Zavod olskih sester III. reda v. Mariboru.
Drava loi mesto Maribor na dve strani: juna je na desnem bregu s staro cerkvijo sv. Magdalene, in severna je na levem bregu. Ta stran je pravo staro mesto z lepo obnovljeno stolno cerkvijo, kofovskim dvor-
cem, in mnogimi krasnimi zgradbami, ki se razprostirajo sedaj e tik do holmca Kalva-rije".
Od junega kolodvora vodi lepa Tegett-hofova cesta mimo nove cerkve in samo-
Zavod olskih sester III. reda v Mariboru.
stana o. franikanov in mimo dvorca, ki je bil prej last grofov Brandisov, po Dvorski ulici v Koroko predmestje.
Stopimo-li iz Dvorske ulice v Schmide-rerjev drevored, obstane nam oko na lepem poslopju, z vitkim zvonikom in prostranim obzidanim vrtom v ozadju. To je dom olskih sester III. reda sv. Franika, v Korokem predmestju najveje poslopje.
Poslopje, kakor nam je kae podoba, je dozidano ele leta 1896.; radi prepilih prostorov se je moralo vzdigniti za jedno nadstropje.
Neznaten je bil zaetek tega zavoda. Ko je blagi vladika Anton Martin Slomek prestavil kofovski sede iz S t. Andreja na Korokem v Maribor, skrbel je najprej, da na
domaih tleh vzgoji domae sinove za dune pastirje, kar se je velikemu mou tudi posreilo.
Ker pa prava ljubezen nikdar ne praznuje, tudi skrbnemu vladiki ni zadostovalo lepo tevilo vestnih, vnetih duhovnikov. Skrbel je tudi za dobre uitelje po mestih in po deeli. Sam je pisal potrebne une knjige, in esar sam ni mogel storiti z lastno roko, izroal je spretnim moem. A e ve je hotel storiti za ljubljeni narod. Vedo, da le dobra mati more vzgojiti dobre otroke, elel je deklicam, bodoim materam in gospodinjam, oskrbeti primerno vzgojo, katero je hotel izroiti redovnicam. Zato je elel dobiti v kofijo redovnice, ki bi se peale z vzgojo enske mladine. Ni sicer doivel prihoda re-
dovnic v Maribor, ker ga je dne 24. kimovca leta 1862. ugrabila bleda smrt. Toda e na smrtni postelji je priporoil gospej grofici Brandis, predsednici gospejnega drutva, in rajnemu kanoniku Kosarju, naj ne mirujeta prej, dokler ne pridejo redovnice.
Ta zadnja elja blagega vladike se je izpolnila na dan sv. Terezije 1. 1864. Pozivu gospejnega drutva so se odzvale olske sestre v Algersdorfu pri Gradcu in poslale v Maribor tri sestre, ki naj bi prevzele malo sirotinico. V stanovanje so jim prepustili polovico najmanje hiice v Schmidererjevi ulici. Leta 1866. so osnovale sestre poleg sirotica in ole za rona dela dvorazredno zasebno dekliko olo; sedaj so se preselile v vejo hio iste ulice. L. 1869. so to hio kupile in istega leta postale neodvisne od grakega samostana, uredivi lastno provin-cijo z materino hio v Mariboru, kjer so si odslej vzgajale bodoe redovnice poleg go-jenk v zavodu. To je zaetek samostana, katerega nam kae slika.
L. 1874. se je razirila dvorazredna zasebna ola v estrazrednico in leta 1875. je dobila pravico javnosti. L. 1892. je podelilo ministerstvo za uk in bogoastje z odlokom dne 14. pros., t. 831, pravico, osnovati zasebno ensko uiteljie.
L. 1890. so sestre uvedle otroki vrtec z nemkim, 1. 1894. vrtec s slovenskim jezikom. Sestrazredna deklika ola je postala z letom 1894. vadnica, katera se od L 1896. razirja s slovenskimi vsporednicami.
Od 1. 1896. ima uiteljie vsled minister-skega odloka z dne 20. vel. travna 1. 1896., t. 12.158., pravico javnosti; obsega tiri letnike, pripravljalni teaj in teaj za uiteljice ronih del. Koncem olskega leta 1896.97.
Prospekt.
Nove slovenske oglednice so ravno sedaj izle v Celovcu. isti dobiek je namenjen drubi sv. Cirila in Metoda. Risane in tiskane so jako lepo in predstavljajo v vkusno sestavljeni skupini, katero prepleta lipovo vejevje, slovensko narodno olo v Velikovcu, vojvodski prestol na Gosposvetskem polju in spominik celovkega zmaja s slovenskim junakom Blagoco; torej pomenljive spominike iz raznih dob, ki kaejo na slovensko pravljico davno minulih asov, na boljo narodno preteklost in na upapolno sedanjost in bodonost. Dopisnice nosijo tudi znana Gregorieva verza:
Orodje v desni, v levi me Svoj dom gradimo se bore!"
je tel zavod 509 gojenk, na uiteljiu samem jih je bilo 136.
Gojenke, stanujoe vvsamostanu, so bile veinoma s spodnjega tajerskega, Kranjskega in Korokega; nad polovico jih obiskuje uiteljie.
Naloga zavodu je, odgajati deklice v pravem kranskem duhu, pridobiti jim vse potrebne kreposti in vrline, posebno vljudno in dostojno vedenje pa ut za mirno domae ivljenje; pouiti jih hoe v vseh enskemu spolu potrebnih vednostih, da morejo ustrezati vsem zahtevam prihodnjega poklica. Zavodu poglavitna naloga pa je vzgojiti omenjenim trem deelam vzglednih katolikih uiteljic. Za to teko nalogo si prizadevajo sestre z vsemi sredstvi, in dosegajo tudi lepe uspehe.
Kako so pa sestre nakupile toliko prostora, kako postavile tako veliko poslopje? Ljubezen, ki vse premore, zmogla je tudi to. Razven pokojnega knezokofa J. M. Stepi-nika, ki je bil zavodu vedno naklonjen, in mil. gosp. knezokofa M. Napotnika, nale so sestre dobrotnikov vseh stanov in po vseh krajih.
Prvi in najveji dobrotnik zavodu je pokojni cesar Ferdinand Dobrotljivi, drugi pa je sedanji presvitli cesar, deelni oe Franc Joef L s presvitlo cesarico Elizabeto. Pa kdo more preteti vse dobrotnike ? Trditi smemo po pravici, da ni deele avstrijske, ki ne bi bila pripomogla z vejim ali manjim darkom rastoemu zavodu do cveta.
Res je, marsikateri dolg skrbi predstoj-nitvo e danes, in e bo minulo nekaj let, predno se zmanja to breme, a niti to jih ne ovira in jim ne omaje trdne vere v bojo pomo.
Tiskane so v peterih barvah, namre: rudee, modro, svetlo-zeleno, temno-zeleno in bronasto-rujavo. Jeden komad stane 5 novcev. Naroila pri M. upanc-u v Celovcu.
Podporno drutvo ga slovenske visokoolce na Dunaju je nedavno razposlalo svoje deveto letno poroilo, iz katerega se vidi, daje imelo v letu 1897. 1533 gld. 4 kr. dohodkov in 1190 gld. 64 kr. strokov. Za darove se odbor iskreno zahvaljuje in prosi novih prispevkov.
Darove sprejema v. gospod Franc Janar, monsignor, papeki astni komornik, upnik nemkega vitekega reda, Dunaj, L, Singerstrasse 7.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si