom. Ogled razstave seveda priporočamo, saj so lepaki grafično res dovršeni. Razstava bo odprta do sobote, 23. julija. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Al Moro, Ul. Carducci 38 — tel. 84268. sedež deželne ustanove ERSA v Gorici. Petruz znova župan v Romansu V Romansu, kjer so 26. in 27. junija obnovili tudi občinski svet, so že sestavili tudi občinski odbor in izvolili župana. Odgovorno nalogo prvega občana bo v naslednjem petletnem mandatu opravljal Eddi Petruz, ki je bil na tem mestu tudi v zadnjem mandatu. Na volitvah je prejel 12 glasov. Petruz je na čelu koalicije, ki jo sestavljajo komuni sti, socialisti in levi neodvisneži. Koalicija upravlja občino že trideset let, od samega nastanka, oziroma o-samosvojitve. Prej je Romans sodil v pristojnost občine Vileš. Mario Lucca zapušča deželno ustanovo ERSA Od danes dalje je predsednik upravnega sveta E. Del Gobbo Dovolj vode za potrebe kmetijstva Hujših težav v oskrbi z vodo letos še ni bilo, vendar postaja stanje iz dneva v dan bolj kritično, zaradi prekomerne porabe te dragocene tekočine. Dolgotrajno sušno obdobje je opaziti zlasti v vrtovih in na nji vah, zlasti tam, kjer so tla prodnata in močno propustna za vodo. Te značilnosti pa ima večina kmetijskih površin v ravninskem delu goriške pokrajine. Pomanjkanje vlage v zemlji je treba nadoknaditi z zaliva njem, seveda kjer je to mogoče in kjer je dovolj vode. Tako že nekaj dni, dan in noč namakajo zlasti koruzna polja na območju med Gorico, Gradiščem in Krminom, to je na področju, kjer je urejeno omrežje namakalnih ka nalov z zajetjem pri ločniškem mostu. V tem času je zlasti koruza v bujnem obdobju rasti, ko potrebuje obilico vlage, sicer pa je ta polj ščina, zaradi razmeroma kratkih in plitvih korenin, zelo občutljiva za sušo. Področje, kjer so speljani nama kalni kanali obsega okrog 8 tisoč hektarjev. Pretežni del je oskrbovan z običajnimi pretočnimi, površinskimi kanali, vendar pa se stalno večajo površine s sodobnejšim načinom namakanja, ki je uspešnejši, pa tudi bolj gospodaren, saj je poraba vode za polovico manjša. Tak sistem naj bi v prihodnjem srednjeročnem ob dobju uredili na celotnem območju, ki ga namakajo iz zajetja pri ločniškem mostu, od koder preusmerjajo te dni približno 20 kubičnih me trov vode na sekundo, vendar jo približno polovico spet vračajo v Sočo. Prav gotovo se bodo bralci vpra šali, koliko stane namakanje, saj gre v ta namen ogromna količina vode. Porabljena količina vode je pri zadevi nepomembna. Lastniki zemljišč namreč plačajo letni prispevek konzorciju za melioracije. Prispevek je odmerjen po površini in kvaliteti zemljišč, od najmanj 27.797 lir za hektar, do okrog 115 tisoč lir. To sta minimalna in maksi malna prispevka za letos, vseh kate gori j pa je pet. Sicer pa si bodo tudi kmetovalci, predvidoma že proti koncu tedna oddahnili. Padanje zračnega pritiska v zahodni Evropi napoveduje spremembo vremena in najbrž tudi padavine. H^utoLisert losi. a peressutti Costru/ioni Autom«ccaniche Industnali s r l r R2IC Ul. Timavo — Tel. 470504 470505 TEHNIČNI SERVIS Skladišče originalnih nadomestnih delov — Vlečna kljuka in prikolice za vse vrste avtomobilov Ind. cona — I TAIBOT Priprave na manifestacije Goriškega kulturnega poletf Prireditve bodo od 23. do 25. avgusta pred Kulturnim domom v Novi Gorici V Novi Gorici bo v drugi polovici avgusta zanimiva tridnevna kulturna manifestacija. Glasbena mladina Nova Gorica in skupina za vizualne medije Praska iz Nove Gorice pripravlja od 23. do 25. avgusta velik kulturni dogodek, ki naj bi predstavil širšemu občinstvu kar največ mladih ustvarjalcev, poustvarjalcev, amaterjev, zgolj ljubiteljev umetnosti, pa govornikov, plesalcev, igralcev itd. Program tridnevne manifestacije se bo odvijal na parkirnem prostoru pred Kulturnim domom v Novi Gorici, mladi pa ga bodo izpeljali ob pomoči Občinske konference ZSM Nova Gorica, Zveze kulturnih organizacij, Kulturnega doma, Kulturne skupine in Kulturno umetniškega društva Lipa iz Šempasa. Nekakšna uvertura v tridnevni spored manifestacij bo predstava PDG Troilus in Kresida, režiserja Dina Radojeviča, ki bo v nedeljo, 21. avgusta, pred Kulturnim domom. Predstava je namenjena za najširši krog občinstva. Na prireditvi bodo sodelovali Klavdij Tutta, ki bo pred občinstvom vse tri dni risal in sku- šal podati «Pregled modernist tokov od kubizma do danesh ^ likovne projekte bodo Fedja Žbona in člani KUD ■ mlade pesnice iz Nove GortceL pravljajo samostojen pesniški u nastopilo pa bo tudi amaterske ir dališče iz Kanala. ji! Za glasbo na manifestnetj> skrbela Glasbena mladina Neek rica, ki pripravlja vrsto konc Udeležbo so že potrdili vačič, Gastarbajtrs, Mateja K01 ^ Ivo Brvar, iz Nove Gorice P®jjj stična skupina Stribor, Avt°' in Volksvoagen, in vrsta mladik r ^ Ijavljenih, ali uveljavljajočih se 9^ benikov. Sicer pa bo dovolj S ^ od jutra do večera, zagotavjpte ganizatorji, ki se dogovarjajo mladimi iz našega zamejstva ^ menjavi programa, pa o nf,strZjit mejskih skupin na omenjeni e ditvi. i ft Koncept prireditve — dali so a j. slov Goriško kulturno poletjf.. da bi bilo čimveč nastopajočih^ je bil do zdaj izdelan le program, ki je dovolj gibljiv *" • $ jemljiv za vse tiste, ki bi stopati, na odru, ali pod njim- Na goriškem okrožnem sodišču Pred počitnicami še proc$ zaradi tihotapstva metnih Počitniško vzdušje je opaziti tudi na goriškem sodišču. Pred odhodom na dopust, od 1. avgusta do srede septembra, imajo na sporedu le še eno pomembnejšo kazensko razpravo. V petek, 29. julija bodo namreč sodili skupini treh oseb, ki so jih 24. januarja letos aretirali na mednarodnem mejnem prehodu pri Štandre-žu zaradi posesti in tihotapstva mamil. Gre za 33-letnega Obdula Fat-taha Mohammeda Sukariha, 35-let-nega Abdallaha Ajaja Khalila in 31-letnega Jorgeja Huga Megeidina. Prva dva sta libanonska državljana, medtem ko je Megeidin ob prekoračitvi meje predstavil argentinski potni list. V njihovem avtomobilu so finančni stražniki s pomočjo posebej izšolanega psa odkrili zavoj heroina, prikritega v prostoru zraven bencinskega rezervoarja, ob bolj natančnem pregledu v mehanični delavnici, je prišla na dan še preostala količina heroina, skrita v posodi za penasto tekočina za gašenje požarov. Vsi trije obtoženci so od 24. januarja letos v priporu. Po poletnem premoru pa čaka sodnike goriškega okrožnega sodišča naporen proces. 16. septembra naj bi namreč nadaljevali sojenje skupini petih obtožencev, zaradi bančnega ropa, posesti mamil in drugih kaznivih elejanj. Ravnatelj carinarnice v Novi Gorici odhaja v pokoji Smodiš, ravnatelj carinarnice v Novi Gorici je te dni odšel v pokoj. Svojo službo je opravljal od 1. ju nija 1972, prej pa je opravljal razne dolžnosti v organih za notranje zadeve in kot šef pravne službe tovarne pohištvo Meblo v Novi Gorici. Ko je ob slovesu obnavljal spomine na delo pri carini je tudi povedal, da je bilo ob njegovem prihodu v tej službi 121 carinikov, sedaj po jih je na goriškem območju državne meje z Italijo 185. Poudaril je tudi, da je ves čas uspošno sodeloval s carinskimi organi na obmejnem ob močju Italije. Mesto ravnatelja carinarnice v No vi Gorici je začasno prevzel carin skj izvedenec Zdenko Pahor, v pri čakovanju imenovanja stalnega ravnatelja. To naj bi se zgodilo pred vidoma v septembru. Triptih v gradeškem narečju V okviru ciklusa poletnih kulturnih prireditev v Gradežu, ki ga prireja tamkajšnja občinska uprava, v sode lovanju z nekaterimi ustanovami, pod naslovom «Gledališče na odprtem», bodo drevi, ob 21.30 uprizorili «Trip tih v gradeškem narečju». Gre za predstavo, ki obsega različne tekste 'v gradeškem narečju in ki jo je re žiral Tulio Svettini. Predstavo bodo ponovili v petek. 22. t.m., ob isti uri in na »** štoru, to je v Calle Tognon, v mestnem središču. , $ V soboto, 23. t.m., ob sirna programu nastop gleddl^^S * pine «Nuova esperienza teatr^. Palmanove z delom ^ kov oblasti udeležili tudJ . .a častniki karabinjerjev iz Padove, med temi tudi P prve karabinjerske divizije f* go», general Attilio IkJdoril- Hudo ranjen motociklist S pridržano prognozo so ’ j: prvih px>poldanskih urah sp1"^' zdravljenje- na oddelku za jo ^ nego videmske bolnišnice ^ k upokojenca iz Krmina Gelsa Tamai se je hudo ranil v nesreči nekaj po 11. uri v v, f' v križišču ulic Di Manzano vj zetto. Tamai se je p*eljal z J® p» j kolesom, v omenjenem križi^jj) vanj s podobnim vozilom 1 letni dijak Leonardo Fain. ga kluga Mario Tirel, bo jL)* ^ * ~V* J Predsednik goriškega avtofljJV nem svetu ustanove predstavi tomobilske klube iz naše dc^ i> To nalogo so mu P°ver^JuoV njem sestanku vodstev klu0" Furlanije Julijske krajine- Kino Gorica VERDI Zaprto do 28. julija-CORSO Danes zaprto. . jepi VITTORIA 17.30-22.00 «Des>u|/ di e bagnati*. Prepovedan pod 18. letom. Tržič i EXELSIOR 18.00 — 22.0° mannaro - americano a PRINCIPE Danes zaprto. Nova Gorica in okolica |l SOČA 19.00 »Pirati 20. stol<*jV »Učenke Madam 01ge». Neetični film. rtn|i 4 SVOBODA 19.00 in 21.00 prideš v mojo posteljo*. v|i DESKLE 20.30 »Razvneti dubu lijanska komedija. LEKARNA V TRŽI^L J> La centrale — Trg repubu tel. 72341. primorski dnevnik — 20. julija 1983 goriški dnevnik □ stran Zdrav slovenski humor v «Popru in soli» monografiji o raznih volitvah na Goriškem n; je ljubljanski humoristič- Priha'llC’ znan vsem Siovencem, ki u J? domala v vse slovenske hiše, steon 1, ned°lžnega in tudi bodica Bai„„-urnorja, tudi na račun do-Brez f v Sloveniji in v Jugoslaviji. liha hun0Tia praktično ne gre. Pav sjh pa se je rodil v najtežjih ča-bi[’ rne^ narodnoosvobodilno borbo, to^Je Partizanski humoristični list, toj-ju1 ser,eda naperjen proti okupa Slovi tpj - ^st°v. Pri rtas na Primorskem ne „me ® nhu», «čuk na palci» in !enci smo imeli več humoristič- Slovenski dekalog za volilne shode (zborovanja, konference, okrogle mize) ne y unu», «cuk na paici» m smo Tn Je kaj- Humoristične strani iiki -\v Dnevu, imamo jo v Mia čo.,' jih v raznih slovenskih in. rev>iah- jen /caferi se hudujejo nad humor Bim!;,,1. ie bodičast, ki kaže na po-so ., Jw°st ljudi, še zlasti takih, ki ki So lavn°sti poznane. Večina ljudi, (fovoljJ‘1n namenjene bodice, so za tudi on' 1(0 talco bodico preberejo, kateri \. se nasmehnejo. So pa ne-kani,', . se Pošteno užalijo, če kak hoVo i,U,ris( ob pisec pokaže na nji-ni, Taki ljudje niso niti res l£5? ne znajo živeti. liji je°rja je veliko povsod. V Ita risar pV tem trenutku najbolj znan vsa/, d^rattini’ b-i je dolgo let risal RepuhM0 en? ninjeto za dnevnik La ko Sg ,a in ki je sedaj, potem lur%fc/er sfcre9ai s Scalfarijem, pri redniitu M ^tampa ter prepričal u foevnjL tePa uglednega in starega Vinjeto*’ mu objavlja politično f’ora(fjn-Vsa,c dan na prvi strani. udarn„ l^Ve vinjete so včasih bolj /ani , I še oster članek. Fan Rerin^dreotti, Craxi, Spadolini, pr»a(cj r’ b>e Mita in vsi politični jo!) > So zadovoljni (vsaj tako pravi-Z0Tn0st° Vzbudijo Forattinijevo po-Poštenrj Pa čeprav jih obdela prav ***** časopisju pa imamo pre tu U7n°rja, pa čeprav najdemo k. Zar^r ne^°j političnega humor-došla J*®* tega je vsakomur dobro ali d pobuda mladih, ki izberejo ta %jrja ® trenutek, da se lotijo hu Tako ; !adnjim-e bilo na Goriškem pred neznatic Vo'dtvami. Skupina mladih stilu vit° fPravzaprav bi lahko po Mladji ®njQ ugotavljali kdo so ti rico 2 lzb°la dvajsetstransko brošu-Pojug naslovom Poper in sol. Ne k irriei® naklade. vemo pa, da jo ska m , v rokah vsa gorička sloven Prinesj- jpia- Ho so jo naši mulci “Porab)- on°v, smo se odrasli (ne bi naJarno. izraza «starejši», ker srca „ Potisnili v kot) iz vsega Ker dejali. huP>orle n?m zdi žal. da bi bili tega % Sp /'*eležni samo maloštevilni, Sem rfn 0 da objavimo v na Pron jn vniku nekaj drobcev iz Po-“to, b “°li- Čeprav so volitve mi vedrio nlia humor naših mladih še zo m tualen, bodočim kandidatom 'lilo, jj ?e Pa bo prav prišlo navo dih, o se imajo ravnati na sho In n % nasipu bi bilo prav, da bi s nr,.. humoristi še kdaj osrečili . oni Pokazali na naše hibe s naPravili nekateri pred le ““Pota apo»- bila pa je drugim v Bodi prepričan, da od tistih, ki te poslušajo, bo 99,99 odstotka volilo zate, če jim boš znal pravilno predsta viti NAŠO STVAR (računajoč, da tvoja govoranca ne sme trajati več kot 40 minut, je OBVEZNO ponoviti «našo stvar» vsaj 15-krat; ne pretiravaj, ker bo drugače Kat. glas ali Delo koj zapisalo, da si demagog; mašo stvar» lahko od časa do časa zamenjaš z: «globalni zaščitni zakon», če je avditorij kolikor toliko izvežban v manjšinski problematiki (tudi ta izraz je uporaben), maše pravice« (gre bolj na podeželju ali med neosveščenimi zamejci, užitno za belo in rdečo bazo), «svetla preteklost« (razen če nisi raz seljena oseba ali v seznamih P2), madaljevanje NAŠEGA boja» (pride vedno prav, ob katerikoli uri, še zla sti v deževnem vremenu — ti si, ja sno, vsekakor brez dežnika), «proti razlastitvam« (to brezkompromisno, tudi če so Taljani posadili električni drog 30 metrov od NAŠE zemlje), «proti potujčevanju« (sicer nekoliko demode a učinkuje emotivno predvsem na sivih območjih; neuporabno za BE NEČIJO), «matična domovina« (danes preveri prej, da te ne poslušajo trgov- lUrbKinV^in-jUL MpehS^jdI ci, sicer pa lahko uravnovesiš z «od prto mejo«; pri izgovarjavi na široko odpiraj usta «OOOdprta mEEEja«), «enoten nastop vseh Slovencev« (vsaj enkrat, z resnim, trpečim izrazom, tudi če nisi šel z delegacijo v Rim, ni važno; s tem pokažeš in dokažeš svojo objektivno in nadzgodovinsko zavzetost za resnično, boga mi, za vzetost stranke, ki jo reklamiziraš, za našo zadevo oz. stvar; pri tem ti ne sme nihče žvižgati, drugače pa kliči orožnike in tudi nasprotniki te bodo jutri v časniku podprli ter ti pomagali, da pridobiš še tisti nedosegljivi 0,01 odst. Oblačilo: ni malenkostne važnosti, poglej Craxija in De Michelisa koliko ženskih glasov sta si priskutila. Ca sual ni za vsakogar, za takšen krog moraš biti nekje na levi ali na levi levice, drugače izpadeš gizdalinsko; a ta (levi, namreč) je tudi edini pogoj; še bolje, če si mladosten (ne mlad, pazi!), če znaš za razliko med Arma nijevo in Versacejevo modo, če re dno obiskuješ vaške šagre, če nimaš predsodkov napram homoseksualcem, če voziš spačka in če imaš doma siamskega mačka. Manj zahtevne so kavbojke, le da niso kupljene za prilož nost in da niso zlikane: to bi zglodalo vsiljeno in nepristen SLOVENEC bi zgledal tudi sam; za jeans si lahko tudi desničar (kar Slovenci itak ne moremo biti), nikakor pa ne sredin ski demokristjan (pomisli samo na De Mito v Fiorucci). Kravata ni pri poročijiva za govornike, ki predla ga jo kaj «novega»; plava jopa je pre povedan artikel za delavske shode; bela lanena obleka ne spada v štever jan, ker te lahko zamenjajo za baronovega nečaka, ki bo. komaj izvoljen, odpravil zemljiško odvezo; črna barva je tako rekoč naravna, a isto časno neprebavljiva za občinstvo, ki mu govoriš; izmikaj se rdečih tonov: cenena reklama ali provokacija (tudi Berlinguer se raje odeva v sivo); zelena je preveč Taljanska, razen če se ne prekriješ z rožmarinom (plus rdeči nageljni za socialiste), z lipa vim cvetjem ali svežimi koprivami .(pri tem jadikuj nad našo bolestno zgodovinsko usodo); v pravo barvo se lahko samo pobarvaš; oranžna je za obrite Here Krišna in skesane šestin-sedemdesetnike, rumena za levičarje in za rižoto alla milanese. Vsebina NAŠEGA govora: poleg «na še stvari« v prej omenjenih varian tah še: demokracija (ne zloguj, da ne bi kdo razumel «de mokra zia«, se piavi «0 mokri teti«), demokratični napredek (tudi rast, razvoj, napreda vanje), MI bomo. . . (ne govori o tem, kaj MI smo. . .), na podlagi analize (citiraj vsaj SLORI ali MAKNO), na ša skrb in obveza (povdarjaj!!!), naši nasprotniki (nikoli «sovražniki, ker to zveni sektaško in neenotno ergo razdiralno ergo protimanjšinsko), vsa krivda gre melonom (udari po Tr stu, Tržačanih, nikdar po Slovencih in po Cafe dei špeči). Poslušalci: če jih je malo, so kvali tetni, če veliko poudarjaj kvantiteto, če si dialektik dokaži, da je kvaliteta samo spremenjena kvantiteta in a bratno. Pa Bog ti pomagaj. (Povzeto po Ovidovi De arte combinatoria Pod naslovom «Darovi in prispevki« so v Popru in Soli bile objavljene tudi naslednje zanimivosti: Vesela družba iz romanja na Barbano daruje 143.500 lir za Komunistično partijo Italije. Združenje bivših borcev Vrnili se bomo! iz Buenos Airesa daruje 2.000 pesov za neimenovanega kandidata SSk. Ob 40. obletnici padca fašizma daruje sekcija VZPI - ANPI pet mitraljezov društvu slovenskih lovcev Doberdob. Slovenski trgovec daruje desni čevelj vsem volivcem, če bo Slovenska skupnost presegla 5 odstotkov, bo da roval tudi levega. Namesto cvetja na grob Odprte meje daruje SZDL Nova Gorica 5.000 ND depozita obmejnim organom. 15 slovenskih socialistov daruje strankarsko izkaznico pokrajinskemu tajništvu PSI. Katoliški glas daruje uredništvu Popra in soli mašno knjižico. Kolegom KG naš prisrčni Bog lonaj! Pepi Prdčev s Poljan daruje ženo Matildo Ženskemu iniciativnemu od boru za Goriško. V 1983. letu starosti je zamrla Katoliška Vera. Namesto cvetja na grob darujejo slovenski duhovniki na Ga riškem 500.000 lir za gradnjo mošeje v števerjanu. Ob stoletnici enotnih naporov za da šego globalne zakonske zaščite daruje enotna delegacija Slovencev v Italiji nedolžno jagnje Zeusu, Jehvetu in Alahu. Namesto cvetja na mavzolej tov Brežnjeva daruje Vladimir Iljič Fer-folja iz Doberdoba 100 rublov za sekcijo KPSZ v Vladivostoku. Namesto cvetja na grob psička Bliska daruje mali Čihec 1.500 lir v sklad za ponovno odprtje javnih hiš. Ob smrti moža Bruna zaradi raka na pljučih daruje neutolažljiva vdova 20.000 lir za Združenje proizvajalcev tobaka. Ob poimenovanju šole za vzgojiteljice po markizu De Sadu darujejo hvaležne matere 80.000 lir za nakup bičev. Priznani slovenski zamejski slikar, ki hoče ohraniti anonimnost po vsej sili, je daroval sliko v vrednosti milijon 800.000 lir kot prispevek za volilno kampanjo Proletarske demokracije. Izbira kandidata Če je vsak slovenski glas dvakrat toliko pomemben kot katerikoli drug glas, lahko izbira kandidata še podvoji ta pomen. Dobimo tako 4-kral pomembnejši glas. Če računamo na 4-člansko družino in če bo ta družina glasovala vestno, kot se spodobi za zavedne Slovence, potem lahko trdi mo, da ta družina glasuje 16 krat. SGSK 4 glasovi (SGSK - slovenski glas slovenskemu kandidatu). Kot ste torej že razumeli, glasuj- mo za slovenske kandidate! * Toda kako izbiramo kandidate? No čemo ustvarjati strankarskih razdorov, ampak zagovarjamo enotnost vseh Slovencev, negiede na stranko, za katero volijo (dovolj je, da volijo po slovensko). Priznati pa mora mo, da stranke niso vse enake in to pogojuje izbiro kandidatov. «Kvantiteta gre vedno na škodo kvalitete» je dejal Chang Kaishek Kitajcem preden so ga pregnali na Taitvdn. Velika resnica, ki se skri va v tem geslu, velja tudi za nas Slovence: lem več Slovencev je na neki listi, tem slabši so. Poglejte za primer Slovensko skupnost. Jezus pomagaj, kakšna revščina! Pa tudi pri drugih strankah ni veliko bolje. Kjer je dosti Sloven cev, tam so slabši, že prav, boste rekli, toda kako naj volimo? Eno stavno: ne nasedajmo provokacijam! Stranke, ki uvrščajo slovenske kan didate. bi nas rade potegnile za nos. Mi bomo njih! Glasujmo za tiste stranke, ki se ne bahajo z nobenim slovenskim kandidatom, za tiste, ki nas ne mamijo z obljubami: edino te nas ne bodo razočarale. Koga naj potem volimo, mar Taljane? Seveda! Toda našo narodnostno identiteto bomo lahko kljub vsemu ponosno uveljavili s tem, da na glasovnico napišemo poslovenjeno ime izbranega slovenskega kandidata. Nekaj enostavnih primerov: Mario Rossi - Rdeči Marij Felice Tagliapietra - Veseli Kamnosek Giuglio Quagliozzi - Džuljo Kvaljoci (naša pripomba: kaj ko bi začeli pisati izvoljenim in neizvoljenim kandidatom priimek in ime tako, kot je napisano na uradnem plakatu, in ne po naše? Pa brez humorja). ranko Marušič 5. ® let zadružnega gibanja banskih mizarjev Tori žhaji a Prav v tem času se je solkansko mizarstvo ^tega ,v kilami, ali naj ubira ustaljena pota obrtni-*žv°dn' G*a Pa na' s*'°Pa P° P0^ industrijske pro-**iej0 I®- Ko je bilo zaledje Gorice z novo državno ^kater iu^en° v Jugoslavijo, je oblast načrtovala blažil 6 ®°sPocIarske ukrepe, ki naj bi na eni strani Rrezan p°sledice razmejitve (center dežele je bil o-kaj ^ °n velikega dela zaledja), z druge strani pa (iUstri; ^>reIlaianju iz agrarnega gospodarstva v in-1*- Naosojilo za nadaljnji dve milijaT®j Medtem pa v Vidmu vlada vse prepričanje, da bo Žico ižra . njih, kar se odraža tudi pri n"\c,. abonmajev, tako da bodo PraV.*Ls ™ dosegli načrtovano številko 30 tis01'' * i c 1 s 1 t 2 i t K; ji | Kratke vesti O Kratke vesti | I I V Bazovici vadi pod vodstvom Buffonija 19 igralcev i Triestina začela priprave za B ligo S AVTOMOBILIZEM — Koledar avtomobilskih dirk -formule ena bodo dokončno izdelali 10. oktobra, vendar so organizatorji velikih nagrad že posredovali mednarodni avtomobilski zvezi okvirni program. S koledarjem so seznanili tudi zvezo avtomobilskih hiš. V tem koledarju je prostih še nekaj datumov, in sicer 15. in 25. april ter 20. maj, poleg tega morajo še skleniti, kaj bo z veliko nagrado New Yorka, medtem ko bi pariško dirko lahko zamenjali z VN Belgije ali p>a Nizozemske. Koledar p»a je naslednji: 10. 3. 1984 VN Južne Afrike (Kyalami); 24. 3. VN Brazilije (Jacarepagua); 6. 5. VN San Marina (Imola); 3. 6. VN Monaka; 17. 6. VN Kanade; 24. 6. VN Detroita; 8. 7. VN Francije (Digione); 22. 7. VN Velike Britanije (Brands Hatch); 5. 8. VN Zahodne Nemčije (Hockenheim); 15. 8. VN Avstrije; 26. 8. VN Pariza (ali Belgije ali Nizozemske); 9. 9. VN Italije (Monza); 22. 9. VN New Yorka. S BOKS — Ray «Boom Boam* Mancini bo branil svoj svetovni naslov v lahki kategoriji (verzija WBA) proti še nepremaganemu Orlandu Romeru iz Peruja. Srečanje bo 15. septembra v Madison Square Gardnu in se bo odvijalo v 15 krogih. Mancini bo tokrat prvič branil svoj naslov po novembru lani, ko je s KO premagal Južnega Korejca Duk Koo Kima, ki je po tistem srečanju zaradi hudih udarcev tudi zgubil življenje. C JADRANJE — 24-letni Maurizio Del Gaudio bo skušal postaviti nov italijanski rekord v jadranju na deski. Včeraj je odpotoval iz kraja Diano Marina in bi moral po 95 miljah prijadrati do Korzike. Lani se mu je podoben poskus zaradi hude nevihte ponesrečil. Včeraj so se na Opčinah, pri hotelu Obelisco, zbrali igralci Triesti-ne, da bi začeli s pripravami na dru-goligaško prvenstvo. Ekipo in novega sponsorja (tvrdko Fissan, ki bo zamenjala Šansona) je na dvorišču hotela, kjer bodo igralci prenočevali, predstavil sam predsednik kluba De Riu. Tržaško moštvo bo pod vodstvom trenerja Adriana Buffonija vadilo na igrišču Zarje v Bazovici, kjer bo tudi odigralo svojo prvo prijateljsko srečanje in sicer 30. julija. Ozračje v ekipi je precej sproščeno, saj so i-gralci in tehnično vodstvo prepričani, da bo bližnje prvenstvo uspešno, čeprav je B liga zelo težka, za nekatere posameznike pa tudi popolna novost. Kljub temu novi nakupi zagotavljajo ekipi dokajšnjo solidnost in izkušenost, s čimer se strinjajo vsi poznavalci drugoligaškega prvenstva, ki uvrščajo Triestino med bolj-! ša moštva lige sploh in jo imajo za Na atletskem mitingu v Nici Vrsta dobrih rezultatov NICA — Le nekaj tednov pred pričetkom svetovnega prvenstva v Helsinkih je v Nici vladalo izredno zanimanje za mednarodni atletski miting, katerega seznam nastopajočih je uvrščal vrsto izrednih atletov. Deset tisoč gledalcev je največ pričakovalo od novopečenega rekorderja na 100 m Američana Calvina Smitha, ki pa je popolnoma razočaral, saj je zmagal v skromnem času 10”44, na 200 m pa ga je celo pre magal rojak Lattany v času 20”33. Če je Američan Smith razočaral, pa je domači ska kaleč s palico Quinan navdušil. Letvico je namreč pire skočil na višini 580 cm, kar je samo centimeter manj od svetovnega rekorda Sovjeta Poljakova, Quinon se je nato celo «spaprijel» s 584 cm, a višine ni bil sposoben preskočiti, najbrž tudi zato, ker se je tekmovanje za vleklo pozno v noč in so bili atleti že utrujeni. Izkazal se je tudi veteran Vigneron, ki je preskočil 576 cm, se odpovedal 580 cm in poskušal srečo na višini 583, ven dar zaman. Med drugimi številnimi tekmovanji velja omeniti še nekaj rezultatov. Tako je Bert Cameron iz Jamajke pretekel 400 m v odličnem času 45”03. evropski prvak Cram (VB) pa 1500 m v času 3’35"68. Poljak Maminski je v teku na 3000 m zapreke — zmagal je v času 8’23”47 — potrdil, da v Helsinkih najbrž ne bo naletel na enakovredne tekmece. Italijanska ^olimpijska reprezentanca n/a cedilu ZORICH — Vest, da je mednarodni olimpijski komite dokončno prepovedal nastop profesionalnih nogometašev na olimpijskih igrah v Los Angelesu, je nemalo raz burila italijanske nogometne kroge, ki so se nadejati, da bodo prihodnje leto poslali v ZDA zelo kvalitetno ekipo, ki bi se lahko potegovala za olimpijsko kolajno. Kot znano, lahko sodelujejo v kvalifikacijskem delu no gometnega turnirja za 01 vsi nogometaši, ki se niso ude ježili svetovnega prvenstva v Španiji, se pravi, da smejo za Italijo nastopati igralci, kakršni so Giordano, Mar-chetti, Baresi in drugi. Petkov sklep mednarodnega olimpijskega komiteja jim to tudi ne prepoveduje, vendar jim je preprečil, da bi potovali v Los Angeles. Medtem ko je pokrovitelj kvalifikacijskega dela OI FIFA (mednarodna nogometna zve za), je za sklepni del iger odgovoren CIO, ki profesio nalce še ; me ra j dosledno zavrača. Italijane in tudi ostale zahodne Evropejce še zlasti razburja dejstvo, da prepoved ne velja za vzhodnoevrop ske nogometaše, ki nimajo statusa nogometnih profesio nalcev. Posebni odbor bo moral zato odločati, kakšna je «.realna» razlika med zahodnimi profesionalci in vzhod nimi amaterji, to pa zato, da ne bi prišlo do krivic, saj je jasno, da tudi, denimo sovjetski nogometaši, ne igrajo zgolj za zabavo. Možno jo tako, da bo prišlo do kompromisa, po ka terem bo tudi marsika r.ri profesionalec proglašen za ^olimpijskega atleta*. eno možnih presenečenj bližnjega prvenstva. Priprave v Bazovici se bo udeležilo skupno 19 igralcev, s katerimi je društvo sklenilo profesionalno pogodbo. Le ti so (v oklepaju letnik rojstva in vloga v igri): Gianni Ardiz-zon (61, branilec), Tiziano Ascagni (54, napadalec), Maurizio Braghin (59, branilec), Maurizio Costantini (62, branilec), Francesco De Falco (59, napadalec), Mario Feroleto (62, branilec), Valentino Leonarduzzi (51, vezni igralec), Giuseppe Mascheroni (54, libero), Enrico Nieri (58, vratar), Massimo Pedrazzini (58, vezni igralec), Mauro Pelosin (57, vratar), Car lo Perrone (60, napadalec), Corrado Pescatori (66, napadalec), Pasquale Piccinin (64, branilec), Francesco Romano (60, vezni igralec), Ferdi-nando Ruffini (61, vezni igralec), Andrea Stimpfl (59, branilec), Roso-lo Vailati (55, vezni igralec) in A-driano Zurini (67, vezni igralec). Kapetan Valentino Leonard Nogometaši Triestino so se v prijetni senci dreves vrta openskega Obelisco «podvrgli» prvi uradni ekipni sliki sezone.- Na posnetku ni y V igralca Rosola Vailatija (bivšega člana prvoligaša Avellina), ki H daljšo in napornejšo sezono in mu je zato vodstvo Triestine ndrne,’\,ejs^, nekaj dni dodatnega dopusta. Drugi pomemben nakup Triestine F Romano (doslej Milan) pa se je pravočasno pridružil novim klubsk' varišem. Igralcev je skupaj 19, novih pa je 9 I DNEVNIK — 20. julija 1983 PRIMORSK Šport □ stran U Tudi Slovenci imamo svojega motociklističnega tekmovalca Danilo Stoka naskakuje celo državni naslov L prvenstvu ITI (do 1000 ccm) je. dve dirki pred koncerti na drugem mestu OBVESTILI Šahovska sekcija ŠD Polet obvešča, vse ljubitelje šaha, da je poletni igralni čas vsak torek in petek ob 20. uri na sedežu v krožku Poleta, sorazmerno nizko, bodisi ker je za tovrstni aktivnosti potrebna določena finančna baza, bodisi ker je za tovrstni aktivnosti potrebna določena fi nančna baza, bodisi ker je nevarnost pri tako visokih hitrostih precejšnja, tako da marajo piloti poleg ostalega imeti tudi določene psihofizične sposobnosti, ki jih nima prav vsak posameznik. V zamejstvu je motociklizem priljubljen kot drugod po svetu, vsekakor pa še ni nobenega slovenskega moto društva, ki bi združevalo slovenske privržence dveh koles. Glede tega je torej primer ?3-letne ga Danila Štoka prava izjema v pa narami zamejskega športa, saj ie Danilo edini Slovenec v Italiji, ki uradno tekmuje na italijanskih dirkališčih. Danilo Štoka tekmuje v italijanskem prvenstvu ITI, ki je nameneno motornim kolesom 1000 ccm. To so take «pošasti», ki dosežejo od 250 do 270 km na uro in ki si jih res ne more vsakdo privoščiti. Z Danilom smo imeli krajši razgovor o njegovi dejavnosti, med kate rim smo lahko malo boljše spoznali področje motociklizma. Danilo, kako to, da si se odločil za tako nevarno in «drago» športno panogo? «Od vedno sem se zanimal in sledil motociklizmu, ampak v preteklosti ni v in avtomobilizem sta športni panogi in zara-več privržencev in ki z zanimanjem tekmovanjem o avtomobilih in o stevilo 111 moiociKuzem ^triovav°i°v, se pravi akti ' ^ v teh panogah, še vi sem imel možnosti, da bi lahko tekmoval, tako sem začel šele pred dvema letoma. Z lastnimi sredstvi sem si nabavil motor (Kawasaki) in tako, sorazmerno pozno začel svojo motociklistično «kariero». Zaenkrat se tekmovanj udeležujem še vedno na amaterski ravni, stroške krijem v glavnem sam, finančno breme pa je precejšnje.* Kako se pripravljaš na dirke? Tekmujem za tržaški moto klub «Alabarda», kadar je le možno pa se za dirke pripravljam na dirkalna stezi na Grobniku, čeprav imam pre cej težav pri prehodu meje zaradi motorja, ki ni uradno registriran. Za vsa potrebna popravila in za tehnično pripravo motorja p>a mi pomaga Giordano Faust, ki je na tem področju pravi izvedenec in mi zaradi prijateljstva nudi vse usluge brezplač no. Dodal bi, da bom z veseljem sprejel katerokoli pomoč in vsakogar, ki bi mi lahko pomagal na mehanskem področju. Pristavil bi še, da mi deloma krijeta stroške trvdki Archimoto (izpušne cevi) in Styl Martin (dirkalni čevlji). Trenutno pa se dogovarjam s tvrdko Gedeco, ki bi mi v naslednji sezoni lahko stvarno pomagaia v materialnem pogledu. Če imaš boljše pogoje za pripravo in za tehnično izpopolnitev motorja, narastejo vzporedno s tem tudi možno sti za boljše uvrstitve na tekmova njih. Trenutno sem drugi na skupni lestvici za italijansko prvenstvo in ni izključeno, da osvojim prvo mesto. To bo odvisno predvsem od sreče. Sodeloval sem na štirih dirkah, v Vallelunghi sem zasedel 4. mesto, v Misanu sem bil enkrat 2. in enkrat 3., v Mugellu pa sem se uvrstil na pe to mesto, tudi ker nisem imel primernih gum za tisto progo. Do kon ca sezone sta samo še dve dirki, naslednja bo 31. t.m. v Misanu Adria ticu.» Kaj svetuješ mlajšim ljubiteljem motociklizma, ki bi se radi udeležili tekmovanj? Predvsem nekaj: motociklizem ni tako enostavna šp>ortna panoga in zahteva px>leg določene ekonomske podlage tudi mnogo dobre volje, vztrajnosti in pripravljenosti na marsikatero žrtvovanje, saj je začetek najtežji. Danilu, ki je bil med-drugim dolga leta vratar proseškega Primorja in ki ga pioznajo tudi številni ljubitelji nogometa, smo želeli še mnogo uspehov v nadaljnji dejavnosti, predvsem pa, da bi lahko sklenil svojo prvo in nadvse spiodbudno tekmovalno sezono z naslovom državnega prvaka v kategoriji ITI. Igor Canciani Ul. Ricreatorio. Toplo vabljeni. * * * Planinska odseka pri SK Devin in ŠZ Sloga organizirata 23. in 24. t.m. dvodnevni izlet na Grintavec. Zbirališče in odhod bo naknadno javljen. Informacije pri Brunu Škerku (tel. 200-236) in pri Viktorju Stoparju (tel. 226-283). Veselje in razočaranje Na sobotni VN Velike Britanije v Silverstonu je Prost na renaultu osvojil zelo dragoceno zmago in je njegovo zadovoljstvo po dirki (zgoraj) povsem upravičeno. Ferrari jev pilot Arnoux (spodaj), ki je startal v «pole position« pa s petim mestom prav gotovo ni bil zadovoljen (Telefoto AP) Lokar 5. ^vava potegavščina fti0go£SVetilnika, ni bilo tu, ni ga opazil in sedaj Rfej S s snCno ga l°Pne P° glavi, prav po lobanji, ka-hi ■>niln krepelom, da mu jo malone razbije — zadosti vsega, o bog?! žapo^ sto)i pod svetilnikom, gleda mu v vrh, ki jHhth J1*?11, kakor pri palici, in misli, a vse te misli do eče'° z mesta, kakor kavke pozimi, ko pri-sv0i I1\r*10vine, odganjaš, pa sedajo še bolj drzno 1 Plen. Take so te misli: ti ^esihU oc*meva rezek krik iz nekdanjega berila ’*-* a ~A 1—*—a danes to vendar i® hii tuc*i na kandelabre so jih že, pomnim, a Se drugače. A la lan terne!« Več !!1 «A la lanterne!« - v rabi. C ^dov}^110 rekH. ni več tehnično sodobno. Saj so vešala z namazano vrvjo, elegantno, ten EH-* ne cvili, niti kolesce se ne čuje, le pod-arie)o v stran in duša zleti kvišku, razpne ,| Petničice. °Veškina^'n se mu ie zdel skoro najbolj uporaben, kj* ra5e'ianie — odprta žrela cevi, dim, jama, ki brig ^n° Pred tabo — ne; giljotina — potok 30]r ha\ltrvi' in Potem ti buča kotrlja kdove kam, • Sm kegljišču, ko zdrsne pri metanju pa gre v v^. ^ esno, ni sprejemljivo. Z ročno sekiro — ista i A ,Vrv — to gre še najbolj, se osebno priklada. it zc ' >hi op »v.-ho! 'p xeljhh n a način je od vseh najbolj smešen, če ni to jg Po vseh pravilih modeme tehnike. Tehnika Dr t>oj na tehniki je vse. šj ed ie korakal gor in dol, kakor na straži tli cLSn*CO’ trume gostov iz obedovalnice so od v Ih SvIno mimo njega, on pa je stal še zmeraj ^etji^tdnik je stal kraj njega. Zrl je nepremično lij® {w?nle so se črni naočniki le prikazali, zopet lc®l z tavil predenj široki hrbet in sprehod se je tort^Pbilf ° se mu ie vendar smešno. Spominja se Siv stcwa’ ki se je bil obesil, mlad je cingljal tam jv?e$h0! buljil z iztegnjenim jezikom, posinjel. Zriova. se je nekaj popolnoma čudnega. Ni šlo NniT 0 Vio~i . . ta in — «Doma smo!« Wv P° ulicah — »Sledite mi!» — zapeljalo visoi,ans^0 stavbo, palačo, kako je bila dolga, in .. o cmnl.. i o rvnmiclil Drin je pomislil Prinčič. Čutil se je popolnoma vdanega, popolnoma mirnega in si je govoril: «Bo, kar bo! Jaz sem pripravljen!« Začutil je potrebo po spovedi, po vsesplošni spovedi iz dna, pripovedoval bi bil rad vse, gor iz otroških let mimo svojega dijačevanja in uradovanja — šestdeset let. Ponavljal si je na pol mrmraje: šestdeset, si slikal število šestdeset. Bila* je lepa, okrogla številka, dva hlebčka. Že šes.tica, tako lepo trebušasta, repek zapognjen, čedno, a ničla, okrogla, mastna, zavaljena, kakor mlado ščene. Iz teh šestdesetih let mu je udarjala zdaj na dan neugnana potreba po olajšanju v podajanju — odpreti zapornice, vzdigniti težke zapornice in tu, glej, udarijo silne vode na dan, reke, gnale bi stroje, tovarne, svet bi gnale. «Jaz sem popolnoma nedolžen,« si je govoril, «jaz nisem za las kriv, da se vleče iz temne pranoči človeka ta greh za mano, vleče se za vsemi, a jaz sem mu ubežal davno. Ali z vrvjo ali s sekiro, s smodnikom ali čimerkoli — moja glava je na razpolago.« Toda odgovarjalo mu je, vpletalo se v besedo: »Kriv si — za druge si kriv — za grehe iz davnine di teh te vodi zdaj po mestu.« Dokazoval bi rad, kako je velik v svoji nedolžnosti, kako se je zmeraj trudil — šestdeset let —, da ohrani to brezgrešnost belo, da jo prenese na druge — «Saj, saj!« je vzkliknil, zmeraj jo je iskal in pazil, da se vcepi, prime drugih, vseh, ki pride v do-tiko z njimi. Kakšna vrsta, dolga vrsta! A to je samo njegova zasluga. «Jaz je ne bom, jaz ne! Naj prelije kri kdor hoče!« Dopovedoval si je — in dokazoval vsemu svetu — da že mnogo rodov, njegovih rodov, deset, dvajset, kaj dvajset! sto — «Sto!» — je vzkliknil, ni več prelivalo krvi, da je ta navada že davno opuščena, pozabljena. Ostala je v pragozdu ob neznanih rekah in morjih, kjer zoblje letavina riblje zarod. Hodniki so bili dolgi, odmevalo je. Vrata pri vratih. Neznanec je pogledal pri enih, vstopil pri drugih, se vračal, meril isti hodnik znova, vodil za nadstropje više, drobil po stopnicah. «Ven!», Da, sedaj je hitel. Upokojenemu so se noge tresle, jel se je bati zase, se oziral po mimoidočih, opazil na vseh licih skrb, zaskrbljenost. «Ljudi je treba ustrahovati! Saj to je! Ljudje so ustrahovani, ves svet pognan v kozji rog, v mačji duh. Prestrašenost — vraga, vesoljna uplašenost. Koga se neki boje? Sami sebe! Naravno, koga bi se človek bal na zemlji, če ne človeka. Človek se človeka boji, to je naravni zakon. Zato, ker nima človek ničesar drugega nad sabo — zopet človeka. In tudi ta višji človek se mukoma ozre kvišku in ugleda zopet človeka. In tako do vrha: A na vrhu? Tudi tam je človek. Smešno! Eden sedi drugemu na grbi, eden drugega jaše. Jaši te vrag! Da bi bil vsaj vrag. Branil bi se proti vragu z lahkoto. Človeštvo bi ustanovilo in organiziralo skupno borbo proti vragu. Uspelo bi, ampak vraga ni. Le človek. Ne, vraga ni, le dvonožec, ki je ustvarjen očitno zato, da jaše. Dvonožec dvonožca. Bile so sicer v zadnjih tisočletjih izrečene nekatere besede, ki dajo misliti... ampak dvonožec le hrusta... hrusta, mlaska živahno z jezikom, se oblizuje. Morda niso veljale one besede njemu.« Črni naočnikar je začel prizanašati, zavrl korak, upokojeni je pričel upati. Pot je šla zdaj po samoti, skozi čadasto predmestje, kam le? Razdalja med obema je bila zdaj že tako čvrsto utrjena, da se ni raz rahljala ne na oglih, ovinkih ne skozi gnečo. «Kakor zajme korec vodo iz škafa!« je pomislil in primera se mu je zdela sijajna. «Tako me je zajelo danes zjutraj!« Naročnina: Mesečna 9 000 lir'- celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 6,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 1 1 -5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st, viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri,SPI. primorski M. dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska ZTT Trst ČI»ni«W*J zveze iasoP6• založnikovi Črnci v ZDA zaslužijo manj kot belci NEW YORK — Dohodki temnopoltih ljudi v Združenih ameriških državah so bili od nekdaj znatno nižji od dohodkov, ki so jih beležili belci. To dobro ve vsakdo, ki kolikor toliko pozna zgodovino ali vsaj literaturo ZDA. Za marsikoga pa bo najbrž novost če povemo, da je ostala razlika med dohodki prvih in dohodki drugih kljub napredku raznih gibanj za tako imenovane civilne pravice črncev, v zadnjih dvajsetih letih nespremenjena. To izhaja iz posebne študije, ki jo je za šestdeseta in sedemdeseta leta opravil «Center for the Study of Social Policy», zasebna raziskovalna ustanova, ki jo vodi Tom Joe. bivši funkcionar na ministrstvu za zdravstvo in socialno skrbstvo v Nixonovi vladi. Študija ugotavlja, da črnske družine v ZDA sicer danes bolje živijo kakor pred dvajsetimi leti, da se njihovi dohodki večajo celo hitreje kakor dohodki belcev in da je število črncev v tako imenovanem «srednjem sloju» neprimerno večje kakor v začet ku šestdesetih let. Toda vse te izboljšave so v glavnem navidezne, kajti osnovni pogoj za to, da se črnska družina nekoliko povzpne na socialni lestvici je, da sta redno zaposlena oba roditelja. V resnici pa se dogaja, da medtem ko pri belcih vodi družino ženska le v 14% primerov (kar pomeni, da je mož oziroma oče odsoten ali brezposeln), se odstotek pri črnskih družinah dvigne kar na 47%. Eksplozija v smodnišnici: 3 mrtvi in 4 ranjeni BERGAMO — Trije delavci so umrli in štirje so bili hudo ranjeni za radi eksplozije, ki je nastala v neki smodnišnici, ki izdeluje umetne ognje. Tovarna leži v kraju Osio, in sicer v bližini občine Filago, nekaj desetin metrov od reke Brembo. Zgrajena je bila precej daleč od naseljenih krajev ter je veljala za eno od najbolj varnih po sodobnih predpisih. Včeraj zjutraj je bilo na delovnem mestu sedem delavcev, ki so pripravljali tako imenovane «salamine», ki jih uporabljajo pri vaških šagrah. Nenadoma je silovita eksplozija pre tresla ozračje, sledile pa so ji še dru ge. Takoj po eksploziji so prihiteli na kraj nesreče reševalci, bolničarji z rešilnimi avtomobili, karabinjerji in policija. Reševalci so potegnili iz ruševin štiri delavce, ki so bili precej hudo ranjeni, oziroma opečeni. Za tremi drugimi pa ni bilo spočetka ne duha ne sluha. Pozneje so jih našli, življenje so izgubili: 47-letni Mario Mola, 50-letni Lucio Pinotti in 48-letni Cesare Martinelli. Vsi so bili poročeni ter so živeli v kraju Dalmine. Imena ranjencev še niso znana. Eksplozija v smodnišnici (vrsta nizkih lop) je bila tako silovita, da so popokale vse šipe na stanovanjih v polmeru 4-5 km. Tragičen konec «tobruškega čarodeja» NISCEMI (Caltanissetta) - Vittorio Scifo, ki je bil v južni Italiji bolj znan kot «tobruški čarodej», je včeraj tragično zaključil svojo čarovniško kariero, ki je bila marsikdaj v nasprotju z zakonom. V ponedeljek v poznih večernih urah, ko je Scifo, kot je navada v toplih krajih, sedel na glavnem trgu v kraju Niscemi, da bi se ohladil po dnevni pripeki, se mu je približal neznanec, najbrž ne domačin, ki ga je poklical po imenu, nakar mu je iz strelil v obraz nekaj strelov iz samokresa. Prve preiskave doslej niso obrodile nobenih sadov, morda pa tukaj ne bo odveč, če na kratko obnovimo kariero «tobruškega čarodeja». Možakar je zaslovel tam konec šestdesetih let. ko je na sedišče pri spelo več prijav proti njegovi čarodejski dejavnosti. Obtoževali so ga, da je izkoriščal vražje vernost ali morda bolj preprosto obup staršev in svojcev, ki so k njemu peljali svoje bližnje, da bi jih ozdravil, potem ko so zdravniki ugotovili, da za bolnike ni rešitve. Na ta način, ne da bi bilo vidnih uspehov pri zdravljenju, je izsilil večje vsote denarja. Zaradi goljufije in suma, da je povezan z mafijskimi krogi so Scifa premestili v severno Italijo, v okolico Savome. Debeli Albert se igra Medved Debeli Albert je osrednja privlačnost nekega ameriškega PJ ff V Bostonu se je izkazal kot odličen košarkar (Tele* j Zadnjo, leta je ožigalkarjev vedno več Znanstvena odprava bo proučevala meduze RIM — Iz Fana pri Anconi se je včeraj odpravila na morje znanstvena odprava bolonjske univerze, ki jo vodi prof. Piccinetti in katere naloga je preučevati meduze, ki živijo v Jadranskem morju. Prisotnost meduz, trdijo na bolonjski univerzi narašča iz leta v leto. Zanimivo je, da jih do leta 1977 v zaprtih morjih, kot je Jadransko, sploh ni bilo. Za sedaj znanstveniki tega pojava ne morejo obrazložiti. Zavračajo pa domnevo, da je prisotnost meduz povezana z manjšo onesnaženostjo Jadrana. Zanimivo je tudi dejstvo, da meduze živijo tako v toplih tropskih morjih, kot v ledenih severnih in južnih. Njihov življenjski ciklus je zelo kratek, saj traja življenjska doba meduze pičlo leto dni. Meduze imajo na lovkah ožigalke, s katerimi povzro čajo bolj ali manj nevarne opekline. Izločajo namreč poleg drugega, strup, ki je podoben histaminu, opekline pa se zdravijo zelo počasi. Rana ostane lahko odprta, še zlasti pri otrokih. tudi več mesecev. Ugotavljajo tudi, da so najbolj izpostavljeni deli tele sa, vsak kar zadeva opekline, ki jih povzročajo meduze, gornji del trupa in obraz. Znanstveniki so razdelili meduze v 9 tisoč različnih vrst, od katerih pa v našem morju živijo le tri: chely saura mediterranea, pelagia noetilu ca in colmyma tubercolata. Primorske zdrahe v Kopru KOPER — Kljub počitnicam v gle dališčih pa nekateri slovenski gleda liski delavci trdo delajo. V koprskem gledališču je na primer režiser Bran ko Kraljevič zbral 13 igralcev iz šti rih slovenskih gledališč, ki skupno že nekaj tednov vse popoldneve in ve cere, pozno v noč, pripravljajo novo izvedbo «Primorskih zdrah». «To je ena najboljših komedij, pre vedenih v slovenščino, značilna po svojem kontovelskem (vas v bližini Trsta) narečju. Prav zaradi tega je to Goldonijevo delo posebej med Pri morci zmeraj poželo veliko naklon je nost. Upamo pa, da bo spravilo v smeh tudi prebivalce drugih sloven skih krajev. Računamo namreč na gostovanja v avgustu in morda še septembru. Mislim tudi, da je ta ko medija primerna za čas, ko se lju dje srečujejo z vse resnejšimi pro blemi in težavami in ko je vse težje razbiti slabo razpoloženje. Igra je sicer hvaležna zaradi dobrega besedi la, vendar je pred režiserjem težka naloga — postavitev (dobra ali sla ba) je odvisna predvsem od njega,» je povedal režiser Branko Kraljevič. Nastopili bodo v glavnem znam igralci, nekateri med njimi (na pri mer Jožko Lukeš in 7,lata Rodoško va) so pred dolgimi leti že igrali v Goldonijevih Zdrahah. Iz tržaškega Zdravstvena enota v krizi BARI — Devet od enajstih načelnikov — dva sta na dopustu —, ki so člani urada skupnega vodstva Krajevne zdravstvene enote Bari 9, je odstopilo. Na to enoto sta povezani konzorcijska bolnišnica «Policlinico», ki je največja bolnišnica v Apuliji z več kot 2000 poste Ijami, ter bolnišnica «Cotugno» v Bariju. V pismu ki so ga prizadeti poslali pristojnim oblastem, pravijo, da ne morejo več sodelovati, ker so nastale v ustanovi neznosne razmere. Vzroke je treba po iskati v nezadostni zasedenosti delovnih mest in majhnim finančnim sredstvom. WaterIoo se še obrestuje BRUSELJ — Že skoraj 270 (točneje 268) let je poteklo od slavne bitke pri Waterlooju, kjer je vojvoda Wellington premagal Napoleona, potomci omenjenega vojvode pa še vedno prejemajo nekakšno najemnino za bojišče in rento, ki jo je Wellingtonu leta 1815 priznal holandski kralj in pozneje potrdila belgijska država. Pa nikar ne mislite, da gre morda za kakšno simbolično vsotico: potomci slavnega vojskovodje spravljajo v žep okoli 80 milijonov lir na leto. Valonci so se zdaj uprli tej davščini in zahtevajo njeno ukinitev, češ da gre za torek, 26. julija, na Titovem ^ tem pa se bodo iz večera Anty. selili — kane, Lipico, 25 se bodo iz večera v Piran, Izolo, Mare w Novo ___ ____ _____ Gorico, ^ . avgusta bodo nastopili v ajj Ljubljanskega festivala, Sos: g0 do v zamejstvu in prav Soi katerem drugem slbvenskem ^ jfJ portoroškem avditoriju ali ^ m njeveški tržnici (kjer bi ‘fl tft. taka uprizoritev) pa menda nastopili, ker z odgovornim* pftf šnjimi delavci ne najdejo ^(jO1 jezika. BORIS n, v. Gogolj: Taras Buljba a-) Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana