ZAPISKI
Alfred Tennvson: Henoh Arden.
Iz angleine prevel J. Debevec. Izdala in zaloila Vigred. Ljubljana, 1931, str. 45.
Prav je, da se je poslovenila ta lepa pesnitev anglekega klasika Alfreda Ten-nvsona (18091892), ki je postala e dol-nostno tivo v vseh zapadnoevropskih olah in jo predpisuje tudi nae prosvetno ministrstvo, ter se je tako omogoilo nje poznanje tudi naim dijakom. Pa ni treba samo s tega pedagoko-literarnega stalia slove-nitve pozdraviti, ampak bo tudi vsem, ki se zanimajo za stalne vrednote svetovnih literatur, prila prav. Saj imamo tako malo prevedenega v vezani besedi iz angleke poezije. Ta pretresljivo lepa tragedija mornarja, ki gre v svet iz ljubezni do druine, se po desetih letih vrne in dobi eno poroeno in sreno ter se ji iz ljubezni ne izda, da ji ne unii sree, ni samo velika umetnina, nego tudi prelep zgled poromantinega poetinega realizma. Vsebuje mnogo idealizma, rtve, herojstva, toplega lovekega uvstvovanja, boli, robinzonske eksotinosti, same lepe in dobre ljudi, pa vse v lahnem epinem pripovedovanju, v plastinosti pokrajine in ivljenja. Je odraz dobe, ki se je iz krikov bvronovskih idejnih protestov zagledala v tiho bol malega ivljenja, ko se je prej vsemogona, edino etina osebna sprostitev podredila vrednosti vije vrste kolektivu, srea enega loveka srei druine. Torej: romantino individualno herojstvo rtve in realistini objektivni altruizem v idili in tragiki ivljenja.
V Debevevem prevodu, pisanem v nekoliko starinskem jeziku z vidnimi slovanskimi vplivi (kar bi navsezadnje odgovarjalo letu postanka pesnitve, 1864), moti najbolj kon-avanje stavkov v sredini verza, kar razbija lahkoto ritma, nujnega pri taki preprosti poeziji, in pa tevilna maila, ki imajo za posledico nezgoeno pa tono izraanje situacije in s tem oslabelost poetine sile. To je tudi vzrok, da je prevod pri 910 verzih v originalu narastel za 43 stihov, kar ob poznano kratkem izraanju anglekega jezika ne bi bil nikak greh. Vendar pa ima prevod dovolj posreenih mest (Henoh na otoku!) in v celoti pride do popolne veljave. Prevajavec je dodal tudi potreben uvod.
Tine Debeljak
Camilla Lucerna: I. Protheus-
Goethe. II. Studie zur Goethes Ratsel-dichtung Das Marchen, Zagreb 1932. Pri-godom Goetheove proslave.
Zagrebka sekcija Udruenja univerzitet-sko obrazovanih ena v Jugoslaviji je poastila stoletnico Goethejeve smrti z drobno lino publikacijo dveh krajih razprav e poznane literarne zgodovinarke in raziskovalke Goethejevih pesnikih del, C. Lucerne. Povod, ob katerem je nastala broura, je silil s svojim jubilejnim obilejem, da se je avtorica omejila le bolj na sploni prikaz,
Najmanj umevna Goethejeva pesnitev je pa njegova tretja pravljica, nazvana enostavno Das Marchen. Vsa je prepletena s simboliko neloginih, protirazumskih sanjskih slik. Kopica oseb se vozlja in spet razpleta v njej. Vsaka oseba nosi s seboj nekak soj skrivnega pomena. Stoje pa edino pomeni treh oseb zlatega, srebrnega in bronastega kralja: modrost, videz, sila. Okrog njih se vrti ivljenje vseh ostalih prikazov, ki se vrtinijo v svetlih arabeskah, v fanta-zmagorijah barvno impresijonistieno podane pravljine osnove,, ki je vsakdanja ter poznana iz motivnega kroga Tovari. Zaarana kraljina, kraljevi, ki jo skua dosei, ter jo dosee navsezadnje s portvovalnostjo svojega tovaria. Splono poznan pravljini motiv, v knjievnost zapadno evropskih narodov ga je uvedel e Straparola. Odkod je bil Goetheju poznan, morda iz otroke pravljice, morda iz literature, doslej e nisem izsledil v literarnih historijah. Osnova, katero je Goethe prevzel, ga je opraviila pri izbiri naslova, vse okroje pa, s katerim je oivil in izliil pramotiv, je nepravljino, samo razumsko skonstruirano, nejasno simbolizirano ter alegorina sceni-nost, ki je bila Goetheju domaa iz roko-kojskega miljeja na Weimarskem dvoru, kjer je ivel. Zato Goethejeva Das Marchen ni pravljica, najmanj pa pravljica za otroke, ker je le nejasna gmota posameznih, morda kozminih simbolov. Sicer so nekateri simboli, kakor reeno, razreeni v pesnitvi sami in bi se na njihovi osnovi dalo reiti tudi ostalo, vendar pa so vezi med posameznimi figurinami tako zabrisane in so njihovi odnosi med seboj tako skrivnostni, da je pa precej odveno iskanje konno-veljavnega odkritja idej, katerih nosilci naj bi bile posamezne osebe. Plimajoa razteg-
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si