Drobnosti.
Kaj pripovedujejo Lahi o eni. Znana laka vljudnost proti enskemu spolu se razodeva posebno v prigovorih. Lah pravi: enske zamole samo to, esar ne vedo. enska je zviteja ko vrag, dasi je le majhna. Kdor se oeni, mora imeti dvoje moganov. enske in luna danes svetle jutri temne. Kdor ima eno, ima bridkost. Dolgi lasje kratka pamet. Seveda pripovedujejo prigovori mnogo, emur bi pritrdile tudi nae bralke: Kdor ima mater, ne sme jokati. Dobra mati ne vpraa: ali hoe.-' (ampak kar da in ukae). Mati
muenica. Katera ima jamico na licih, dobi moa tudi brez dote. Kakorno hoe rodbino, tako si vzemi eno. Dobra ena je vredna krone. Kdor eno pretepa, tepe vso hio. Pokai mi eno in povem ti, kdo je njen mo. Nalipani eni obrni hrbet.
Lepo okraena soba modra ena. Ne sodi enskih in platna ob svei. -*-- Dobra ena naredi dobrega moa.
Nov letei stroj. Konec- lanskega leta je predaval na Dunaju v dvorani inenirjev in arhitektov brnski profesor Jurij Wellner o novem leteem stroja. Najprej je na kratko razloil do sedaj znane letee stroje in naprave. Najbolj so se doslej obnesle naprave z zmajevimi perotmi. Profesor Wellner pa meni, da so moni stroji z gonilniki (motorji), zakaj le tedaj bodo letei stroji kaj vredni, e se bodo mogli ustaviti v zraku, kar e ptii teko store. Predavalec meni, da bodo te naprave e pred koncem tega veka v navadni rabi. Njegova naprava je gladka, poostrena ladjica, obsegajoa gonilnik, ki vrti na obeh straneh krilna kolesa, in prostor za potnike in kurivo. Koles se lahko priredi ve, est, tiri ali dve. Mehanizem je podoben Morgan-ovim veselskim kolesom na parobrodih. Profesorja Wellnerja stroj ima prostor za tiri do osem ljudij. Na obeh straneh ima po tri kolesa, 6-5 m v premeru. Gonilnik ima moi za osemdeset konjskih sil, ki bi imele pri 135. zasukih zaetno brzino 45 m v sekundi in bi nosile b^ookg. Vsi poslualci so bili zadovoljni s predavanjem in so sklenili, da napravi avstrijsko drutvo arhitektov in inenirjev tak stroj za dva loveka, ki bo stal 5000 gld.
Pol. Corr." poroa o nesrei, ki se je pripetila poroniku redovne ladije vit. Hohnel-u. Dopis s 15. nov. 1893. slove: Pod vodstvom Mr. Chanler-a in vit. Hohnela stojea ekspedi-cija se je nahajala 22. vel. srpana 1893. pri Seji, na jugu pogorja Boroghija, da bi streljala slone. Se nista nobenega zagledala, kar se pripeti Hoh-nelu grozna nesrea. V gostem gozdu sta bila oba gospoda, ko opazi Hohnel bliajoega se
nosoroga. Upajo, da mu uide, skoi na stran, toda ival ga sledi in ga podere na tla. Nosorog poskua ranjenca z rogom na stegnu prijeti, a se mu ne posrei, ker je leal poronik na tleh in se dobro umikava!. Nosorog otiplje ranjenca z gobcem, sune ga mono in odide sopihaje dalje. Hohnel vstane in se prepria, da ni nobena kost prelomljena; zarad izgube krvi pa je moral lei. Mr. Chanler niti slutil ni, kaj se je pripetilo Hohnelu. Ko se ez nekoliko minut priblia ranjencu, slee mu strgano obleko in mu izpere rane. Potem ga neso do stania. Tu ostane Chanler pet dnij, da bi se ranjenec odpoil. Toda njegovo stanje se je shujalo, trebuh mu je otekel in ga silno bolel, dasi so mu pokladali nanj mrzle ohlapke no in dan. Prvih deset do dvanajst dnij je silno trpel, za trenutek ni mogel zatisniti oi j. Niti mleka niti juhe ni mogel uivati. Moi so ga.zapuale, mislili so, da bo izdihnil. K srei se mu je potlej obrnilo na bolje; 27. sept. je nastopil Hohnel s Ghanlero-vimi sluabniki vrnitev in je dospel po mnogih teavah do kotske misijonske postaje Kibuczi. Ko je ozdravel, povrnil se je Hohnel ez Zan-zibar domov. Pred kratkim smo itali, da se je doma pozdravil.
Slepi konji. Malokomu je znano, zakaj toliko konj oslepi. To provzrocajo stranice pri konjski opravi. Konjske oi stoje v ostrem kotu z nosno kostjo, gledajo torej bolj na stran, kakor naravnost naprej. Mene, da se konji ne bodo tako lahko plaili, napravljajo jim stranice, ki zavirajo pogled na strani. Konj pa ni za to ustvarjen in vedno trpi, ker se oko ne more temu privaditi. Umevamo torej lahko, da vid pea, dokler popolnoma ne oslabi. Sploh so pa stranice nepotrebne in le e bolj plae konja.
Pusti konju rep! Kdor konju odstrie rep, mui zelo ubogo ival. Poglejte le ostrienega konja poletnega dne, kako se zastonj trudi, da bi se obranil kri sesajoih muh in komarjev! Najbolj muijo takisto konje bogatini, ki imajo konje le zaradi lepega. Ta muka ni ni drugega, kakor nespametna ega, ker mislijo, da so konji na videz polnokrvni, e jim prestri-ejo ali odstriejo rep. Pogostoma se pa zgodi, da se splai konj ali uide prav zaradi tega, ker se brez repa ne more ubraniti pikov. Odpravite torej to razvado!
Zoper kaji pik. Profesorju ivinozdrav-nike ole v Maisons-Alfortu Kaufmannu je priznala francoska medicinska akademija Orfilov dar za razpravo o kajem piku. Kaufmann navaja v tem spisu kromovo kislino kot najzanesljiveje sredstvo zoper kaji pik. Strokov-
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si