Knjievna poroila
pridobiti vse bogastvo in razkoje. S tem darom ga bajna bitja poplaajo za njegovo dobrosrnost in duevno plemenitost. Vendar pa si osreenec s takim udenim sredstvom le ne more pridobiti srca, loveka. Prstan mu sicer pri* pomore k najirnejemu uresnienju vseh elja, ki zadevajo materijelne dobrine, ob princesi Vijoli pa arodejna mo bajila usahne in Stanko vrne prstan vilam in ele njegova lastna milina in dobrota mu naklonita kraljino. V tem lei etino? vzgojna ost te pravljice. Ob stranskih osebah gospa Evfemija, ministra Rigo* mir in Rogoslav itd. prav dobro opazi, da je igro spisal Milinski, ki v njem vse bolj prevladuje ironizajoi ton kot pa zmisel za naivno pravljienje.
Miran Jarc.
Hauptmann Gerhart, Potopljeni zvon. Dramatska bajka v petih dejanjih. Poslovenil Anton Funtek. V Ljubljani 1923. 124 str.
To delo protejskega pisatelja je delalo prevajavcu nemale teave e po svoji vsebini, ki jo je teavno zajeti. Glavna fabula je namre bohotno prerastla s sestavinami nemke pravljine romantike, ki dajejo delu tako znailno barvo, da so skoro glavna stvar, saj se Potopljeni zvon prav zaradi njih imenuje bajka. Kdor vzame sam tekst te bajke pred sebe, ga bo stavil v dobo, ko so se pojavljali prvi poetki kranstva med poganskimi Nemci, toda Hauptmann ga s podrobnim popisom interieurja Henrikovega stanovanja jasno opozori, da se vri dejanje med Nemci neposredno pred nastopom Lutra! S tem prihaja v umevanje celotne bajke nov, vaen motiv: ta bajka igra v asu preloma med srednjim in novim vekom! Toda naj se vsebina in poetova zamisel tolmaita tako ali drugae, pravljini motivi so nje bistvena, mogoe celo glavna sestavina, in ti motivi so vseskozi izrazito nemki.
Prevajavec je bil tukaj postavljen pred odloitev, ali naj tem motivom njih izrazito nemko barvo vzame ali jim jo pusti. Funtek se je odloil za prvo in je s tem el predale. Na mesto zelo plastino izdelanih figur nemkega prav? ljinega sveta je moral postaviti precej brezbarvne figure slovenskega mito-loginega in pravljinega sveta in s tem je cela bajka e v zasnovi zvodenela. Tako mora Funtek namesto Frevrja postaviti brezbarvnega solnnega boga (74), ki mu slui tudi za prevod Balderja (89), katerega drugod (91, 106) sloveni s Svarogom. Enako je Freyo zamenil z ivo (89, 99). Nasprotno pa so Druten* /6pfe poslovenjeni preprosto s kite (26) in je Henrikovim zarotilom puena njih notranja nemka oblika (72, 84), dasi Slovenec, ki ne pozna nemke frazeo* logije, vsega tega ne more razumeti. Stara Wittichen je prav po nepotrebnem oigosana z Jagobabo in enako je preprosti uitelj v slovenskem prevodu spremenjen v nemko zveneega kantorja.
S tem je umevanje celotnega dela otekoeno ali naravnano v krivo smer, v podrobnostih pa ga pogosto oteuje raba mrtvih, slovarskih besed tako zelo, da so vasih kakni verzi umljivi le s pomojo originala: jaglecev dobi tam, ljubic, mrazovih sestric (5); po vigredi zadarja (8); neuvezano => unbefan* gen (56); naval ez dan, poljub v noeh (67); razvratnica freches Ding (Pre* drznost ti! 70); in o stvareh ne vem ni prekostopnih = iiberstiegen (=> ver* stiegen, prenapet, 79); razvraten in razvratnost rabi (79,80) za ruchlos, Ruch? losigkeit namesto brezobziren, bogokleten, preklet; udelava = blindhassend vviitet (81); odporno = widerwartig (sovrano, 82 tukaj je tudi prezrl, da misli Henrik z besedo Dummheit upnika!); ki v lag vale se = langsam (89); teko je v dninarski navlaki dar ohraniti nebes, ki ne dri ga solnnodijnega nobena skoba = in ali dem TagelohnerAVerkelkram dies himmlische Geschenk nicht einzubiiBen, das sontienduftig keine Klammer halt, ist schvver (91);
314
Knjievna poroila
utvor uborni = armseliger Spuk (102); rni pah => Qualm (105); kaj uli was fackelst du (109); orehi gluhi so germanizem nam. prazni, puhli (112); svetopetci = Heuchler (113). Veina teh in v sledeem navedenih napak izhaja iz nekake preozke prevajaveve perspektive: preve bojee lepi na pomenu posamezne besede ali verza in premalo gleda na pomen opisane situacije, na vsebino in zmisel celotnega teksta.
Neredko je prevajavec zmisel predloge samovoljno spremenil ali celo na= pano razumel: ako se stric bi usajal na (!) me =" bose sein (8); postavi kozelek ni mach a Mandla, ker se kozelc postavi na glavo in ne po koncu, kakor je tukaj treba (14); in ako mislim, se mi zdi, da sanjam (da so bile sanje saj pravi v naslednjem Gotovo, sanjam tudi z d a j, 15); Henrikove besede (1819), ta vana izjava, so napano razumljene, tudi se Henrik ne trudi, da bi se sklonil (saj lei!), ampak vzravnal in pravi v originalu: Ne maram krone! Ljubezni le! Ljubezni! (= se mi hoe); Negla je ostanek, ne lonek (20); Zvezde so luknjice in solnce je velika luknja v prazno bi bilo pravilno, kakor pravi pri Hauptmannu starka tudi, da naj Bog prime za ibo (in ne ona), ker so plaljivci, bojazljivci in ne klopotci (30); bodi v slast = nimm in acht (poglej!) je po nepotrebnem poentirano, v ovsenico buha v o 1 (nam. bik!) pa kae, da Funtek besedila ni razumel ali pa je po nepotrebnem! skual ateeve nedostojnosti omiliti (33); med mezinec (nam. palec!) in kazalec (58); in v njega rov e zdrsnem e s teboj s tem rovom misli ate po svoji naturi in govorici ba Rutico, zato je prevod napaen (68); koga si pahnil ez vodnjak v propast = wenn stiessest du hinab den Brunnenstein (123) Rutica mu oita, da je ez ograjo vodnjaka, na kateri je sicer sedela, po njegovi krivdi la v vodnjak sam, v svojo propast!
Zelenovampnik (108) in sekira sprona (119) so nerodno po nemkem kalupu odlite besede; v prvem sluaju bi se lahko reklo zeleni vamp, vampe, vampnik, v drugem bi bila sama sekira popolnoma dovolj! lovek se po pravici zaudi, e bere pri Funtku tod (117) ahjcelo ondod (69,71) namesto preprostega in pravilnega tu(kaj). Pravilen gen. pl. je okovov (61), kdor pa pie vun (80), bi moral pisati tudi vus, kar je enako pravilno. Par verzov se da z lahkoto popraviti, e suponiramo v njih tiskovne napake in jih po= pravimo tako: Ti pridi sem, pomagaj, da zakurim (20); nam ne pojo lepo. Ni njemu ne (30); strmel bi, elel, upal, se osmeljal (62); Z njim veje slave ne dobi (68); v sramoto bridko krenemu svetu (70); v smeteh e sikofantske due ni (72); prostaine ki trati dan za dnevom (92); in brez odbleska lui izgubljene (117).
Vse te opazke ne morejo zmanjati vrednosti in cene dela Funtkovega, ki se je tudi v tem prevodu primerjaj n. pr. str. 107. in 108.! pokazal starega in znanega mojstra. Naj bodo dokaz, s kakim zanimanjem sem zasledoval pot, po kateri je prevajavec skual reiti to ne ravno lahko, prej celo zelo teavno ' nalogo. Mogoe bodo tudi nekoliko koristile, preden bo ta arobna bajka, .
kakor se, namerava, stopila na nase odre. J. A. O. Al v ,* >
Fr. Milinski: Gospod Fridolin olna in njegova druina. Veselomodre rtice. I. V Ljubljani 1923. Splona knjinica, zv. 5. Natisnila in zaloila Zvezna tiskarna in knjigarna. St. 72.
Fridolin olna: Dvanajst kratkoasnih zgodbic. II. Splona knjinica, zv. 21. Ista zaloba. Str. 72.
315
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si