kar ivljenja, kakrno se zaznava, brez ozira na daljne monosti simboline interpretacije. Tu se pokae njegova izredna pesnika sila, prav tako iva v mogoni prozi, kakor v redkih verzih, ki jih je vpletel v svoje pripovedke. , p
Ante Petravi: Trce tudije i portreti.
Split 1917. Zaloila Knjiara Vinka Juria. Str. 175. Cena K 4-. Ta tretja zbirka Petravievih lite-rarno-estetskih tudij se pea zlasti s hrvako-srbskimi knjievniki, v enem lanku razpravlja po Thovezu o noveji italijanski liriki, a omenja tudi Slovence; v tej knjigi je portretiral Silvina Sardenka, Kar je napisal o njem, ni tudija, ampak seznamek motivov Sardenko-vih pesmi, kolikor jih je V mladem jutru in v Romi, ter nekaj zgledov njegove verzifikacije, katero primerja glede blagoglasja s Paulom Verlaineom. Analiza Sardenkove duevnosti se po Petraviu glasi tako: Silvin Sardenko je isto religiozen pesnik; vendar ni pesnik religiozne filozofije, ampak lirik nenega religioznega uvstvovanja. V njegovi liriki zadene malokdaj ob veje in globlje refleksije. e premilja, so to premiljevanja njegovega srca. Pri njem govori vedno srce, srce neno, otroko, iskreno. Pamet moli, ne modruje. Njegova iva vera se ne spotakne nikjer ob nobeno teavo in se vsled tega dosledno ogiblje raz-matranja (?), Problemi, ivljenjska vpraanja, notranji duevni boji se mu nikdar ne vrivajo. e ga kakna misel prevzema, je to samo minljivost vsega na svetu: pa ta misel e utrjuje njegovo vero. Zanj obstoji torej samo versko uvstvo, ki se mu je polastilo srca e v otrokih letih in ki ga izraa in odeva vedno umetniki, ,, Meditiranje ga takoj utrudi, zato prosi milostno nebo, da mu ali da peruti kakor ptici, ali da mu skraja ivljenje, ki mu mori duo. Tako preene s uvstvom kviku srca! vsak duevni nemir, ki mu je za hip skalil jasnost. Po formi svoje lirike je Sardenko na enem prvih mest med novostrujarji, ki so vlili slovenski liriki novega ivljenja in jo obogatili z novimi muzikalnimi formami, ,, Sardenko je po izrazu in stilu neoromantik, po vsebini pa je tudi realist (V mladem jutru), ker je upodobil versko ivljenje vasi, kakrno je v resnici po naih vaseh: religija obsega dobren del vakega ivljenja. Kadar pisatelji riejo druge strani vakega ivljenja, jih imenujejo realiste; ali ni Sardenko v izraanju verskih uvstev pokazal resnino duevno ivljenje vakih ljudi? f ^
Glasba.
Koncert Glasbene Matice.
Svoj prvi, lastni koncert v letonji sezoni je naa Glasbena Matica priredila v nedeljo 18, novembra ter ga. v sredo 21, novembra ponovila. Koncerti v velikem obsegu sedaj niso mogoi; ker im dalje traja vojska, tem tee je dobiti celoten orkester. Zato je Glasbena Matica sklenila prirejati letos koncerte v obliki, kot smo doiveli ravnokar izvajanega, da so poleg pevskega zbora: enskega, mokega in meanega nastopili tudi solisti,
Gd, Delica Buar, koncertna pianistinja iz Budimpete, rodom Ljubljananka, je imela topot prvi
priliko nastopiti kot izvebana umetnica na domaih tleh. Igrala je Weber-Tausigov Poziv na ples, Lisztovo Harpino etudo in dve C h o -p in o vi skladbi: a) Nocturno v Cis-molu in Etudo-Vihar, Njen nastop je zelo dostojen in simpatien, njena igra tehnino neoporena: gladka, kar mo iziena, elegantna; po drugi strani pa se nam je ton zdel vendarle nekam tenak in ibak in smo si semtertja eleli ve temperamenta, ve ognja. To zlasti pri Chopinovem nokturnu. Najbolj nam je ugajala v Weber-Tausigovi skladbi Poziv na ples. Hvaleni smo ji, da je v svoj spored uvrstila tudi to odlino, slavnoznano, pa saj pri nas redko izvajano skladbo,
Gd, Cirila Medved, koncertna in operna pevka iz Gorice, je istotako e mlada mo. Njeno sodelovanje v matinem koncertu je bil njen drugi javni nastop v Ljubljani, Gd, Medvedova je brezdvomno nadarjena in vobe dobro olana pevka. Njen glas ima prijazen timber, je sve in proen; koda, da ni nekoliko izdatneji in zlasti v viini bolj izglajen. Pri koncertu je le deloma uspela. V Massenetovi resni ariji iz opere Werther ni prila kdovekdaj do veljave, bolj vsekakor v veselokominih spevih: v Thomasovi Stvrienne iz opere Mi g n o n in v Bizetovi Segnadilli iz opere C a r m e n. e najraji smo jo posluali v pesmih naih domaih skladateljev: v Pavievi Pesmi, v Emil Adamievi Na 1 i p i c i z e 1 e n i in v dr. B e n j a -min Ipavevi Ciganka Marija, Zadnjo je morala ponoviti. Najmanj nam je bil ve njen nastop; kajti tisto samozavestno in hkrati smeno pokimavanje z glavo in predomae pozdravljanje z znanci in obo-evatelji se v koncertni dvorani ne spodobi,
enski zbor Glasbene Matice je imel pri tem koncertu izredno teko nalogo. Izvajal je pet Anton Lajovevih dvo- in triglasnih pesmi s spremljevanjem klavirja. Veselili smo se teh krasnih pesmi naega mojstra Lajovica, a koncert nam al ni nudil tega, kar smo priakovali. Ni pa tega kriv skladatelj, tudi zbor ne tolikanj, ampak to, ker je bil klavir za sto grl broje zbor preibek nositelj in je pri veini pesmi razen pri Pesmi Primorke v zboru skoro utonil, Vsled esar klavirski part, ki je ravno pri La-jovicu vseskoz samostojen, tako izrazit in slikovit, ni priel povsod do veljave, zbor pa je ob preibki opori vekrat padel, detoniral. Pristavljam pa takoj, da je gd. Dana Koblerjeva spremljala na klavirju izborno kakor vselej. Ve, kot je storila, ni mogla. Tukaj smo se zopet nekaj vanega nauili, to namre, da je treba za uspeno izvajanje koljivih skladb napraviti tudi glede tehnine plati soliden proraun. S spremljevanjem orkestra govorim seveda le kot teoretik oziroma izvajane z manjim, izbranim zborom bi bile Lajovceve pesmi, ki so bile sicer temeljito natudirane, veliko bolje in lepe uspele,
Najve uitka so prinesli moki in meani zbori. Emil Adamiev Vasovalec, krepak, fantovskoporeden, zloen v narodnem tonu, in dr. Anton Schwabov Veer na morju z izvrstno zadetim romantinim miljejem sta bila krasna. Vasovalca so pri obeh koncertih ponovili. Zasluil je. Vendar bi jaz za svojo osebo raji dvakrat zapored poslual Veer na morju,
352
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si