POLJSKO SLOVSTVO
C tefan Papee: Cvetovi na ledini. Fiszer i Majewski. Strani 206. Poznan, 1929. Poljski literarni publicist in gledaliki kritik tefan Papee, med igar spisi je treba omeniti predvsem razpravi Gledalie tefana eromskega in Baladni misteriji Emila Zegadlowicza, je lani izdal knjigo pod gorenjim naslovom, posveeno sodobni kulturi Velikopoljske. Knjiga ni zanimiva samo za opazovalca novejega poljskega kulturnega ivljenja, ni samo informacija, marve je pomembna tudi po svojem kulturnem namenu. In ta je, biti dokument in argument Velikopoljske, Maioris Poloniae, ne sicer njene preteklosti, saj te ni mogoe zatajiti, niti je ni treba zagovarjati, marve njene sodobnosti. To je v bistvu poskus, ovrei splono razirjeni nazor o kulturni neaktivnosti Velikopoljske, katerega in-iciator je bil literarni zgodovinar Aleksander Briickner, ki je opremil to zemljo s prilastkom v osnovi nepoetina. V tej oznabi bi bilo nemalo resnice, e bi se ozirala predvsem na drugo polovico preteklega stoletja, ko je oit, a tudi razumljiv kulturni zastoj, povzroen po politiki nemkega imperializma. Toda Briickner je ponovil svojo krilatico tudi v svoji Zgodovini narodne poljske literature, ki je izla 1. 1924. In vendar je, izreena brez pridrka, krivina, saj so i na tej ledini pognali cvetovi poljske literature radi tega je razumljiv avtorjev indirektni protest, tem bolj, ker nas slika dejanskega kulturnega poloaja prepriuje o neupravienosti omenjenega nazora. Te podobe nam sicer priujoa knjiga ne odkriva v celoti, ker ni velikopotezno sintetino delo, marve v fragmentih, ki so plod osebnega izbora. Vendar nam nudi pregled vsaj vseh glavnih literarnih osebnosti, dasi ni objela vseh, kakor pravi avtor nekje sam, prav tako pa nam posreduje sliko vseh pomembnejih dogodkov in pojavov. Razdeljena je v devet vsebinsko loenih poglavij z obirnimi dodatnimi biografskimi in bibliografskimi opombami, ki so klju v zakladnico obirnega materiala za kulturno ivljenje Velikopoljske. Posebi govori pisatelj o delu kulturnega organizatorja Bernarda Chrzanow-skega, o pesnikih Janu Kasprowiczu obirno razpravlja o dramskem misteriju Marcliott in St. Przybyszewskem, analizira med novejimi Romana Wilkanowicza, pesnika humorista-satirika in enako religiozno usmerjenega St. Ba.kowskega, ki je izdal v poslednjih letih ve pesnikih zbirk. A za povojni as najvaneji sta poglavji Eks-presionistino gledalie Jurija Hulewicza in Emil Zegadlowicz v Poznanju. Izmed njiju je prvi pomemben tudi kot izdajatelj literarne revije Zdroj (191721, Vir), a v zvezi z Zegad-Iowiczem je treba omenjati razvoj Teatra Poljskega v Poznanju. To so samo najvidneje toke, a jasno je, da Poznanj, srce Velikopoljske, postaja iznova vano kulturno arie poljskega ivljenja. Podrobneje bo mogoe izpregovoriti o teh pojavih v irem poroilu o povojni poljski literaturi. France Vodnik
T> ibljoteka Boy-a. udo umetnosti prevajanja
*~* bi tudi lahko rekli. Pojav, prav tako zanimiv
kakor redek, saj mu ni izlahka najti kje primere.
Poljski publicist, esejist in kritik Boy-elenski je namre tudi najsposobneji prevajavec iz francoske knjievnosti, o emer nam najbolje pria njegova prevodna zbirka, nazvana Bibljoteka Boy-a. Razen nekaterih so izli v njej skoraj vsi njegovi prevodi. Teh prevodov pa je za enkrat ni manj kot sto! Toda to pa nikakor niso morda le drobni zvezki novel in povestic, marve so med njimi ogromni spisi francoskih klasikov! Kot jubilejni zvezek avtor je izjavil, da ne mara tega naziva je letos izel Lamiel Henrika Stendhala. Kar najbolj vzbuja zaudenje, to je ogromnost dela. To bi pri tem piscu morali obudovati e sicer, e bi namre ni ne prevajal. Tako pa je res kar neverjetno in v resnici je nastala pravljica o pisarni za prevode, e, da je ve prevajavcev skritih za delom. Dobro jo je odbil Boy z vpraanjem: Kaj je laje, prevajati sam, ali popravljati tuje prevode?! Toda to ni vse, treba je opozoriti e na marsikaj, kar to delo visoko dviga nad podobna podjetja. Prvi so prevodi opremljeni z ve ali manj dolgimi uvodi, ki so vedno zanimivo in temperamentno pisani, tako da jih je slast citati. Prevajati je zael sluajno, pozneje se je delo vrilo po nartu. Hotel je popraviti napake takoreko vseh prejnjih pokolenj. Zaeti mu je bilo potemtakem od zaetka, ne le s prevodi svojih sodobnikov. In to delo je zares izvril. Prvi prevod je bila Balzacova Fiziologija zakona. Nato so sledili pisatelji: Villon, Rabelais, Montaigne, Dideroi. Pascal, Racine, Moliere (celoten), Montesquie, Voltaire, Rousseau, Chateaubriand, Musset in dr. S tem je predvsem budil tudi zanimanje za knjigo med Poljaki. Veliko teh prevodov je izlo v dveh. celo v treh izdajah. In kakni prevodi so to! Odlikuje jih predvsem bogastvo jezika. Treba je pri tem pomisliti, da ni prevajal le beletristinih stvari, ampak tudi dela iz teologije, filozofije, iz juridinega, mornarskega, lovskega, kuharskega. vojakega ivljenja itd. Koliko mu je bilo treba znanja! O svojem delu pravi sam: Stremel sem vedno za im vejo vernostjo, predvsem pa za vernostjo d u h a. Pri tem pa verno presoja vsebino in pridri stil. Iznajdljiv je in originalen. pozna vse soznaice materinega jezika, jezikovne prislovice in je sam moan jezikoven talent. Obvlada ogromen besedni material, ima iv jezikovni ut, kar ga usposablja za vedno nove, ive stilistine menjave in variacije. To razumemo predvsem, e premislimo, da je prevajal tudi dialekte, esar ni podal le vsebinsko tono, ampak je vedno nael tudi sinonim lastnega jezika. Radi tega se bero njegovi prevodi, ne da bi se bravec ob vsakem stavku moral zavedati, da ne ita originala, ampak samo prevod. e v veji meri je pokazal svoj talent v prevodih verzov, kjer je bilo treba podati vse poetine odtenke ritem, melodijo glasovnih skupin. Da, ti prevodi so dokument, da Boy poseda kulturo poljskega jezika v celoti in priajo o izredni energiji in ivahnosti njegovega duha. O teh prevodih je dve izrpni tudiji napisal poljski kritik Vaclav Borowy. Naj za konec omenim e zgodbico: da ga je med vojno, ko je sluboval kot vojaki zdravnik, cesto zalotil deurni oficir pri tem prevajanju in mu zagrozil: Herr Doktor, diese ewige Literaturschreiberei werde ich nicht dulden! France Vodnik
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si