Naslov—Addrea*
NOVA DOBA
6117 St. Clalr Ave. Cleveland, Ohio (Tel. HKnderson 388«)
(NEW ERA)
V letu 1936 se je vršila 15. redna konvencija J. S. K. Jednote. Konvenčno leto naj bi bilo leto največ,jeg-a napredka.
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Entered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1826.
' 45 — St. 45
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, NOVEMBER 11TH — SREDA, 11. NOVEMBRA, 1936
VOL. XII. — LETNIK XIT.
ZANIMIVOSTI VOLITEV
Vsake volitve so zanimive, letošnje .predsedniške oziroma narodne volitve, ki so se završite 3. novembra, so bile pa še posebno. Zanimive so bile za tiste, katerim je bilo mnogo ležeče na tem, da ti ali oni kandidati zmagajo, in zanimive so bile za nepristranske opazovalce in za tiste, ki so bili bolj ali manj nevtralni. V naslednjem naj bi bile navedene nekatere najbolj vidne posebnosti zadnjih volitev.
Volitev se je udeležilo nad 42 milijonov državljanov, to je mnogo več kot katerih koli prejšnjih volitev.
Sedanji predsednik Franklin D. Roosevelt, predsedniški kandidat demokratske stranke, je bil izvoljen s tako veliko večino oddanih glasov kot še noben predsedniški kandidat pred njim.
Dosedanji podatki kažejo, da je bilo za Roosevelta odda-; nih 25,936,277 glasov.
Za republikanskega predsedniškega kandidata Landona je bilo oddanih 15,839,609 gla-l sov.
Za Lemkeja, predsedniškega kandidata Coughlinove stranke, je bilo oddanih 748,573 glasov.
Socialistični predsedniški' kandidat Thomas je dobili | 99,865 glasov, komunistični kandidat Browder pa 57,243 J ; glasov, številke še niso končne j in se utegnejo še zvišati za ene-1 ga ali drugega kandidata, j Za Roosevelta je bilo oddanih nad 10, milijonov več gla-|sov, kot za njegovega najbližjega tekmeca.
Republikanski predsedniški kandidat Landon je dobil veči-! no glasov samo v državah : Maine in Vermont. V vseh ostalih 46 državah je zmagal Roosevelt.
I Formalno izvolijo predsednika elektorji, katerih ima vsaka država toliko, kolikor šteje njeno zastopstvo v obeh zbornicah kongresa. Država Nevada, na primer, ki ima samo enega kongresnika in dva senatorja, ima tri elektoralne glasove. Država New York, ki ima 45-kongresnikov in dva senatorja, d 'ima 47 elektoralnih glasov J t Vsak kandidat ima v vsaki dr- k ; žavi svoje kandidate za elek- k i torje ,in kdor dobi v državi največ glasov, tistega kandidata1« elektorj^ so izvoljeni. Za izvo-; * j litev je treba imeti večino elek-j J
I tor jev iz vse republike, to je'v najmanj 266. Ako Hi nober.1 kandidat ne dobil večine elek-
, toralnih glasov, bi izvolil pred-j 'sednika zvezni kongres izmed tistih kandidatov, ki so dobili [največ elektoralnih glasov. , J Vseh elektoralnih glasov jej j 531.
Pri zadnjih volitvah je Roose-;
II velt dobil 523 elektoralnih gla-j t|sov, Landon pa samo osem, to
^; je 5 elektoralnih glasov iz dr-Jžave Maine, 3 pa iz države „1 Vermont.
i Zanimivo je, da je William 3, Lemke, predsedniški kandidat a “narodne unije za socialno pra-_ vičnost,” ki je prav za prav, - stranka pridigarja Coughlina,; prejel samo nekaj nad 700,000 glasov, dasi je ob priliki kon-i- vencije omenjene stranke njen ?, voditelj Coughlin izjavil, da jih :- bo dobil 9 milijonov, i- Popularnost predsednika v Roosevelta, ki se je pokazala v li izidu volitev, je pripomogla do i- zmage številnim demokvatskim (Dalje n« 2. strani)
j VOLITVE ZA ZDRAVJE
Piše DR. JOHN I,. RICE,
I zdravstveni komisar mesta New York.
! Volilni dan navadno privabi na volišče vfelike množice ljudi. Vsak, l^i ima volilno pravico, bi ‘se moral na volilni dan udeležiti volitev, ker to zahteva državljanska dolžnost. Pri tem pa ne bi smeli pozabiti, da vsak, star ali mlad, bi moral voliti za svoj e zdravje, in to vsak dan v letu. Kajti, ako je vsak posameznik, .zdrav, je cela družba zdrava, in to pomenja boljše in sreč-jnejše državljanstvo. Koncem koncev pa je največ odvisno j od vsakega posameznika, da si ohrani zdravje.
Kakor imajo politične stranke svoja načela, tako mora tudi posameznik upoštevati neka načela narave, če hoče ostati zdrav. Ako preveč , jemo, ako | premalo spimo, ako preveč napenjamo svoje moči, bomo za : take prestopke gotovo enkrat i plačali s svojim zdravjem. S [ponavljanjem takih prestop-j kov peša naša telesna odporna I [ sila in bolezen dobi prosti j Ivhod v naš sistem.; Celo av-l tomobilski motor prenese le gotovo količino napora in se pokvari, kadar se mu nalaga preveč.
Za ohranitev dobrega zdravja ni treba nikakih posebnih jvaj in nikakih posebnih medicin. Zdrava pamet, združena |z dobro voljo, zadostuje. Pred j vsem je treba upoštevati, da so preproste, enostavni jedi najboljše za zdravje. Ponižna repa j je mnogo zdravejša od boga-; tih sladkarij. Podlaga zdrave prehrane je ravnotežje v dije-i ti. To pomeni, da se k mesu, krompirju, kruhu in kavi dodaja še kaka kuhana listnata zelenjava, kot zelje, špinača itd. Tudi čaša mleka pri vsaki jedi prispeva k vravnoteže-nju prehrane. Vsak odrasli človek naj spi vsaj osem ur j na dan, da dovoli telesu priliko Idovoljnega odpočitka. Nekaj prilično nagle hoje zjutraj in zvečer preskrbi telesu potrebno gibanje. Popolen počitek e-ne ure na dan je jako koristen. Sonca in svežega zraka si pri- 1 voščimo, kolikor nam prilike j dopuščajo. Priporočljivo jeh tudi imeti kak postranski po- j klic ali “hobby,” to je delo, i, ki nas veseli in zabava. ]
Kdor se ravna po teh na- , svetih in gre od časa do časa ] k zdravniku, da ga pregleda, j j je lahko gotov, da vsak dan voli za pravo stranko zdravja, p
H -----------
VELIKA FARMA
Med naj večje farme v Zedi-njenih državah spada 47,000 j akrov obsegajoča tarma, katero obratuje Campbell-Farming Corporation v jufcni Montani. Svet pripada rezervaciji Crow Indijancev in ga je vlada dala v najem omenjeni korporaciji. Prideluje se samo pšenica in to z manjšimi stroški kakor kjerkoli drugje na svetu. Vse delo vršijo stroji, katere vodi in nadzoruje okrog 100 mož, ki so izučeni mehaniki. En aker sve-I ta zorati je mogoče s stroji v dveh minutah, posejati v 40 sekundah, pridelek pokositi in i omlatiti pa v eni minuti. Ako ‘ bi bili vsi motorni plugi te far-j me v obratu en dan, bi preorali 10 čevljev širok pas zemlje od New Yorka do Chicaga. Za pogonsko silo bi porabili v enem dnevu 1800 galon gasolina. Dolgost žične ograje, ki obdaja tc veliko farmo, znaša 600 milj.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
•Iz Severne Amerike je prišel v Zagreb na obisk slikar Maksimilijan Vanka. V nekaj dneh bo spet odpotoval v New York, kjer se bo za stalno na-Iselil. Življenje, izkušnje in u-spehi slikarja Vanke doma in jv tujem svetu so prav značilni za jugoslovanske razmere. Talko kakor njemu, se je godilo 'tudi drugim našim umetnikom in znanstvenikom.
Akademski slikar Maksimilijan Vanka je bil profesor na umetniški akademiji v Zagrebu in po 16 letih službe je dosegel deveti uradniški razred, j pri tem pa od leta do leta bolj | občutil krutosti usode talenta v ozkih razmerah. Ko se je pred dvema letoma z razstavo svojih del poslavljal iz Zagreba, je to domača javnost komaj beležila, čeprav mu je bila mnogo dolžna. Vanka je namreč hrvatsko folkloro dvigni! do višine slikarskega študija. Odšel je v Ameriko in v New Yorku v Maria Sterner i galeriji je razstavil iste slike,
'ki so bile na njegovi zadnji razstavi v Zagrebu. Že dej-jstvo, da je tako odlična galerija razstavila njegova dela, j je bilo zanj veliko priznanje. Jewell, največji umetniški kritik New Yorka in ameriške linije sploh, je njegova dela las-jkavo ocenil in poudarjal njegovo umetniško individualnost. Mnoge slike so bile prodane za visoke vsote.
V dveh letih je Vanka mnogo potoval po Ameriki od Atlantika do Pacifika. Z ljubeznijo je študiral socialne razmere Amerike in kakor je Jack London v svojih povestih pokazal življenje družabnega dna Amerike, tako verno je Vanka to življenje ovekovečil v svojih slikah. Strašni kontrasti med razkošnimi nebotičniki in bednim svetom v temni senci tega razkošja, so našli v njem I vernega tolmača, ki ne slika s tendenco, marveč s srcem. Tudi naše, po Ameriki raztrese-1 ne naseljence je obiskal.
Slikar Vanka je mnogo ob-i čeval s slovenskim rojakom, a-i meriškim pisateljem Adami-
- čem. Sličnost usode in tudi • uspeha v tujini je oba združi-i la in zdaj se oba bavita z na-r črtom, da bi izdala spomenicc s naših ljudi v Ameriki. Literar > ni del bo napisal Adamič, sli i ke bo pa dal Vanka in bo t(
>! gotovo prvi umetniški report <
- tem, kako živi v tujini milijoi
J J ugoslovanov.
Svatje v potoku. Nedavno bi se bila morala vršiti v Laporju pri Slovenski Bistrici pomoka posestnika Ivana Rahne-1 ta s posestnikovo hčerko Marijo Rakovčevo iz Zgornjega Loga. Svatje so se peljali iz Sloven-j ske Bistrice z avtomobilom, proti Laporju. Ko je avtomobil pasiral mostiček preko potoka Lobnice v bližini Cigon-cev, mu je prišel nasproti neki avstrijski osebni avtomobil. Šofer Štefan Kmetic se je hotel izognit', zaradi mokre ceste pa je zavozil na rob, tako da se je avtomobil prekucnil in padel v 2 m globok potok. Šoferju se je posrečilo, da se je osvobodil iz neprijetnega položaja, nevesta in njena priča sodni uradnik Ignacij Tkavc j pa se nista mogla rešiti iz zaprtega avtomobila, ki je bil skoraj popolnoma pod vodo ' Šele pasanti, ki so prihiteli na (DftUe na a. itnuu)
VSAK PO SVOJE
Dolar je sicer zelo priljubljen gospod, toda še davno ni bog ali diktator v tej deželi, kakor se nam včasih skuša dopovedati. Stranka, ki je vrgla največ milijonov v zadnjo vo-I lilno kampanjo, je bila tepena ko snop.
*
Predsednik Roosevelt ima navado, da v začetku govora nagovori poslušalce z besedama: My friends — moji prijatelji! Izid zadnjih volitev pa le pokazal, da se mož glede prijateljstva pri veliki večini ni motil.
*
Poraženi predsedniški kandidat Landon je bil med prvimi, ki so Rooseveltu čestitali k zmagi in ponovni izvolitvi. To je lepo, gentlen\ansko in ameriško. V starem svetu so druge manire. Haile Selassie ni čestital Mussoliniju, in, kdor bo premagan v Španiji, prav gotovo ne bo čestital zmagovalcu.
*
Slamnato glasovanje, katerega je vodila neka razširjena ameriška revija, se je izkazalo tako zanesljivo, kot da bi bili glasovali slamnati možički po koruznih poljih.
*
Znana pevka Mary Garden priporoča pevcem, da naj ne pijejo opojnih pijač. Dobro b.i bilo, da bi zdaj kdo priporočil še pivcem, da naj ne pojejo.
#
Governer Landon je bil prav grdo tepen za napako, ki jo je storil s tem, da je kandidiral za predsednika Zedinjenih držav. Kazen je bila skoro prehuda, toda bila je učinkovita. Mož se bo poboljšal in prav gotovo ne bo nikoli več silil v predsedniški zelnik.
*
|
Pravijo, da se z denarjem obloženemu oslu odpro vsaka vrata, toda letos je pihala taka sapa, da se mu niso odprla vrata volilnih lokalov. Revež je moral ostati na dežju pod ka-1 pom in še brez marele.
*
Mussolini, ki zadnje čase |spet izziva Anglijo, najbrž pozablja, da angleški lev ni iz istega gnezda kot je bil etiopski.
*
Tisti, ki so računali in prerokovali, da bo Coughlinov predsedniški kandidat Lemke dobil ; na volilni dan deset milijonov glasov, so se ušteli skoro za deset milijonov. Fantje naj gredo v šolo in se primejo računstva.
’ *
Sončna roža, simbol Kan-.sasa, katero so republikanski vrtnarji skušali vdomačiti v Washingtonu, se ni prijela. Simbol Amerike ostane torej še 1 zanaprej žarnordeča vrtnica American Beauty.
*
Neki raziskovalec je v Afriki vjel ptiča, ki muka, kakor kra-. va. To pa končno ni taka reč.
[ V tej deželi je polno ptičev, ki t: pijejo kakor krave.
★
*
Američani so tako zakrknje-. ni ljudje, da se jih ne primejo e niti najbolj ganljive pridige. - Mesece in mesece je pridigar a j Coughlin pridigal, da je Rooae-c j velt komunist, brezbožnik, iz-,-| dajalec, prevarant, tskeb in laž-.ll nik, pa je bilo vse bob v steno. ). Neposlušni državljani so šli in so Roosevelta ponovno izvolili (Dalj« n« a. strani)
'e.
(tUšTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
^najstletnico usta novitve Proslavilo žensko društvo ^7 JSKJ v Clevelandu, O., Jelico, katero priredi v ne-15. novembra v novi Vi-šoli na Glass Ave.
♦
hhsko društvo št. 129 J. S.
v Elyu, Minn., priredi ve-IC(> na večer 14. novembra v ^slovanskem narodnem do-
i Slovenski dvorani v White ley, Pa., se bo v soboto 14. f«mbra večer vršila veseli-^uštva št. 116 JSKJ.
h .
Reditev domače zabave najela društvo št. 225 JSKJ v "'aukee, Wis. Vršila se bo Jboto 21. novembra v spod-^ prostorih S. S. Turn dvo-■e.
^s/io veselico priredi dru-t(l at. 50 JSKJ v Brooklynu,
*•, v soboto 21. novembra.
A
llfjleško poslujoče društvo *80 JSKJ v Clevelandu, O., fe
bra popoldne igro “Mli-in njegova hči” v Sloven-111 domu v Universalu, Pa.
#
Hibbingu, Minn., se bo na
28. novembra vršila ve-društva št. 54 JSKJ. 'stor prireditve: Sons of
^ dvorana na Howard St.
^ M'aukeganu, III., je v sta-^ 78 let umrl sobrat John ^•kar, član društva št. 94 *J, oče Mrs. Paul Bartel, 'f0ge glavnega predsednika
tl.
*
ženski koncert s spevoigre °j zlati fant” priredi v ne-15. novembra pevski zboi Vet” v Clevelandu, O. Kon-1 se bo vršil v Slovenski;: ^Vski dvorani na Prince i ,*• in se bo pričel ob treh:: widne.
. * i
.. Clevelandu, O., je umrl lak Frank Podlipec, star 69 ’ elan društva št. 37 JSKJ. ^en je bil v Mali Ligojni pri | iVki in je bival v Ameriki!
h 30 let- i
,e uradnih tadey. naj a« pjftiiiajo na glavn«*a denarno poiiiiatve pa na »lavnega blagajnika. Vae pritotbe in priliv« naj •• slovi na predsednika porotnega odbora. ProSnje la »rrejero novih tlaiiov, pro* ta rviSanje tavarovalnin« in boinitka apričevaia naj a« poiiljajo na vrhovo»» zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in iepreminob*
•lovov naj Be po&iljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Clsvel*®®* Jugoclovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najbo(j&a jugoslovanska *■* varovalnica v Zedinjenih drfcavah in plačuje najliberalnejše podpore svojim Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki, in . hoče postati njen član. naj se zglasi pri tajniku lakslnega druStva ali P* piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani belega plero**"” neoziraje se na njih vero, politično pripadnost aii narodnost. Jednota »pra«® tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leto in ostanejo lahko v ml**11 skem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta. •'
Premoženje znaia nad $2,000,000.00. Solventnost Jednote znaša l\2A^*
~ NAGRADE V GOTOVINI
ZA NOVOPRIDOBLJENE ČLANE ODRASLEGA l!f MLADINSKEGA ODDELKA DAJE J. S. K. JEDNOTA $tV GRADE V GOTOVINI.
Za vsakega novopridobljenega člana mladinskega delka je predlagatelj deležen 50 centov nagrade.
Za novopridobljene člane odraslega oddelka pa so Prt lagafelji deležni sledečih nagrad: za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, $1.00 nagrt^\
za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $'1.50 nagrt" \
za člana, ki se zavaruje za $1000.00 smrtnine, $3.00 nagrt^’
za člana, ki se zavaruje za $1500.00 smrtnine, $3.50
za člana, ki se zavaruje za $2000.00 smrtnine, $1.00 nagrt^
Pa tudi v zapadnem delu New
Yorka, ponekod v Pennsylvani-ji in A’ državi Vermont je zapadel sneg 6 do 8 palcev na debelo.
iu.
(Nadaljevanje s 1. strani)
stvari naklonjenega sodnika. Dobil je skoro 200,000 glasov, to je približno 100,000 več kot njegov naj bližji protikandidat. Sodnik Lausche je tudi član JSKJ.
• • l i -j -> . : ■ )■:. - - <
V poslavodajo države Ohio, in sicer v poslansko zbornico je bil ponovno izvoljen Slovenec Joseph Ogrin iz Glevelan-da. V državni senat je bil izvoljen William Boyd (Boič) po rodu Hrvat.
V postavodajo države Minnesote je bil izvoljen Slovenec Joseph J. Kraker, bivši mestni odbornik v Virginiji, Minn. V legislaturi bo zastopal 61. minnesotski distrikt, v katerega spada tudi mesto Ely.
*
Iz St. Paula. Milin., poroča “The Duluth Tribune,” da je vrhovno državno sodišče potrdilo odlok državne industrij a 1-ne komisije, ki je določal dva tisoč dolarjev odškodnine za izgubo očesa rojaku Josephu Pechavarju iz Elya, Minn. Priziv Oliver Mining Go. je vrhovno sodišče zavrnilo. Sobrat Joseph Pechavar, ki j c bil na 15. redni konvenciji J S. K. J. delegat društva št. 2 je oče Stanleya Pechavarja kateri piše za Novo Dobo pot imenom “Little Stan.”
Uredništvo Nove Dobe so pred par dnevi posetili: Matt Pavlakovich, 2. glavni podpredsednik, in John Dečman, 1. gl. porotnik KSKJ, in sobrat Frank Farenčak iz Pittsburgha. V Cleveland so bili prišli k pogrebu očeta gl. tajnika KSKJ.
Znaki boljših časov so vsekakor številnejši poseti naših prireditev.
Veselica zelo agilnega društva št. 132 JSKJ v Euclidu, O., ki se je vršila na večer 31. oktobra, je bila prav dobro obiskana, in splošno razpoloženje je bilo kar najboljše.
Še boljše pa je bila obiskana veselica društva št. 44 J. S. K. J. v Barbertonu, O., ki se je vršila na večer 7. oktobra. Kratka veseloigra je bila izborno vprizorjena, petje dveh pevskih zborov je splošno uga-
>iy,
»S fo ‘Ilion: *t th tatici ere
°Wntc en ’Urne' tula: f,ache Hen ha res ■ '«ek. >ss 0f fturn Halle ithi, itha
e Ve n fanti °ta-I 'D t
lay o
fhat lood ‘Very >artn chec ong, ‘id ] e e Ar a Urni lovs »st igin bnn •y. *un
llBt*
■he
if
. !)■
ifir.
m
Pont
ODMEVI IZ RODNI*1
KRAJEV i,
HO. er.
lit f
(Nadaljevanje s l. strani) | K
,Jothe
pomoč, so jih izvlekli iz v lty r
Pri padcu sta se nevesta i» P1* JStur
ča precej poškodovala. Pa ^ pni«
di avtomobil se je pokvtf1' prf
Zaradi nezgode so morali I’0 j L
roko odgoditi. J!°u
Jnov
----- fhe
Nad pol milijona dinarje'.. termos steklenicah in elekt111 ni bateriji. Te dni je Pr'w^L|!0 na Sušak dunajski trgovec 8 zes, njemu pa se je pridrU,,1 L‘l' trgovec Baumohl iz Reke. ^ I 1^ riniki so bili opozorjeni, c*a'eL pripravlja tihotapstvo ve®LI količine j u g o s 1 ovanskega L narja na Reko in so zaradi j ga pozorno motrili oba trgo'c _ r01 Mozes in njegov reški P1'* :, j telj sta se kakor drugi P0^ 1 ki podala v carinski urad dala v pregled tri kovčege- ^ dveh kovčegih je bilo sam0 ' rilo in tudi v tretjem ni ^ rU na prvi pogled ničesar sui"1^ j i' vega. Cariniku pa se je ^ll f no zdelo, da sta v kovčegu * dve veliki termos steklenici 'V' p
twJ I f
ko ,je eno odvil, je našel v j a zamotane tisočake. Tako ^ j Ja bili bankovci zamotani tud' . jfij drugi steklenici m v elektr^'j p svetiljki, vsega skupaj za 1 milijona dinarjev. Denar ^ p bil zaplenjen, trgovca pa s p bila pridržana na Sušaku.
— r
j«® I ^
Na zagrebški kliniki je L 13. oktobra umrla gospa jj, ja Lavrenčičeva, soproga J. L' sipa Lavrenčiča, tasta P0^ nega narodnega voditelja borca dr. Gregorja Zei'j*1 . Pokojna Marija Lavrenčič®'* je bila hčerka veletrgovca, ‘ želnega in državnega posla1' Adolfa Obreze iz Cerknice, času smrti je bila stara 74 v Njen sin Stiuiko Lavrenčič . Postojni je malo prej nagi0’ umrl.
V SILNEM VIHARJU na Atlantiku se je v noči 8. novembra potopila nemška motorna ladja Isis, ki je bila na poti iz Hamburga v Philadel-phijo in dalje do Mehiškega zaliva. Ladja se je potopila kakšnih 200 milj zapadno od j Land’s End, Anglija. Kolikor je doslej znano, je utonila vsa posadka 40 mož, z edino izjemo 17-letnega kabinskega sluge Fritza Roethkeja, ki ga je rešil parnik Westernland.
IZ RUSIJE, ki ima že sedaj precej močno vojno mornarico, se poroča, da vlada namerava zgraditi toliko novih vojnih ladij, da bo mornarica v pravem razmerju z vojaško silo na suhem. Ker ima Rusija največjo stalno armado in največjo zračno vojaško floto, pomeni poročilo, da hoče imeti tudi naj večjo vojno mornarico.
VELIKA BRITANIJA bo še nadalje ostala zvesta Ligi narodov in bo skušala njeno avtoriteto povečati. Tako se je izrazil vnanji minister Anthony Eden v parlamentu. Njegova izjava kaže, da se Anglija ne misli odpovedati prijateljstvu z Rusijo, da bi tako zadovoljila Nemčijo in Italijo.
ŠPANSKA civilna vojna je dosedaj že zahtevala okrog 200,000 človeških življenj in je stala že nad $2,500,000,000. Sedaj se vršijo krvavi boji za posest glavnega mesta Madrida. Nekatera poročila pravijo, da so rebeli že zavzeli gotove dele Madrida, dočim se od druge strani zatrjuje, da so še vedno izven mesta. Španska ustavna vlada se je preselila iz Madrida v mesto Valencia.
E N G L
SECTION
Of H
O j t ‘ CI a I O rgAn o/ the
South Slavonic Catholic Union.
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
Into the Sports World
With Little Stan
[Ely, Minn.—King football P forgotten last week, as pions of American citizens | rt their eyes on a national I ration. But, as soon as results I Fere definitely known, the I f'vntown politicians rehashed fe entire election, then ad-
I f^ned to reconvene into the ! pular order of downtown [ r&ches and critics.
II Here in Ely, your Little Stanja had dark circles under his iles the latter part of the feek. This was attributed to
Ifss of .sleep—covering election Frturns in Ely and six other frailer townships and villages fr*thin a 25-mile radius. On top rthat, the issue of the weekly lapping Guide increased by ffVeii pages, and the partner pnted to leave for the Minne-[°ta-Iowa homecoming game f11 Thursday afternoon, the fay of the paper’s coming out. Pat means very little of the f°°d old shut-eye, and when rerything was finished, the pftner left for Minneapolis on ^yrhedule. The paper, 15 pages came out on schedule, pd Little Stanley had covered r*e election returns*
And now, after an absence F a week, Little Stan is again lining out his column for the y°va Doba. It was a week ago, M Friday, when Little Stan retired he should get his col-out. It was a beauty of a By. No snow, bright, warm e l^otest coming from the follow-of Pitt’s famed Panthers, laving in mind especially'the rogars and Martin Regina, n!vh° is at present attending the 1 r of Pitt.
I Little Stan’s primary reason 1 | °r naming his home state the ’r°tential national champions > Tweaks for itself. The one de-e&t handed tfie Golden Goph-by Northwestern last week ^eoretically dumped Minne-s°ta from the nation’s No. 1 v*ss. But their play on Dyche ield showed that they out-C'assed the Wildcats in yard-gained two to one, and had L e field conditions been more 4vorable, it would be safe to that the Wildcats would l*ve been overwhelmed by at e9.st three touchdown's.
Minnesota fans willingly ad-p*t that the defeat handed the °Phers by Northwestern was c°rning. Not because North-.Nstern was a better team, bilt ' ecause it took the strain off .^yers, coaches, and also the ans,! Proved it was that you beat the law of averages!
. However, the football season rapidly nearing a close. °°n the word battle between ^tional observers and the ^vntown coaches associations 011 a national champion will ^ach a high pitch. But at preset Little Stan will stick to ifinesota. If they lose two of
I
the final games remaining on the schedule, he will gladly change his mind! Personally, he would like to see Pitt invited to the Rose Bowl. Second choice, Marquette University; third, Fordham.
But so much for football.
Minnesota SSCU Basketball
High schools and colleges in the northern part of Minnesota will soon press fast, shifty quints onto the basketball courts. Independent teams will vie for city titular honors. Here with the ground covered with a white blanket of snow, four SSCU teams are preparing to swing into action. They are: Hawkeyes, Lodge No. 200; Rangers, No. 1; Arrowheads, No. 184, and Gophers, Lodge No. 2. Already, and as it should be, preparations are being made for a schedule and tournament next year. The tourney this year was set for Gilbert. The arrangement was made last year.
Little Stan was placed in charge of Ely arrangements, and he sent out personal letters to lodges in Tower-Soudan, Eveleth, Gilbert, Aurora and Chisholm, inviting athletic advisers to meet in Ely to discuss and arrange the season and tourney. Supreme Secretary Anton Zbašnik would be on hand to explain the financial end of the annual event. So far none of the Range cities have answered. One thing that must be remembered—if no action concerning a tournament is taken within the next month or so, there will not be any tournament this year! Last year tourney arrangements were made on a short notice. We want to be ready this year, and if ncne of the teams favor a tournament, all arrangements will be called off. So, you fellows on the Range, piease answer the letters, and by all means let us know whether or not you will be represented this year, and whether or not you want another tournament. DON'T FORGET!
• Whether or not there is a tournament this year, the four Ely teams will play in the local city league; perhaps even arranging an interlodge series. All teams needing financial assistance must apply before the supreme board meets next January. That also includes Range SSCU teams!
With the winter season comes the social period, when lodges conduct dances, parties, and everything else to raise funds, encourage fraternalism, and primarily to have a good time. You know, whenever a lodge insures a good time to its members and friends, they naturally boost the sponsor. You don’t have to urge them to join then. They just do! Members have a place to go, where they can enjoy themselves, and otherwise while away their spare moments. That alone is an inducement to join, although the major benefits are derived from the insurance and sick benefit departments. So, lodges, let us get going into the winter season with a bang!
Some of Little Stan’s spare moments were spent at Mikey Bachar’s. Mike has a bowling alley . . . just one, though, and the boys bowl like nobody’s business. Little Stan is nearing the 200 average class and feels
G. W.-Bukovnik Studios Drop Opener, 13 to 11
Cleveland, O.—In its first game of the season the George Washington Lodge, No. 180, SSCU, basketball team dropped the Interlodge League opener to the Spartans, SSPZ, by a close score of 13 to 11.
At the end of the first quarter the G. W.’s trailed by a score of 5 to 1 ; at the half they trailed 9 to 6, and when the third quarter ended found the Cherry Tree Choppers but one point behind, 9 to 8. In the last quarter the G. W.’s were leading 11 to 10, but could not hang on to this slim margin.
Frankie Cimperman dropped in two field goals to lead the scoring for his colleagues. This team, which has Bukovnik Studios for its co-backers, promises to give other teams in the circuit plenty of competition. On the whole, the contest was slow in comparison to what the games shall be in two or three weeks. The factors to consider are a long layoff from the gymnasium, only a few practice sessions and the physical condition of the players. It takes a little time and much effort to get into the swing of the game, especially basketball, which requires a great deal of physical exertion.
Cleveland Bowling News
Mathew Molk, member of George Washington Lodge, No. 180, SSCUv^WtjH. Jievv high of 238 for a single game last Sunday, Nov. 8, during the regular session of the Cleveland SSCU Bowling League.
Note for Cardinals
Struthers, O.—All members of Cardinals Lodge, No. 229, SSCU, are requested to return all unsold dance tickets to the secretary on or before Friday, Nov. 13. The address is: 26 Prospect St.
Edward T. Glavic, Sec’y. -----------n--------
News Flash
Ely, Minn.—Joseph J. Kra-ker, Virginia, Minn., a former member of the Virginia City Council and one-time candidate for county commissioner in that district, has the distinction of being the first Slovene in the Minnesota House of Representatives.
He was elected at the general election, Nov. 3, to represent the 61st District, of which Ely is a part. Kraker received the highest vote to the position. Three other candidates opposed him. Ely alone gave him over 1,600 votes, a distinction of which not only Joe Kraker is proud of, but the Slovene element in this area also.
Stanley Pechaver,
No. 2, SSCU.
'B'RIEFS
Hon. Frank J. Lausche, present judge of the Cleveland Municipal C^urt, was elevated to the judge of Common Pleas Court, with the term commencing Jan. 6, 1937. Of the three candidates running for office (including the incumbent Judge Pearson), Lausche, the first Slovene ever to hold the office of Judge in Cleveland, led the field by some 200,000 votes in last week’s election. None of the other successful candidates running for judges of various benches received such a wide majority. The office of the Cleveland judge of Common Pleas Court carries with it a salary of $12,000 annually.
Joseph Ogrin, Cleveland Slovene and attorney, running for re-el6ction as representative to the Ohio State Legislature, received some 215,838 votes and was one cf the eighteen candidates to be returned to office from his district. W. Boyd, a Croat and another Clevelander, led the field of candidates running for state senators, receiving some 262,192 votes. He also sought re-election.
Cleveland Interlodge League
will hold a dance on Thanksgiving eve, Nov. 25, in the Slovene National Home on St. Clair Ave. Two orchestras have been engaged: Frank Yanko-vich’s and Johnny Pecon’s. Both halls have been secured for the occasion, and a capacity crowd is anticipated. Practically all the Yugoslav frater-nals, through their branch lodges, hold membership in the Cleveland Interlodge League. H. Martin Antončič, president, and other league officials invite members of the league and their friends, as well as others, to attend.
that he will be able to take on those Milwaukee boys as soon as he goes down that way again. Still, that snow . . . falling, falling, it kinda makes one feel rather drowsy, although it is early in the afternoon. And while Little Stan suddenly relaxes, this column rides until next week.
Stan Pechaver, No. 2, SSCU.
Gus Korach, a Slovene, was
credited by The Cleveland Press as the person who started the ball rolling in exposing the recent cemetery racket and its ramifying uncovering of graft accepted by certain Cleveland police high in rank. In its edition of November 4, The Press carried a feature story in the second section about Gus Korach; how he happened to come to its office and how an investigation followed the cemetery racket where people who had funds in neighborhood building and loan companies were duped into buying cemetery lots in exchange for their pass books. Included in the five-column story was a picture of Mr. and Mrs. Korach and their family.
Cardinals Lodge, No. 229, SSCU, Struthers, O., will hold a dance Saturday, Nov. 14, at the Croatian Hall on Lowell-ville Rd. Dickey and his Merrymakers Orchestra will provide the music.
Betsy Rose Lodge, No. 186, SSCU, of Cleveland, O., will hold its regular monthly meeting Thursday, Nov. 12, at the usual quarters, Slovene Workingmen’s home on Waterloo Rd. Meeting is scheduled to begin promptly at 7 :30 p. m.
George Washington Lodge, No. 180, SSCU, of Cleveland, O., requests all of its members to be present at the Slovene
Cardinal Highlights
Struthers, O.—The Cardinals again give you their latest news; that, on Nov. 14 they will hold a dance featuring Dickey and his MerryMakers. To members and friends of SSCU lodges from far and near, a cordial invitation is extended to you.
Refreshments will be plenty in the lower quarters of the Croatian Hall on Lowellville Rd. We’ll be looking for you next Saturday. Don’t disappoint us.
Thanks a Million
I wish to take this opportunity to thank my. many friends for the beautiful flowers, delicious candy and many other gifts given me during my stay at the Youngstown Hospital and at home, where 1 was convalescing. I wish to express my deepest appreciation for the kindest hospitality shown me.
Congratulations to Mr. and Mrs. John Lunka and daughter.
Jennie Glavic, No. 229, SSCU.
“Suicide Legion”
National Home on St. Clair Ave. Friday evening, Nov. 13, in Room No. 2. Meeting will commence at 8 o’clock. Inasmuch as this is the final assembly before the lodge dance to be held, Nov. 21, it will be necessary to make all arrangements and preliminary schedule of details at this meeting. Hal Zeiger and his orchestra has been secured to provide music fp^JJie Gr W. Fall Festival Dance which will be held in the auditorium of the S. N. Home. Admission will be only 30 cents.
Duluth Tribune carried the following item in its Oct. 30 issue: “Workmen’s compensation of $2,000 awarded Joseph Pechaver, Ely miner, was approved by the State Supreme Court today in a decision sustaining the State Industrial Commission’s order attacked by the Oliver Iron Mining Co. of Duluth.” Bro. Pechaver was delegate to the 15th SSCU convention, representing Lodge No. 2 of Ely, Minn.
Bro. John Setnikar, member of Lodge No. 94, SSCU, of Waukegan, 111., passed away at the age of 78 years. He is the father of Mrs. Paul Bartel, wife of the supreme president of SSCU.
Ledge No. 137, SSCU, of
Cleveland, O., will observe its 15th anniversary on Sunday,. Nov. 15, with entertainment in j the new St. Vitus’ School on Glass Ave.
In Blaine, O., Lodge No. 155, SSCU, will unveil its flag on' Thanksgiving Day, Nov. 26, followed by lodge entertainment.
Editor’s Note
Continuation of “Blood and! Battlefield,” by Ivan Maticic and translated into English by Bro. Valentine Orehek, Jr., member of lodge No. 50, SSCU of Brooklyn, N. Y., has been suspended in this issue and will be resumed next week, space! permitting.
-------o-------
Again the SSCU forges to the front in the fraternal world. In 1937 it shall hold the second national juvenile convention.
In Soviet Russia, where women often take on the work of men, there are well over 1,000 female parachute jumpers who are willing to die for their country.
Called the “Suicide Legion,” this group is made up principally of daring and attractive girls whose ages range from 19 to 23 years. They are expert [ rifle shots and are well trained I in chemical warfare. Although j the big Red Army has a great j number of male parachute j jumpers, the feminine unit has become a volunteer reserve force in Moscow’s defense* program against enemies of Russia.
All recent efforts to learn the exact number of “Suicide Legion” members have failed. The latest and most conservative guess places the figures over 1,000. This is based on the known membership of chapters belonging to the organization. One such chapter, the Leningrad Aviation Club, trains about 300 girls each year. During their training, held at government expense, girl student jumpers are paid sometimes as much as about $70 a month.
When a girl volunteers, her training begins with a solo jump from a height of 600 meters. Later she learns to leap from an airplane into water. After this, lessons include jumps with rifles, gas masks and skis. Occasionally there have been tragedies, as in the case of two popular girls who rook their last jump in a friendly contest to see which one could achieve the longest delay in pulling her parachute rip cord. Both delayed too long and both fell to their deaths.
Such tragedies, however, have not discouraged other members of the legion. The girls, train with enthusiasm, all realizing that seme day they may be called upon to jump behind enemy lines and wage war on the ground. Typically enthusiastic are Anna Shisma-reva and Galina Piatetskaya, two outstanding members. To them parachute jumping is “as simple as taking a walk” and it probably is because they are joint holders of the world jumping record among women. They have leaped from a point as high as 7,923 meters, without cxygen equipment.
Miss Shismareva and Miss
Lodge No. 129
Ely, Minn.—Lodge "Severna zvezda,” No. 129, SSCU, will hold a dance Saturday evening, Nov. 14, at the Yugoslav National Home. Members of all Ely lodges as well as others are cordially invited to attend. A turkey will be given away that evening.
Mary Zgonc, Sec’y.
Devil’s Island End
France informed the world that her 84-year-old “Alcatraz,” the famous penal settlements at Devil’s Island and nearby Cayenne, French Guiana, are soon to be abandoned— by decree of the French Parliament.
All of the condemned are to be repatriated to prisons on French soil. Provision has already been made that no more shipments of human cargo will go to South America, and the December voyage of the prison ship La Martiniere has been canceled.
Thus will be removed what Frenchmen deem to be “an abscess on the body colonial,” and an institution which has unjustly given their prison system a bad name the world over.
Devil's Island, which has erroneously given both places that popular but disreputable name, is actually the least important of the two institutions, since it harbors only five prisoners, who are free to roam at will. At Cayenne, on the South American coast, however, 4,000 cojivicts are kept in the closer confinement of antiquated huts and cell-blocks.
Piatetskaya, like a number of their sky-minded sisters, proudly wear the Order of the Red Star. This is a decoration that permits the holder once a year to travel anywhere in Russia without charge. Its privileges, which can be passed on to husband, wife or child, also include a monthly cash award, free street car transportation, exemption from all taxes, and special reductions in rents that are sometimes as much as 50 per cent.
Girls belonging to the “Suicide Legion” have been reported as being especially interested in politics, world affairs and America. Most of them doubt that American women have as many liberties as Russian women.—Pathfinder.
Enroll Your Prospect
Facts speak for themselves. And so does the record of our South Slavonic Catholic Union.
The juvenile department is so plentiful with reserves that during the twelve months of 1936, assessments slinil have been collected for only eight. Supreme Board’i recent decision to exempt from payment juvenile assessments during the months of October and November is in line with the pol-icy pursued year after gear.
Solvency rating for our Union is the highest in its history; so is the interest yield on investments. Lodge system within the ranks of our South Slavonic Catholic Union entitles each member to a voice in its management.
And to make it worthwhile for our members to propose excellent candidates for membership, our Union offers the following awards:
$4.00 for a $2,000 death benefit enrollment $3.50 ” $1,500 ”
$3.00 ” $1,000 ”
$1.50 ” $ 500 ”
$1.00 ” $ 250 ” " ”
$0.50 for each new juvenile member enrolled.
Keep your local lodge active by securing new members.
m MLADINSKI ODDELEK -- JUVENILE DEPARTMENT
flilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIHIHIIIIIIIHilllllllllllllllllllllHIUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIilllllllllllllllUiUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIMIIIUIHIIIIIUUIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIilllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimillllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllll111
A GOAL FROM THE FIELD
Odenton School for boys always had good football teams. And to win a place on an “eleven” there meant that the lucky boy—be he ten or fourteen years of age or even older—had earned it. The professor in charge of athletics played no favorites; literally, he made each btiy “stand upon his own feet.”
Though Dick Todd had been in the school but a few weeks he was already casting longing eyes toward a place on the “eleven.” He was on the field every afternoon for practice; but even he had to admit that he didn’t seem to be making much progress.
Now, to understand the situation, one should go back a little with Dick before he entered Odenton. He had lived in the country, on a farm, and had found but scant opportunity to play football because there were but few boys in his neighborhood and most of them had no time for the game.
A regular scrimmage with eleven men on each side was impossible; so Dick was compelled to confine his football activities to kicking the ball. He had rigged up an impromptu goal-post
Then, at the beginning of the second half, Beltsvilie had scored a touchdown by steady line plunges, a long end-run and a cleverly and luckily executed forward pass.
And—worse and more of it—the Beltsville kicker had kicked goal, making the score Beltsville 7, Odenton 6. And that seemed to be the final score, with three minutes to play, and the ball in Odenton’s possession on Belts-ville’s twenty-yard line!
All during the game Dick had sat on the sideline with the other substitutes, wrapped in his blanket and half-hop-ing, half-fearing that he would get into the game.
“Todd! Todd!” It was Professor Miles calling his name.
“Yes, sir,” answered Dick, jumping to his feet and throwing off his blanket.
“You go in there, my boy,” said the Professor in a quiet, yet tense voice, “and put that ball over the bar. It means victory if you do. Now—do it!”
Dick, a trifle dazed by the rapidity with which he had been summoned,
™r Qxvr
MR. BAT’S SPEECH
»
I
He Kept On Practicing P lace‘Kicks Over the Goal
down at one end of the back pasture, and there, on afternoons, he and one, or at most two, of his playmates would take turns trying to kick the. ball over the goal—drop-kicks and goals from placement.
Therefore, when Dick came out for the team at Odenton and was introduced to all the mysteries of tackling, of running-back punts, of lining up for scrimmage, etc., he was indeed a stranger in a strange land. He didn’t like it, either; the impact of his charging fellows, the rough battle of the line of scrimmage, the thud and jostling when he was tackled and thrown to earth were distasteful to him. Not that Dick w'as a coward—ifor he was not—but, you know, there are certain boys who really love just that roughness and others who can’t become indifferent to it under any conditions. Dick vastly preferred to kick. And, every afternoon, he could be found trying to kick goal from the field both before and after the regular practice.
Once or twice he was put in at end, but proved so hopeless at breaking interference and tackling the runner that it was plainly evident he wouldn't do. So, chiefly for exercise, he kept on practicing place-kicks over the goal. And though he did not know it, Professor Miles watched him now and then with speculative eye, for Dick certainly could send the old pigskin sailing over the bar.
One day when the regulars and “subs” were scrimmaging down at one end of the field and Dick was at the other goal-pošt trying place-kicks, he was surprised to hear his name called by many voices.
“Dick, I want to see what you can do in the way of goals,” said Professor Miles. “Get in here behind the scrub line and we’ll see if you can kick any.
Dick did, too. Not one, but a dozen. Indeed, despite the attempts of the first team to break through the weaker ecrub-line and block the kick, Disk missed only three out of sixteen attempts—which was truly remarkable. Then, the scrub quarterback dropped back and, stretched out on the ground, held the ball for Dick to try goals from placement. And, over and over again, Dick sent the ball squarely between the uprights, from various distances and from difficult angles.
* * #
With but two minutes left to play and the score Orenton 6, Beltsville 7, defeat seemed certain—and to have Beltsville, Odenton’s greatest rival, triumph was a bitter pill to swallow.
The game 'nad been a bitterly contested one. Odenton, getting the jump on her rivals, had scored a touchdown early in the first quarter, but had failed to kick goal, thus leaving the pcore 6 when it should have been 7.
trotted out onto the field, reported to the official and took the place of Carp, the halfback for whom lie had been substituted.
“6-3-23-36!” cried the Odenton quarterback—the team opened out in kick formation, with the quarterback in place to receive the ball, slap it to the ground and hold it until Dick’s toe should send it hurtling toward the goal-post of the enemy.
It was a last, desperate attempt to score, when carrying the ball had proved futile or, at least, foolish in view of the scant time remaining for play.
The signal was given. The Odenton center passed the ball back to his quarterback—a trifle high and a little to the right. But Dandy, the quarterback, caught it, up-ended it and slapped it to the ground.
A second later, Dick’s lustily swung foot caught the ball and sent it hurtling over the line of scrimmage—straight and true for the goal-post. From the stands it looked as though the direc tion was all right, but would the ball sail 'nigh enough to clear the crossbar?
It did—by just a few inches!
And that meant three more points for Odenton, making the score Beltsville 7, Odenton 9.
Now, all Odenton had to do was to hold Beltsville for little over two minutes more. Could they do it?
Dick was placed at right-half and the end was instructed to take just as much of the work off him as possible.
CREAM OF CORN SOUP WITH POP CORN GARNISH
Open a can of corn and put the corn through a coarse sieve to remove the biggest hulls.
Put the corn in a double boiler.
Add 3 cupfuls of milk.
1 tablespoonful butter and l/> teaspoonful salt.
Bring to a boil.
Dissolve 1 tablespoonful of flour into / cupful of milk.
Stir into the corn mixture and boil till creamy.
Pop Vi cupful of corn.
Pour the soup into cups or plates and sprinkle the freshly popped corn over the top.
Serve at once.
This pop corn garnish is equally good for tomato, pea or almost any cream soup. Crackers are not served when pop corn is used.
0-----------------
Oton Zupančič:
ZLATO V BLATNI VASI
Prišli trgovci z novci za šalo v Blatno vas zares, na trgu sredi blata pustili pisker zlata, potem naprej, haha, zares, zares trgovci z novci.
Prišli so slepci s cepci za šalo v Blatno vas zares, in pikapoka šlo je, • brž lonec je na dvoje, potem naprej, haha, zares, zares da slepci s cepci.
Prišli so norci s korci, za šalo v Blatno vas zares, planili so po zlatu, raztresli ga po blatu, potem naprej, haha, zares, zares da norci s korci.
Prišla je putka tutka
za šalo v Blatno vas zares,
vse blato potacala,
zlato je pozobala,
potem naprej, haha, zares,
zares da putka tutka.
In Blatničani zbrani sklenili so v en glas zares: “Ta puta kokodajca bo nesla zlata jajca!”
Potem pa pit, haha, zares, vsi Blatničani zbrani.
-0-
Slavo Štinc:
DEČKI MALI
Beltsville, of course, received the kick-off, and straight-way attempted a forward pass. It carried, too, for forty yards before the runner was downed. Then began a series of plays upon Dick. The Beltsville quarterback seemed to sense the fact that Dick was a woefully weak defensive player.
Three times they plunged through him for big gains. Another lightning forward pass and the ball reposed on Odenton’s ten-yard yline. Professor Miles was actually calling Dick out— though the substitute he had ready was scarcely any better—when Beltsville launched another play at Dick.
Then, something strange—strange at least to Dick—happened; he felt something well up inside of him that made him forget everything—everything except that play must be stopped! No matter what happened, no matter if they tore him limb from limb, that play had to be stopped! All fear of being hurt, all distaste for the impact of . rushing, pounding bodies against his own had fled. He must—stop—that— ' play!
And he did! He pulled the runner down in his tracks!
Then, the whistle blew! The game
Šotor beli so razpeli tam na trati sončni, zlati, dečki mali, da igrali bi se kaj ? . . .
Prvi zdaj svetuje naj!
Ali gremo se cigane, razigrane, neugnane? —
Bog ne daj!
Drugi zdaj svetuje naj!
Ali skavte — ne zmikavte bi se šli, vse steze premerili . . .
Mar nori? |
Tretji zdaj svetuje zdaj!
Cirkus mali bi igrali sc, če znali bi, kako —•
Pusti to!
Vojska cela se je vnela: šotor beli so pomeli s tiste trate, sončne, zlate, dečki mali, da igrali bi se kaj . . .
was over—-Odenton had won!
They picked Dick up, unconscious, and bore him to the sidelines. A few ] skilful ministrations from the doctor and he came to. He had been knocked out; but, also, something had been knocked into him—the love of the game, the love of the fierce scrimmage, the love of the fight!
, Thus began the making of the greatest quarterback that Odenton ever had.
' Not all at once, of course, but gradually; and toward the end of the season, Dick was the most reckless player on the team and, of course, far and away its best kicker.
Manica:
KUHANA IN PEČENA
Out in the autumn woods a dark brown object clung to an old brier and swayed gently with each gust of wind. Baltimore Oriole and his wife, Lady Oriole, spied it.
“A dead leaf,” guessed Baltimore.
“A cocoon,” said Lady Oriole, who hopped carefully around the queer object.
As they peered at the dark brown thing they heard a squ^ky voice. “I am Mr. Bat. Perhaps you never heard
of me.”
“No, indeed!” said Lady'Oriole.
“Tell us all about yourself,” Mr. Oriole said as he moved nearer to Mr. Bat.
“I have a slight cold, and my voice is not very strong,” he answered, “but since you nave never heard of me nor seen me before I will try.
“If you will look carefully, you will see that I am hanging to the brier by
Ko se je ribniški Jurek nekoč mudil na potovanju, je naletel nekje na moža, ki je prodajal ribe. To je bilo za Ju-reka nekaj čisto novega, kajti rib ni videl še nikoli. Cvenka mu ni ravno manjkalo in ker so mu bile ribice všeč, je eno kupil in vprašal, če so te živalce užitne.
“Pa še kako so okusne,” je hvalil prodajalec. “Lahko jih ocvreš, skuhaš, spečeš, kakor želiš!”
“Hm, hm,” zacmoka poželjivo Jurek. “Ali so kmalu gotove za želodček?” “Zelo hitro. Skoro bi rekel, komaj da dobro vidijo ogenj, pa jih že lahko pohrustaš.”
S tem je možak seveda hotel povda-riti, da je riba, pa naj si jo pripravimo na katerikoli kuharski način, kaj hitro gotova za na krožnik. Jurek ga je pa, kajpak, razumel čisto pa svoje.
Ves vesel in dobre volje gre z ribico dalje. V tem se zmrači. Jurek prikoraka mimo nekega tolmuna prav tedaj, ko vzide izza hriba polna luna.
Brž potegne ribico iz torbe in kazaje na luno, ji prijazno govori:
“Živalica, ali vidiš ogenj ? Le poglej ogenj le! — No, zdaj upam, da si že pečena!”
Pri tem mu prsti nekoliko popustijo, spolzka ribica porabi ugodni trenutek in—čof v tolmun.
“Grda spaka,” zakriči v sveti jezi Jurek, “saj sem te vendar spekel, ti se pa menda hočeš še skuhati—naka! Tako se pa ne gremo!”
Urno skoči v tolmun in hlasta z rokami po blatni vodi. Po naključju zgrabi neko žabo in jo tako stisne, da reva obupno zakvaka.
Jurek pa misleč, da ima ribo v roki, se glasno začudi:
“Prešmentana žival! Saj si vendar kuhana in pečena in še te ni konec!” To rekši, pomaši žabo v usta in pohrusta.
--------O---------
NOVEMBER
Fr. Milčinski:
NAŠI IN VOJNA
Ona je zvrhano poltretje leto stara, on debelo poldrugo.
Ona je očitno ženske sorte: zgovorna in zvedava, poleg pa mila, da se samega dobrikanja in srčkanja redi, in plaha, da se boji celo naslikanega volka in prej vpraša, ali grize, potem ga šele pogleda od blizu.
In modra je. Utihne in se zamisli, zamisli tako globoko, da niti tortice ne bi videla, če bi jo kdo prednjo postavil. Potem pa pride na dan z vprašanjem, ki priča, kje daleč ji že stikajo misli: “Atek, atek, atek! Ko si bil še v po-vojcu, ali so te takrat tudi že klicali ‘atek’?” in “Atek, kje si bil pa prej, predno si prišel k nam?” —r- ali pa: “Atek, atek! Ali žlica tudi umrčka?” — Najrajša pa izprašuje po vzrokih. Ves ljubi dan goni svoj “Zakaj?” in “Zakaj?” in ni igrača ji dajati odgovorov. Vpraša te: “Zakaj se reče konju konj? Povej atek!” Zakaj? Pa ji odgovori! Celo v naučni slovnik lahko prej pogledaš, pa ne boš vedel. Le kar sedi—trojka! Odgovorim pa jaz, ki sem bolj vajen: “Konju se zato pravi konj, ker nima rogov. Če bi imel roge, bi se mu ne reklo konj, ampak koza. Tako je!”
S tem odgovorom je dekelce zadovoljno, dokaz, da ji je stvar zdaj jasna. Toda ima že novo vprašanje: “Zakaj nima konj rogov? Povej, atek!” Kdor ni vajen, bi omagal pri takem izpitu. Jaz sem vajen, jaz vem vse, kar je in kar ni, meni ni težak odgovor: “Konj nima rogov, ker jih ne more imeti. Kaj pa misliš! Če bi konj imel roge, ne bi bil konj, ampak koza.” Na to moje dekelce globoko vzdihne in to pomeni, da jo je odgovor docela zadovoljil in je zdaj rešena iz težkih dvomov.
Drugače je zdrava. Najljubša jed so ji štruklji, teh se naje, da se ji ustavijo. Najljubša igrača pa ji je Milka, punčka dolga dve pedi. O božiču je bila stara eno leto, pa je še vedno cela, kar je najboljši dokaz, kako ljubeznivo ž njo ravna njena mamica. Moje dekelce se ji namreč šteje za mamico; ima pa poleg Milke še več druge dece: Špelico, ki je stara že čez dve leti in je zelo trpežen otrok, narejen od glave do nog iz klobučevine; potem zamorca, ki je revček brez rok, premalo je nanje pazil in jih zasejal, kaj vemo,, kdaj in kje; in na belega medvedka ne smemo pozabiti, v trebuhu ima muziko. Tudi o tem medvedku pravi moje dekelce, da mu je mamica.
To je ona.
On pa je njen debelo poldrugo leto stari bratec. Tako je dolg kakor širok. Komaj leto dni stat je že jedel fižol in
salato, nemara se je baš ob tej piči
tako zredil. Dobiva koščnike, zato je po enem licu vedno rdeč in cedi siine, cedi jih toliko, da mu nameravamo speljati pod brado žleb, da bi se mu odtekale brez škode za njegovo fasado. Laske ima svetle, na zelenkasto jim gre barva—o, če bi jih videl Rikard Jakopič! — poseben znak njegov pa so na kolenih strgane nogavice, dasi dobi vsako jutro cele. Govori vse, vendar po svoje, pri čemur daje prednost črkama t in p, dočim je njegova sestrica za iste starosti oboževala črko k. Škat-
lja je “tata,” krompir je “pompej.”
Ljubi krepko govorico; svojemu začudenju daje duška z vzklikom “Tiš bo-ži!” kar pomeni “Križ božji!” Kuharici pa, ki ima pri, njej zavetje in potuho ponoči in podnevu, njej privofči prijazni ogovor: “’uba duša,” to je “ljuba duša!” Niso mu priučene te in enake besede; naleze se jih in ne vemo, kje in kdaj; so mu pač posebno všeč. Zakaj ?
Zakaj pa je njegova največja radost plezanje, radost in hkratu vir neprestanih opominov v besedi in dejanjih ? Ona, njegova sestrica, ni nikdar pleza-rila. On pa pleza; je pač fant! In kamne sila rad luča v vodo; ona jih ni. In za vlake se ona še pol toliko ni zanimala, kakor se zanima on.
Teka po sobi, dela “š-š-š” in je vlak in moramo v kraj bežati, da nas ne povozi. On osebno je vlak! Tabo je bilo odkraja. Pa mu ni miroval duh, mislil je in računal, iskal je in je našel in na nečuven način zboljšal železniški promet: obrnil je pručico, sopihajoč jo drsal pred sabo, glej—vlak, do lasu podoben onemu v resnici! Pa še ni odnehal, dokler da se mu slednjič
I Ain Always Clinging or Flying
my feet. I am always clinging or flying, but I do not fly until evening comes. Then I work all night.
“Perhaps you wonder what I do at night as I fly. Well, that is my eating time. Perhaps you wonder what I feed upon. Well, I like moths and bugs and beetles and gnats.
“I have many brothers and sisters. We live in barns and caves. We bring health to men and women and boys and girls. I know you wonder how. Let me tell you a story.
“A few years ago many of my brothers and sisters lived happily on a big farm. They caught and ate all the mosquitoes they could find. One day a new family moved onto the farm. Then something happened to my brothers and sisters.
“The farmer did not like the looks of them. He caused his children to hate them. He began to kill them. Once he told his wife, ‘I have killed more than two washtubs of the pesky
November frost is in the air The harvest hay is mown;
And in the fields ray ripened grain Where seeds last spring werei sown.
The leaves have turned to brown and gold
And many trees are bare;
The birds have flown to warmer climes Where sunshine floods the air.
And all without is bleak and drear, The grass is seared and brown;
And all the ground is littered with Dead leaves that have blown dow'n.
But in the home the fires glow And near its cheerful blaze The children plan for winter’s sports, And dream of summer’s plays.
o-----------------
NAPOLEON ANECDOTE
The story is told that after one of his greatest battles Emperor Napoelon gathered the remnant of his forces around him and proceeded to compliment them in his characteristic manner, so endearing to the hearts of his soldiers. Finally Company D, of the guards, who had been in the thick of the fight were ordered to present themselves, and to the astonishment of the emperor a single soldier appeared. He was bound up in bandages and could barely walk.
“Where is the rest of your company?” asked the emperor.
A tear welled in the old soldier's eye as he answered: “Your Majesty, they lie on the field dead,” and then w'oe-fully added, “they fought better than I.”
Bat Spread Out His Wings and Quietly Slipped Away
critters.’
“When my brothers and sisters were dead, neither the farmer nor his wife nor his children could sleep at night because the mosquitoes would not leave them alone. Then fever came and the ! children almost died.
“But a wise man saw and understood. He said: ‘The bites of the mosquitoes brought the germs of the fever. When the bats were here, they ate the mosquitoes and kept them from bringing the fever germs. You can’t bring i those bats back, but you can get some ! more.’
j “Now, if you should visit that farm,
; you would find hundreds of my broth-i ers and sisters there catching mos-| quitoes every night and so saving boys and girls and men and women from the awful fever.
“We are a queer-looking set. If you will come near, you will see that my wings fold up like an umbrella. They are bare and do not have feathers such as yours do. Although I fly and have wings, I am a mammal like dogs and horses.
“My head and ears are like those of a mouse. My body has the shape of a mole. My mouth is very large and I have sharp teeth. I always hunt at night, but my eyes are poor and I cannot sec well. I know you wonder how I can catch insects without seeing them. I will tell you.
“When a moth comes near me, he beats the air so lively with his wings that my ears know just where he is.
My hearing is so good that I rarely miss getting what I go after. It would not be untrue to say that I see with my ears.
“We eat a large number of insects that harm crops and orchards. All farmers should be our friends. I know we are very queer, but we always try to do our duty. It is growing darker now and I must leave you. Goodby! Good-by!”
And Mr. Bat spread out his wings and quietly slipped away while Baltimore and Lady Oriole gasped with surprise.
Ely,
of | 1 torno We t tarns 'Hat is
ni posrečilo in je rešil problem, biti vlak in pasažir oboje hkratu. ^ ^ ^
jaha pručico, poganja jo z nogama duen't] dela “š-š-š” in cel Vintgar slin kipi po bradi navzdol. Vlak in Pasaz ||,e yc
hkratu! Ženij! tty pi„
Prišel je prijatelj in je videl Pres.|. held, netljivo to kombinacijo in je izja q it js g “Škoda!” je rekel, “da je vojna >n * ^
odgodili podelitev Noblove nagra ut. j
tvoj fant je zrel zanjo.” In omenja > 'oyear da je ta piijatelj boljši gospod. . jn 0 Stranka pod nami pošilja pošte 8 n ^
zaradi ropota. Obžalujem, pomaga11 P ne morem! Ali naj fantu zatrem du ’ to Wer ki se mu tako lepo razvija? bi bil oče! In sploh, zdaj je vojna- 5l\Vaujt Posebne simpatije goji moj m Wht mož za Milko. Milka je tista '•can
dična, ki se ji moje dekelce šteje ‘attent!
mamico. Čim jo zagleda, vse drugo one
pusti iz rok in jo milo kliče: li
Mita! ’epa Mita!” to je “lepa MU*8' '»n««)
poleg pa cepeta z debelima ^*ttti
Ali ta ljubav je nesrečna: mala Milj11 Wt.r j mamica je stroga in neusmiljena *n . vikom in krikom neizprosno mu •>* >■«
svojo hčerko. Ne toliko iz ozirov krepost in dostojnost—saj naš fan* tak—ampak ker se boji, in to ne ° i vzrokov, da bi mu padla iz rok 'n ubila; zakaj hčerke Milke glava je 11 na, je iz porcelana. In nesrečne' mlademu možu ne prostane drug®* ’ nego da sede in plaka. O, če se uda j’ takrat se ne bo jokal. “Buc!” Pra ’ če zadene ob kak rob in to je pog°s “AR i krat, zakaj njegova uboga glavica I Was takorekoč vsemu svetu na poti; “bu ,e si fati!” pa izjavlja, kadar. pade. To > >me r vse! Telesna bolest ga ne dime n^! j’rny]
prav nič in včasi mislim, ali ga n® , “icials
dal, da se izuči za fakirja. Srčna Deer pa, tej ni kos: kar sede in se joka. « kadar se joka, vsakikrat sede kar in’t i
ška, — ker le sede je človek lahko Pr ^ youn
od srca žalosten, le sedečemu se v.^ toting
telesne in duševne sile nemotene %rnei neprikrajšane #sredotočujejo na žal°b -its pa O slavnostnih prilikah nosi naš 'a . « are
že hlače, in se lahko reče, da jih n° ‘»Ugh
brez posebnih nezgod. ( t I
To sta torej naša dva in taka s #Use v zdajle ob času vojne, in kakor sta ne y pa; ne starosti, vojna ne hodi mimo, ne bi je bila svesta.
II.
Vobče vojna dviga ugled vojaštva pri naši deci ga ni dvignila. Ali za . nič misliti in resno svarim vsakog J ve da kaj ne zine! Pri naši deci je ze^ '
miru igral vojak tako odlično v'°S°’ja, an 01
sploh ne more odličnejše, niti v se (| £•••• ( njih razmerah ne. Zato in samo ?a ^ se mu pri naši deci ugled ni dvign’1- J1** Pri mojem dekelcu je bil soldat d<^ ^j1
ga beseda, ki jo je sploh poznala; P1^ ~
je bila knof—ta knof je istorija zase.^ druga soldat in za Soldatom ni bl[£| ^ dl dolgo nič, potem šele je prišel na vr“ ;
ata. Moj fantek pa je znal prej sa^ ^ '
tirati kakor sedeti in čim zagleda , . to
cesti vojaka, že ga komandira: “APa?je ^ e —kar je nemška beseda in se P1 (■ 1
“Habt acht!” . f,
Vojna je prinesla nekaj novega- . n]ence. Prinesla jih je lepo štev' ’ ^ 1 vse časti vredno število. Kaj bi i njn , c mi, da nimamo vlaka! Pa ga imamo naš fant jih prevaža: Zamorca, kl ^ v u' zasejal roki, Gašperčka brez ij8|
izreden junak, da navzlic resni pošk , E bi šo sodeluje, kravo na treh nogan ^ein raco brez koles, rjavega medvedka.^ e sta mu iznohtani obe očesi — oh, j >' drugi mu jih je iznohtal kakor kr ^ sovražna drhal! — Usmiljena ro*wkf0. i|^.C je na mesto očesa prišila majhen oK Pr gel gumb, da vsaj ni čisto slep, ub“e. L ! žrtev! — Vsi so obvezani in jih i® ^ | e
selje gledati, fant pa je vlak in jih . 1
•'š-šs.” Stranka pod nami se in',srI1je ^ s ali ne morem ji pomagati: vojna te
v.,n,l C
Sestrica sodeluje. Ne gane No
prsta, zato pa giblje jezik; vrhovno ^ tt|aj
vodstvo in ukazuje in kara, kri®1 ^ Jigh
ubogi vlak, in tako se je zgodilo >n g tan
v zlo šteti vlaku, da je izgubil g ‘ M
in zavozil,v peč. Katastrofa! Pf® (]1. nil se je vlak, izjavil “buc!” in ‘°1 y I fati!” začudeno se je ozrl okoli j nosa mu je prilezla kri. Spričo , je vrhovno vodstvo, plaho moje de ce, zagnalo neusmiljen jok, vlak, . čuvši jok, se jc prestrašil in se tudl,j6iii I čel dreti, okrog so ležali nebog ^
ranjenci in gledalcu se je krčilo s^c. kers Pa že je prihitela pomoč. Na l‘cl..fjfli V sta se je pojavila kuhinja. S v«ty
pogledom je premotrila nezgodo, vl g j| lhat
je fantka s krvavim noskom in so 6 to ulile solze. Z ljubko besedo tve,
dvignila v naročje in ga odnesla .ji na obvezališče, za krilo se ji dr*® jc sledilo dekelce. po- |t
Jok je prenehal kakor odrezal e gbltnilo ga je zanimanje za na C >T l-t*? 4
/ V j\ JDvJljA, IN v,v v . v. l.l
«ko za-a in ran ažif
ese-
ivll: i so ide: am,
>ori
pa
iha,
šen
i
adi
po-
za
i 2*
it«.
if
n»'
in«
I 2
ini
na
ni
■ei
se
; I-
nu
>8,
ri.
vi.
i*
li-
je
i it bi ol in '1*
IV
>e
in
it.
it
si
It Won't Be Long Now!
By LITTLE STAN
Ely, Minn.—The ays are swiftly passing by. Winter is just about here, ® of the juveniles are at school, and the winter holidays are just around
* corner. Yes, everyone is getting ready for the holidays.
We begin with Armistice Day . . . just over . . . most of the schools had
Vanis relative to the commemoration of this annual observance. As soon ®**t is over, we all look forward to that big Thanksgiving turkey! (Little j# even now is smacking his lips.) Good old St. Nick or Santa Claus ■ . . and the happy Yuletide spirit is in session until after the' first year. Let’s see, that brings us up to January, and something else will *l**n this oming January of interest to every juvenile in our organization. This January our supreme board will hold its first semi-annual meeting he year. This meeting will be more than important as it will start prelim-plans to conduct another national juvenile convention. Where it will "eld. Little Stan doesn’t exactly know at the moment. But wherever it is j*is going to be something you young ladies and gentlemen will certainly Yes, Little Stan knows that you will more than enjoy the bi-annual N. Because, from now on, we will have a juvenile convention every years.
In order to really realize what a juvenile convention does to a person, should be there yourself. When Little Stan was in Cleveland he met
* Rudolf, Johnny Kapelj, Vickie Kumse and several other young people "ere at the juvenile convention last year. They were actually tickled
** when they heard that another one will be held, and Milan Peich in l|"raukee, “i’m gonna get there some way. I wouldn’t miss it for anything.” When plans are completed, Little Stan will let you know immediately and ^ <-'an begin your campaign for new members which will make you eligible *ttend the convention. Begin forming your plans now! If you do, you will 0l,c jump ahead of everyone else. And now, before closing, Little Stan ^ liko (o hear from all juveniles through the Nova Doba, and wants them answer this question: “Where would you want to attend the next juvenile mention? In Ely, or just where?” Are you with Little Stan? Then, **or- in the next issue!
STAN PECHAVER, i Honorary Chairman of National
Juvenile Publicity Committee.
MLADINSKI DOPISI Contributions From Our Junior Members
h CASTLE GATE, UTAH
!AR EDITOR AND READERS:
Was very much surprised when our secretary, J. Ogrin, turned over ‘"e niy one-dollar check as a prize ,% last article. I want to thank the *c*als responsible for this award.
®*er season in Utah opened on Oct.
The mine was not open, and we **®’t have to go to school. Recently Voung man of 24 got killed while '"ting, while another hunter hasn’t ^rned since he left. We see many Pass by tkat have deer on them. e are still having nice weather, even ;“«gh it s quite chilly in the morn-I sure like school this year be-e we also have junior high dances Parties.
^CELINE YAKOPICH (age 11),
No. 168, SSCU.
0---------------
CLEVELAND, O. £AR EDITOR:
Several months ago I received a sou-!tlir, and to my surprise it was a pic-lfe of Little Handsome Stan. Now, an, don’t mind the nickname. You W how we girls are. Let us quit ^ing and begin to write a real letter. On August 2, 1936, the Škrjančki, lcal singing club, went to the Great Exposition along with four other "®ilar groups from Cleveland. There ,ere about 800 children. We did not *ve to pay any admission. We just ^ to sing two songs. In the Streets . the World there were many villages, as Slovene, Swedish, Bohemian, la*ian, etc. There are so many more I would not have room for all. We 9,1t to the Expo at 1 p. m. and came at 10:30 p. m. We sure had a time.
,^ur SSCU held a convention in '^veland between September 8 and 16. ^legates from 18 states of the Union Ambled at the Slovene National ,®me on St. Clair Ave. I attended the s^ertainment provided by the local i,1CU lodges during the convention in company of my parents. To my lllrPrise, I didn’t see Little Stan. (Is a nice way to treat your friends, .'We Stan?) Well, anyway my mother many friends.
As Little Stan says in his article that ®re is to be a juvenile convention two years, I hope that 1 can see l]®' the next time.
Now I am 12^ years of age, yet 311. But in the next two years I 'Kht grow a little bigger, and Little tan will look up at me with surprise N say: “What you doin’ way up
*re?” How about it?
ELSIE DESMOND (age 12),
No. 173, SSCU.
-0—------------
CLEVELAND, O.
Uk EDITOR:
1 haven’t written for a long time, but [ anj again. How are all the mem->s? Did you have a nice vacation, ,*• Editor? I hope you did. I had a fry nice time. But, anyway, I’m glad '8t school is here again. I am going 5 tell a Hallowe’en story. I hope verybody has a good time.
UNLUCKY BETTY Betty was a girl, at the age of 10.
1 ^as Hallowe’en and Betty was a bad *‘r| that day, so in the night time she >ldn’t come out. She went to bed. inally Betty said, “I guess it’s early ,n0---------------
nagrade
Za dopise, priobčene na mladinski strani Nove Dobe z dne 14. oktobra 1936, so bile nakazane nagrade po en dolar ($1.00) vsakemu sledečim mladinskim dopisnikom:
Milan Peich, društvo št. 225, Milwaukee, Wis.; John Tancik, društvo št. 78, Salida. Colo.; Joseph Zupan, društvo št. 147, Canon City, Colo.; Violet Angeline Zalar, društvo št. 69, Thomas, W. Va.; Anna Yanko, društvo št. 138,
1 Export, Pa.
rej vršila v nedeljo 15. 110-, vembra ob 2. uri popoldne v > navadnih prostorih v Ches-wicku, Pa. Člani so pozvani, da se te seje udeležijo. — Za, društvo št. 203 JSKJ:
Joseph Yelovčan, tajnik.
Los Angeles, Cal.
Zelo redki so dopisi iz daljnega jugozapada v glasilu naše Jednote. Zato ne bo odveč, če se jaz enkrat oglasim in sporočim, kako se imamo tukaj ob obali Tihega morja.
Kakor povsod po Zedinjenih državah, tako se je tudi k nam prišla pokazat izza voga-! la toliko obetana prosperiteta. Toda reva je nekako plaha, boječa in negotova, če bo obstala. To je pač odvisno od tega, kako bodo izpadle volitve. (Seveda bodo najbrž volitve izvršene prej, predno pride ta moj dopis v tisk.)
Mnogo smo. čitali v tekočem poletju od mrzle zime, vročega poletja, prašnih viharjev, tornadov, hurikanov, pasjih dni itd. K sreči teh nadlog nimamo dosti v sončni Californiji. Seveda imamo pa svojevrstne križe in težave. Posebno podzemski bogovi se prav radi razjezijo. Večjih potresov že nismo imeli, odkar je bilo v bližini Los Angelesa porušenih več mestec. Manjši potresni sunki pa so bolj pogosti.
Podnebje, kakršno ima Cali-fornija, nima para v Zedinjenih državah. Razen kakih treh mesecev deževne sezone v zimskem času, vlada tu v južni Californiji skoro večno indijansko poletje'. Kljub temu južnemu podnebju pa se tudi od nas lastovke selijo. Južno od tu, med mesti Los Angeles in San Diego se nahaja stara misijonska postaja San Juan Capistrano, na katere obširno podstrešje se priselijo lastovke vsako leto na dan 19. marca in vsako leto kot ura točno odpotujejo 23. oktobra. To kaže nadstoletni rekord, odkar je bila postaja ustanovljena. Od daleč pridejo ljudje gledat ta zanimivi prizor. Letos 23. oktobra je od tu iz Los Angelesa neka radio oddajna družba poslala tja svoje instrumente, da bi bil po radio oddajan šumni dohod teh priljubljenih ptic. Ker pa so lastovkb odpotovale letos nenavadno zgodaj zjutraj, takoj ob sončnem vzhodu, so se načrti radio družbe izjalovili.
Los Angeles je v resnici dolga vas, po površini brez dvoma naj večje mesto na svetu. Koliko Slovencev nas živi tukaj, mi ni znano, vem pa, daj to število ni veliko, in še tisti, ki smo tu, smo raztreseni po obširnem mestu. Slovenskegai družabnega življenja torej v Los Angelesu ni. Slovenskih domov ali drugih zbirališč^ kjer bi se vsaj ob nedeljah sestali in se pozdravljali s “hello!” tukaj nimamo. Bratje Hrvati in Srbi so v tem oziru bolje preskrbljeni. Imajo svoje domove in cerkve. Srbi tudi svoje pokopališče. Hrvatov, posebno Dalmatincev je tu mnogo.
Slovenska podporna društva so tu tri, in če se ne motim, sta dve mladinski. V zadnjem poletju je imelo 15 hrvatskih društev zelo številno obiskan skupni piknik. Slovenski društveni piknik je bil tu v zadnjih petih letih, kolikor je meni znano, samo eden, in še tisti je bil slabo obiskan. Slovenski pikniki se menda ne izplačajo. Hvala Kolarjevi mami, ki na svojem “week-end” prostoru v Tapengo Canyonu včasih napravi kak privatni piknik; Mr. Tertak nam tam včasih speče okusnega janjca. On je mojster v tej stroki in ga menda nima para v Gali-forniji.
Slovenci smo imeli tu v Los Angelesu pevsko društvo “Zar-
UNIVERSAL, PA.
DEAR EDITOR:
It has been quite a while since I last contributed a letter to the Nova Doba, but from now on I am going to write oftener than I had been doing in the past.
Our township is building for us a new high school. It will contain from 30 to 40 rooms, including two large gymnasiums, a large auditorium, a cafeteria and many other such rooms. We have a fairly large football team, with Mr. Randun as coach. Probably some of the juveniles have heard of him before, for he played for Pitt University. We have also established a school newspaper and orchestra. As our school colors we have chosen red and gold.
At present I am attending That Stevens Junior High. Since the school is not large enough for both the freshmen and sophomores, we are divided. The sophomores go to school the first half .of the day and the freshmen the other half. We expect to enter Penn High at the beginning of the second semester, then we will go a whole day. This year I am a sophomore. I am taking up the Commercial Course. My four main subjects are: Biology, English, Bookkeeping and History. My extra subjects are Music, Art and Home Economics.
On Friday, October 23, our school sponsored a Hallowe’en party. It was held in the school auditorium. There was dancing and bingo. There were plenty of refreshments for everyone. It turned out a big success.
On Wednesday, October 28, our section dramatized a farce in assembly. The name of it was “The Royal Kitty-puss.” The main characters were the king, queen, princess, prince, attendants and the jester. It caused plenty of excitement and I’m sure everyone enjoyed, it.
Lately we have been having fine weather. The first snowfall was on Octiber 30, and that was scarcely noticeable.
I was glad to hear about the new ju- | venile convention. I am going to try to get new members for the lodge so that I, too, may go to the convention next year.
Best regards to all.
MARY MLINAR (age 14),
No. 33, SSCU.
--------o--------
ASPEN, COLO.
DEAR EDITOR:
First I want to thank you for the dollar prize I received for my last letter. It sure came in handy in helping to pay for a new pair of boots for the winter. Maybe we will have lots of snow again this year. The little we did have thus far is already gone.
On October 12 the big game hunting season opened in Colorado. From all over the hunters came to Aspen to hunt deer, elk and bear. Warner Baxter, famous movie actor from Hollywood, was one of the hunters that caine to Aspen. He was the first movie actor that I had ever seen in person. Many of the hunters got their deer and elk hunting this year around and in Aspen. Maybe Little Stan will come here next year and hunt for deer and elk. If he is lucky, he may run into a bear and shoot it. Heh, heh!
JOSEPHINE OBLOCK, No. 47, SSCU.
I -o--------
CANON CITY, COLO. DEAR EDITOR:
I thank you and the other officials responsible for the dollar award for my last article. I was very glad to receive it because I needed a new bicycle tire very badly, and that dollar came in handy.
I haven’t much to say this time, except about our school. We have a football team, although it is not winning very many games. So far the team has one game, lost two and tied one. They were all good games. The captain of
ja,” ki je pod vodstvom Mr. Lista zelo lepo napredovalo. Toda Mr. List nas je zapustil in se podal v sosedno republiko Mexico, in z njim je zatonila tudi naša “Zarja.” Dolgo smo upali, da se spet povrne med nas in naše pevsko društvo oživi, toda zdi se, da so naši upi za vedno splavali po vodi. Slišali smo, da se je Jože tam preko zagledal v lepo mehi-kansko senorito in se oženil.
Zdravstveno stanje je tu med Slovenci še prilično dobro; le Kočnikov in Kolarjev ? oče že dalje časa “marodira- V ta.” V Fontani pa je v preteklem poletju umrl Kočevar- ’’ jev oče. Pri družini Cupin je 1 pustila štorklja dvojčke, zdra- ‘s vega fanta in deklico.
P
Slovenci iz vzhodnih držav j( radi prihajajo semkaj na ob- ^ isk. Preteklo spomlad se je c tu mudila skupina Mihvau- j čank. Pred par meseci pa se g je tu sem za stalno priselila v Mihvaučanom dobro poznana n Mrs. Julia Terčak in se tu g. poročila z J os. Parketom. Jo- j. žetu in Juliji obilo sreče! Pred z par tedni je prišla semkaj na obisk Miss Violet Terčak.
V Californiji imamo različ- s ne sezone. Ravno zdaj se bli- j ^ ža koncu vinska sezona. Tisti, j. katerim se je lanska kapljica posušila ali skisala, že novi ^ pridelek pokušajo. Drugi pa s ^ veseljem in spoštljivo rado- ^ vednostjo hodijo opazovati v g kleti, kako se kuha in vre nova kapljica. Zadnja leta depresije se ie kar srce krčilo člo-. • r
veku, ko se je vozil mimo vi-
r
nogradov in videl na trtah to- ^ liko posušenega, nepotrganega grozdja, ker .se ga zaradi sla- 8 bih cen ni izplačalo trgati. To- v da letos je drugače. Grozdje 1 je vse potrgano ter ga še pri- 2 manj kuje, pa tudi cene so se mu znatno zvišale.
£
Pred par tedni smo imeli tu v Los Angelesu veliko zgodo- “ vinsko slovesnost. V veličast- 1
n
nem večernem sprčvodu, ki se; je vil po mestu, so bile zasto- ^ pane številne civilne organiza-
. ! . Utr
cije, vojska 1 n mornarica m ° nepopisno krasne električne * flotile. V silni gnječi navdu-1 *
7 V
šenega ljudstva je Miss Scat-tergood, hčer k a nadzornika 1 gradnje velikanskega Boulder v jeza, s pritiskom na gumb, o- G tvorila električno zvezo čez 266 £ milj široko, zaspano Mohave 1 puščavo, od Boulder jeza do s Los Angelesa. Bliskovito je ši- U nilo za 70 bilijonov svečnih lit- 1 či električne sile, 16 žarometov t je zažarelo na stolpu ponosne 1 mestne hiše in v hipu je bila t vsa okolica razsvetljena kot 1 sredi belega dne. Takega pri- 1 zora človek ne pozabi zlepa. 1
Predno končam, naj še ome- ( nim, ker v našem glasilu ni-It sem videl nikakega poročila o!} tem, nenavadno “reunion.” Iz j Burleya, Idaho, sem prejel sli- ] ko z družino bivšega večletne- ] ga odbornika naše Jednote, posebno pennsylvanskim rojakom dobro poznanega sobrata Johna Keržišnika. Imeli so družinsko “reunion.” Raztre-šeni od Atlantika do Pacifika, j pet fantov in pet deklet, vsi ( čvrsti in zdravi, so se prvič v ^ življenju vsi skupaj zbrali si starši na očetovi farmi v Bur- ( levu. Če se ne motim, bosta { Mr. in Mrs. Keržišnik čez par ] let obhajala zlato poroko. Se , na mnoga leta! ;
Pozdrav vsem čitateljem No- ; ! ve Dobe! (
J. Cuznar, j
«
Butte, Mont. j
(5lane društva sv. Martina,j, št. 105 JSKJ, pozivam, da se , | polnoštevilno udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila dne 15.
| novembra v navadnih prostorih. Na dnevnem redu bomo! imeli zelo važno točko, katero je mogoče rešiti le pri večji* udeležbi članstva. Zato naj1 vsak stori svojo dolžnost in se udeleži prihodnje seje. Po seji bomo imeli malo zabavo, kate-
re se bodo udeležile tudi sose-stre od ženskega društva Western Sisters. Tudi te male veselice naj bi se udeležili vsi člani, da bo zabava boljša in lepša. Torej, na svidenje na seji in na veselici 15. novembra.! — Za društvo št. 105 JSKJ :
John Malerich, tajnik.
Braddock, Pa.
V Novi Dobi z dne 28. oktobra sem čital dopis sobrata J. Previca, v katerem kritizira kenvenčni odbor za resolucije, in da zakaj se je odbor bal pre-čitati resolucije, katere je 011 predložil resolucijskemu odboru. Previe piše, da je pazno poslušal, kdaj da se bo čitalo, in tudi Hudale je ušesa nastavljal, pa vse zastonj; zavržene so bile. Iz tega si lahko mislimo, koliko izkušenj je imel resolu-ci.jski odbor, bodisi o JSKJ, bodisi o federaciji, ali o kaki drugi zadevi, kakor smo jo že imeli v Pennsylvaniji, ko smo se sešli na federacijski seji, pa so zastopniki kričali na predsednika, da kaj je federacija in da zakaj se skupaj zbirajo, ko nima federacija nikakega pomena pri JSKJ. Morebiti bodo tisti delegati, ki so bili v tem odboru, kdaj prišli v kakšne ne-prilike in se bodo spomnili 15. redne konvencije, kar pa jim bo prepozno. Pred odhodom iz Clevelanda mi je bilo povedano, da sta zabranila čitati resolucije glavni predsednik in glavni tajnik. Torej, ako sta ona dva to storila, jima skoraj ne bi bilo zamere, ker vsak mlinar obrača vodo na svoj mlin, da lažje pšenico melje. Po drugi strani sem pa spet slišal tudi v Clevelandu, da je odbor za resolucije dotične resolucije zavrgel sam od sebe. Pa naj bo. Sobrat Previc ima prav, da se je spustil v javnost v tej zadevi, da ne bodo napačno mislili ostali člani v Pennsylvaniji, ki so nam precej pomagali skozi celo leto. Zbirali smo se zdaj tu, xdaj tam, pri Erženu, pri Hudaletu, pri Previcu in enkrat smo se zbrali celo v Sharonu. In kaj smo dobili za naš trud in požrtvovalnost! še toliko niso bili v poštev vzeti odbori minnesotske, ohijske in pennsyl-vanske federacije, da bi bil eden izmed delegatov predlagal, da bi se dala odborom zaupnica za njihovo delo, ker so s svojim delom veliko pripomogli, da je bila konvencija prej končana. Prepričan sem, da če bi ne bila pravila sestavljena pred konvencijo, bi bila ista trajala še en teden dalje. In keliko bi to stalo Jednoto! Kakor sem slišal med konvencijo, bi bili eni delegati najraje v Clevelandu par mesecev. Precej je bilo denarja na razpolago za razne odbore, za odbore federacijskih tajnikov pa ni bi-; lo še dva centa za znamke. — Bratski pozdrav!
Martin Hudale, bivši delegat.
Hibbing, Minn.
Zadnji dopis iz Hibbinga je bil nekoliko pomanjkljiv, in da ne bi nas kdo smatral za pristranske, naj bo v tem dopisu nekoliko izpopolnitve ali dodatka. V tednu, ko je bil v rudniku ubit naš društveni tajnik Joseph Kern, si je sam vzel življenje sobrat Blaž Gorše. Tako smo imeli pri društvu dva mrliča v enem tednu. Oba omenjena pokojnika sta bila dobra in dolgoletna člana JSKJ. Prizadetima družinama izrekam tem potom iskreno sožalje. Tajniške posle pri društvu je prevzel dobro znani sobrat Joseph Smoltz, ki je že prej 16 let vršil te posle. Bratski pozdrav!
Anton Adami«, blagajnik dr. št. 54 JSKJ.
Youngstown, O.
Članstvo društva sv. Antona, št. 108 JSKJ pozivam, da se polnoštevilno udeleži naše
prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 15. novembra in se bo pričela ob 10. uri dopoldne. Seja se bo vršila v Hrvatskem domu v Youngstownu, kateri prostor je članstvu dobro znan. Precej naših članov živi raztresenih oddaljeno od društvenega sedeža, zato je pa dolžnost tistih, ki bivajo v primerni bližini, da posečajo seje.
N-še društvo je precej na dobrem stališču, finančno in na ugrTedu, in med člani vlada zadovoljstvo. Ker je vse v redu, se morda nekaterim ne zdi vredno hoditi na društvene seje, češ, saj ne bo nič važnega. Tako naziranje seveda ni pravilno. Na vsaki seji je lahko kaj važnega, in vsako društvo tem bolje obstoji, čim bolj se člani zanimajo za društvene probleme in čim bolj številno se udeležujejo sej.
Vse člane tudi pozivam, da se potrudijo in skušajo tu ali tam pridobiti kakega novega člana za odrasli ali mladinski oddelek. Kjer je dobra volja, se še vedno da kaj doseči v tem oziru. Člani naj ne mislijo, da je agitacija za nove člane samo zadeva društvenih odbornikov. Vsi člani, pa naj bodo odborniki ali ne, imajo za napredek društva enake dolžnosti, kakor so od društva in Jednote tudi deležni enakih pravic. Torej, na delo!
Končno pozivam člane, da naj bodo točni s plačevanjem asesmentov. Plačajo jih lahko na društveni seji ali pa na domu tajnika. Na vsak način morajo biti asesmenti plačani najkasneje 25. dne v mesccu do 8. ure zvečer.
Na svidenje na seji v nedeljo 15. novembra ob 10. uri dopoldne! — Za društvo št. 108 JSKJ:
Karl Rogel, tajnik.
Ely, Minn.
D r u s t v o “Severna zvezda,” št. 129 JSKJ, priredi veselico v soboto 14. novembra zvečer. Veselica se bo vršila v Jugoslovanskem narodnem dom u. Člani in članice vseh elyških društev in sploh vsi rojaki iti rojakinje tega okrožja so prijazno vabljeni na poset te naše veselice. Bo dovolj zabave, in kdor bo dovolj srečen, bo odhajal domov v družbi tolstega purana. Torej, na veselo svidenje na večer 14. novembra v Jugoslovanskem narodnem domu v Elyju! — Za društvo “Severna zvezda,” št. 129 JSKJ:
Mary Zgonc, tajnica.
Brooklyn, N. Y.
Tem potom naznanjam članstvu društva sv. Petra, št. 50 JSKJ, da je bilo na seji v mesecu oktobru sklenjeno, da se za november izpremeni datum naše redne seje. In sicer je bilo sklenjeno, da se naša prihodnja seja vrši en teden prej kot običajno, namreč drugo soboto v mesecu, to je 14. novembra.
Seja je bila prestavljena vsled tega, ker bo naše društvo priredilo tretjo soboto, to je 21. novembra, plesno veselico v korist društveni blagajni. Na seji 14. novembra bo tudi veselični odbor sklepal, kaj bo potrebno vse storiti, da se bo veselica završila z najboljšim, uspehom. Bratski pozdrav!— Za društvo št. 50 JSKJ: Valentin Orehek, tajnik.
Export, Pa.
Viharna volilna kampanja je končana, kot je videti, v splošno zadovoljstvo delavstva. Sezona piknikov je tudi že davno minila in bliža se nam zima z mrazom in dolgočasnimi večeri. Iz raznih časopisov posnamemo, da se je med 1’ojaki po raznih krajih otvorila sezona kulturnih prireditev, kot koncertov in iger, poleg tega pa seveda tudi sezona raznih veselic in zabav.
Tisti, ki se spominjajo na-
(Dalje na 6. strani.)
030
n
Knut Hamsun:
n
BLAGOSLOV ZEMLJE
(Prevedel Rudolf Kresal)
[OdO]
o
S0E30E0
DOPISI
(Nadaljevanje s 5. strani)
šega dramskega kluba “Nagelj” v Beli dolini, so morda že davno prišli do prepričanja, da je šel po gobe v večna lovišča, ker se že par let ni nič pokazal v javnosti. V tem času je klul) res izgubil nekaj dobrih moči, ker radi oddaljenosti niso mogle več sodelovati. Sedaj, ko so se razmere precej izboljšale, je tudi naš klub oživel in se je odločil, da se spet pokaže v javnosti v tej sezoni. Odločili smo se za lepo ljudsko igro “Mlinar in njegova hči” in jo bomo vprizo-rili v Slovenskem domu v Uni-versalu, Pa., dne 2(5. novembra. Igra je vseskozi zanimiva. Obsega pet dejanj z enajstimi slikami. Igra je delo nemškega pisatelja Ernesta Raupa-cha, napisana pred več kot sto leti in je prevedena v razne jezike. Po mestnih in podeželskih odrih v Sloveniji jo po navadi vprizarjajo ob Vseh svetih. liju dem kar nekaj manjka, ako se ob dotičnem času omenjena igra ne vprizo-ri. Vsebina igre je zelo zanimiva, dasi preprosta in lahko umljiva.
Bogati skopuh Porenta ne dovoli svoji hčerki Marici, da bi se poročila z ubožnim mli- < narskim hlapcem Konradom. < Marico pobere jetika, mlinar > tudi umre in Konrad ostane 1 sam. Vmes je pisatelj vple- c tel ljudsko vražo, da gredo na i božični večer v procesiji na po- < kopališče vsi tisti, ki jim je v prihodnjem letu usojeno umre- 1 ti. Ta prazna vera je v šesti : sliki v celoti postavljena na < oder. Konrad se napije v go- < stilni in gre na pokopališče, z t namenom, da bi videl sprevod ' mrličev. Tam pijan zaspi in I vidi svetonočni sprevod, seveda v svoji pijanosti in domiš- ]
ljiji. ’
Vprizoritev igre je v zvezi z ’ velikimi težkočami in zahteva i mnogo dela, toda igralci kluba : se bodo potrudili, da jo izve- ] hejo v naj večjo zadovoljnost ■ občinstva. V velikih mestih, kjer so na razpolago velike ; dvorane in veliki odri z vsako- , vrstno scenerijo, je seveda ve- i liko lažje vprizarjati razne i- i gre, kakor v naših malih dvo- i ranah, kjer so odri pripravni , le za par muzikantov, in kjer dvorane v splošnem odgovar- ; ja j o za navadne plesne veselice ali društvene seje. Klub “Nagelj” bo pri vseh težkočah skušal pokazati najboljše.
Vsi rojaki iz Universala ter iz vse bližnje in daljne okolice so prijazno vabljeni, da na Zahvalni dan posetijo to našo prireditev. Deležni bodo duševnega užitka, ki jim ne bo šel tako hitro iz spomina.
Po igri bo seveda domača zabava s plesom. Za dobro postrežbo bo poskrbel odbor Slovenskega doma. Sezite po vstopnicah brez odlašanja, da ne boste razočarani s tem, da bi morali stati pri vratih. Ker dvorana ni prevelika, upam, da bo napolnjena do zadnjega kotička. Torej, na svidenje v Universalu na Zahvalni dan, to je 26. novembra, v Slovenskem domu! — Za dramski klub “Nagelj”:
Rosie Skerly.
Hibbing, Minn.
Člane in članice društva sv. Frančiška, št. 54 JSKJ obveščam, da veselica, katera bi se bila imela vršiti 24. oktobra, je bila prestavljena na soboto 28. novembra. Člani in drugi rojaki tega okrožja naj torej vzamejo na znanje, da se bo veselica našega društva vršila v Sons of Italy dvorani na Howard St. v soboto 28. novembra. Pričela se bo ob 8. uri zvečer in bo trajala do polnoči. Vstopnina za osebo bo 25 centov. Vsi člani in članice našega društva, pa tudi vsi člani in članice drugih bratskih društev ter vsi posamezni
rojaki tega mesta in okolice so prijazno vabljeni na poset te veselice. — Za društvo št. 54 JSKJ:
Stanley Fink, predsednik.
Gori v puščobi ima vsak letni čas svoje čudeže, ali vedno nespremenljivi so temni nedoumljivi glasovi od neba in zemlje; krog in krog vse obsegajoča uklenjenost, gozdni mrak, njegov mir in prijazna drevesa. Vse je težko in mehko obenem, tam ni nobena misel nemogoča. Severno od Sellanrae leži prav majhen ribnik, mlaka, komaj za akvarij velika. V njej so švigale majhne, drobcene ribice, ki so ostale zmerom majhne; živele so in umirale in niso bile za nikako rabo, ljubi Bog, prav za nič niso bile! Nekega večera je tam stala Inger in prisluškovala kravjim zvoncem. Nič ni slišala, vseokrog je vladala mrtvaška tišina, ali naenkrat je iz akvarija začula petje. Bilo je zelo rahlo, komaj ga je bilo še čuti, le umirajoče. To je bila pesem teh majhnih, drobcenih rib.
Sellanraa je imela tako ugodno lego, da so njeni prebivalci vsako pomlad in jesen videli divje gosi, ki so letele preko puščobe, in so slišali, kako so klicale in vabile, zvenelo je kakor zmešano govorjenje. Potem pa je bilo, ko da bi bil obstal svet, dokler ni jata izginila. Kaj ni bilo tedaj ljudem, kakor da bi jih obšla nekaka slabost? Lotili so se spet svojega dela, poprej pa so se globoko oddahnili, ošinil jih je dih onostranstva.
Vse čase so jih obdajali veliki čudeži. Pozimi zvezde in tudi severni soj, žareče nebo, požar zgoraj pri Bogu. Kdaj pa kdaj, ne pogosto, nič običajnega, temveč le kdaj pa kdaj so culi grmeti. To je bilo večidel le v jeseni in bilo je mračno in svečano za ljudi in živali. Domače živali, ki so se pasle na bližnjem travniku, so se zbrale in stale tesno druga ob drugi, čemu so prisluškovale? Ali so čakale konca? In česa so čakali ljudje na puščobi, kadar so ob grmenju nebeškega groma stali sklonjenih glav?
Pomlad — kajpada, njena naglica, razposajenost in vzradošče-nost; a jesen! ta je ljudi drugače ubrala. Tedaj so se v temi pogosto bali in se zatekali k večerni molitvi, postali rvr/oški in so videli znamenja, časih so šli kakega jesenskega dneva z doma kaj iskat, možje morda po drva, žene po živino, ki je zdaj kakor brezumna iskala gob — in vrnili so se s srci polnimi skrivnostnih stvari. Ali so po neprevidnem stopili na mravljo in pohodili zadnji del njenega telesca, tako da prednji ni mogel naprej? Ali pa so prišli preblizu gnezda snežne jerebice in jim je jerebica — mati sikaje priletela naproti? Pa niti velike kravje gobe niso bile brez pomena. Kako da bi človek ne odrevenel in ne pobledel, če jih le pogleda. Kravja goba ne cvete in se ne gane z mesta, a na nji je nekaj strahotnega in nestvor je, podobna je pljučam, ki imajo svoje posebno življenje, gola in bre:; telesa, ki bi jo kril.
Inger je nazadnje prevzelo hudo otožje, puščoba jo je potrla, postala je pobožna. Se je mar mogla temu izogniti? Nihče v puščobi se temu ne more izogniti, zakaj tam ni samo posvetno stremljenje in gola posvetnost, tam je pobožnost in bogaboječnost in veliko praznoverja. Inger je pač menila, 'la ima več vzroka, pričakovati pokore iz nebes kakor ostali, da pokora ne more izostati, vedela je, da hodi Bog vsak večer skozi puščobo in da ima čarobno lepe oči, on da jo že najde. V njenem vsakdanjem življenju ni bilo toliko reči, ki bi jo lahko izpremenile. O, saj je zlati prstan lahko spravila na dno svoje skrinje in pisala je lahko Elizeju, naj se tudi on izpreobrne; toda razen tega seveda ni imela nič drugega, kakor da je pridno delala in da sama sebi ni prizanašala. Da, nekaj pa je le mogla storiti! Da se je oblačila skromno in da je okrog vratu samo v nedeljo nosila trak iz modre svile, da ni bila nedelja enaka delavniku. To nepotrebno uboštvo je bilo izraz neke filozofije, ponižanje samega sebe, stoicizem. Trak iz modre svile ni bil nič več nov, Inger ga je bila snela s čepice, ki je postala Leopoldini premajhna, tu in tam je že zbledel, in, odkrito povedano, bil je tudi umazan — zdaj pa je služil Ingri kot skromen okrasek k mašni obleki. Kajpada, pretiravala je in je oponašala revščino siromašne koče, kazala je hinavsko uboštvo — bi bilo mar njeno zasluženje kaj večje, če bi bila k tako siromašni obleki prisiljena? Dajte ji mir, ona si je mir zaslužila.
Pretiravala je naravnost čudovito in je storila, kakor je bilo treba. Na posestvu sta bila dva moška, toda Inger je dobro pazila, kdaj sta šla z doma, in potem je žagala drva; le čemu je bilo dobro to trpljenje in pokora? Bila je povsem nepomemben, povsem majhen človek, njenega življenja bi ne zapazili nikjer v deželi razen tu v puščobi. Tukaj je bila skoro velika, vsekakor je bila največja in menila je, da je vse pokore, ki si jo je naložila, prav zelo vredna. — Njen mož je dejal: Sivert in jaz sva govorila in nočeva o tem, da bi ti žagala naša drva in se pretegovala, nič slišati. — Jaz delam to zaradi svoje vesti, je odvrnila Inger.
Zaradi vesti? To je Izaka spet spravilo v zamišljenost; on je bil zdaj mož že v letih, počasen in premišljen, toda važen, kadar je povedal kaj, o čemer je bil prepričan. Vest pa je morala biti kar hudo močna, če je Inger lahko tako povsem izpremenila. In naj bi že bilo karkoli, ali Ingrino izpreobrnjenje je vplivalo tudi nanj, okužila je moža, postal je zamišljen in krotek. To je bila zelo huda zima, skoro nepremagljiva zima; Izak je iskal samote, iskal je kotičkov, kjer bi se skril. Da bi svoj gozd obvaroval, je kupil zdaj v državnem gozdu na švedski meji nekaj tucatov dobrih debel — pri podiranju teh dreves ni hotel imeti nikogar poleg sebe, hotel je biti sam, Sivertu je bil ukazal, da mora ostati doma in paziti na mater, da se ne bo preveč mučila.
V kratkih zimskih dneh je hodil torej Izak še v mraku v gozd in se v mraku šele vračal domov. Mesec in zvezde niso sijale zmerom, časih so bile njegove jutranje stopinje spet zasnežene, potem je le s težavo našel pravo pot. In nekega večera je nekaj doživel.
Večji del poti je že imel za seboj in pri svetlem mesečnem svitu je že videl Sellanrao gori na rebri; ležala je tam lepa in močna, ali majhna, bila je videti kakor kak podzemeljski dvorec, ker je bila tako globoko zasnežena. Toda zdaj je dobil spet stavbnega lesa in Inger kakor otroci se bodo zelo čudili, za kaj bo porabil les, na kakšno nadzemeljsko poslopje misli. Sedel je v sneg in se mislil malo odpočiti,'da bi ne prišel ves izčrpan domov.
Krog in krog je vse tiho, in Bogu bodi hvala za to tišino in njegovo lastno zamišljeno razpoloženje, saj le dobro misli. Izak je vendar naseljenec in gleda tja na svoj grunt, kjer mora prekopati še veliko puščobe. V mislih izriva velike kamene, za osuševanje ima nenavaden dan. In on ve, da leži tam na oni strani še prav globok kos močvirja na njegovem imetju. Tisto močvirje je polno rude. Na vsaki mlaki stoji kovinska smetana, to močvirje bo zdaj osušil. Dalje prihodnjič
Ely, Minn.
Članicam društva Marije Čist. Spočetja, št. 120 JSKJ, naznanjam tem potom, da se bo naša prihodnja seja vršila v nedeljo 15. novembra v mestnem Court House (2nd floor). To vsled tega, ker staro poslopje podirajo. Kje bomo v bodoče zborovale, bomo sklepale na prihodnji seji. Sestrski pozdrav! — Za društvo št. 120 JSKJ:
Rose Svetich, tajnica.
Gilbert, Minn.
Tem potom naznanjam članicam društva sv. Ane, št. 133 JSKJ, da je bilo na redni društveni seji v oktobru sklenjeno, da imamo v mesecu novembru zopet 25 centov naklade za v društveno blagajno, in sicer za pokritje stroškov koncem leta. Sestrski pozdrav! — Za društvo št. 133 JSKJ: Angela Verbič, tajnica. -o----------------------
Joliet, 111.
Volitve so k sreči za nami in se nam bodo zdaj nekoliko ohladila ušesa od samohvale in obljub raznih kandidatov. Tudi slona, ki so ga s tako slavo vodili po jolietskih cestah, smo poslali za štiri leta na počitnice, katere je menda res potreboval. Tako bo zdaj prav na obe strani.
Zdaj se bo treba pa spet poprijeti društvenega dela. Vsi smoobljubili pri vstopu v JSKJ, da bomo delali za njen napredek in ne smemo pozabiti teh svojih obljub, kakor jih pozabijo nekateri politični kandidati, kadar so izvoljeni.
Seja društva sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ se bo vršila v nedeljo 15. novembra ob navadni uri in v navadnih prostorih. Na to sejo vabim vse člane in članice 1 našega društva, ker bo več važhih zadev za rešiti. Med drugim bomo morali tudi nekaj skleniti, kaj storiti s člani, kateri zanemarjajo svoje dolžnosti napram društvu. Znano mi je, da mnogi člani delajo in zaslužijo vsak dan, toda na društvo, ki jih je dolgo zakladalo in čakalo, se ne spomnijo. Leto gre proti koncu in potrebno je, da se zaostalo poravna.
Vsak naj pazi, da bo imel svoje prispevke pravočasno plačane, kajti nihče ne ve, kdaj ga lahko zadene nesreča. Za vzgled lahko potavim neko našo bivšo članico. To bivšo članico, ki je bila zaostala z asesmentom, sem pismeno pozval, da naj plača svoje prispevke. Potem sem še osebno govoril z njo, in mi je rekla, naj jo suspendiram, kar sem seveda storil. To je bilo meseca julija. Mesec pozneje pa 'pride k meni in me vpraša, če je še članica ali ne, in mi razloži, da je bila operirana za slepiča in da je še vedno bolna. Priznala mi je, da mi je sama rekla, naj jo suspendiram. Iz tega vsak lahko sodi, da je do-tična bivša članica to zelo obžalovala. In kaj sličnega se lahko zgodi vsakemu, če zanemari svoje obveznosti napram društvu. Bratski pozdrav! — Za društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ:
Peter Musich, tajnik.
Milwaukee, Wis.
Člane in članice društva “Združeni Slovani,” št. 226 JSKJ vabim, da se udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 15. novembra. To bo zadnja seja pred našo prireditvijo in imeli se bomo marsikaj pogovoriti glede iste. Več ko nas bo, lažje bomo vse potrebno ukrenili, da bodo poset-niki zabave kar najbolje postreženi in da si bo naša društvena blagajna kar najbolj opomogla. Uspeh je odvisen od
nas članov. Ne pozabite tega in pridite polnoštevilno na našo domačo zabavo, ki se bo vršila v soboto' 21. novembra v S. S. Turn dvorani, in privedite vse svoje prijatelje in prijateljice s seboj. Pripravljalni odbor bo skrbel, da ne bo ničesar manjkalo na mizah, naš dobro znani gostilničar John Kodrich bo pa pri bari žejna grla tolažil. On je vešč tega posla in mu je bila že dvakrat izkazana čast gospodarja pri bari. Torej, vsi na veselico, saj je dolžnost vsakega, da pride in s tem pokaže zanimanje za svoje društvo.
Naše seje so bile poleti prav slabo obiskovane, upam pa, da se bo to zboljšalo zdaj na jesen in zimo. Zdaj se ne bo mogel nihče izgovarjati, da mn je prevroče sedeti v dvorani. Sicer pa moram jaz biti tam, pa naj bo vroče ali ne.
Vsi tisti Člani, ki niso bili na zadnji seji, naj si zapomnijo, da je bil SKLEP društvene seje, da vsak 'plača v društveno blagajno 35 centov, pa če se udeleži društvene domače zabave ali ne. Vsak član mora upoštevati društvene sklepe, ki so obvezni za vse enako. Torej, pridite vsi na sejo 15. novembra in na društveno zabavo 21. novembra! Kot že omenjeno, se bo naša zabava vršila v S. S. Turn dvorani, spodaj.
Tem potom prosim tiste člane, ki še dolgujejo prispevke za zdravnika za leto 1936, da poravnajo na prihodnji seji. Pisala bi še kaj več, pa me je ta teden bolezen privezala na posteljo in sem se še k temu pisanju težko pripravila. Sestrski pozdrav! — Za društvo Združeni Slovani, št. 225 JSKJ:
Pauline Vogrich, tajnica.
sami sodijo, ali sem bil jaz na1 pravem ali ne.
Jurij P revic.
White Valley, Pa.
Meseca julija je bilo sklenjeno, da naše društvo št. 116 JSKJ priredi veselico 31. oktobra. Na zadnji seji pa je bilo sklenjeno, da se veselica preloži na 14. novembra. Torej se naznanja vsem članom in članicam, da se naša veselica vrši 14. novembra in se prične ob 7. uri zvečer. Za plesaželjne bodo skrbeli trije slovenski bratje. Odbor bo skrbel tudi, da ne bo noben lačen ali žejen. Zatorej upam, da se vsi člani in članice vidimo na tej veselici, ker ta veselica se imenuje “Laver Rose.” Več se jih je že odzvalo, da se bodo veselice udeležili. Če bo kateri kakšen govor napravil, ne vem. Najboljše je, da pridete pogledat kateri fantje in možje bodo in iz katere naselbine. Na svidenje v Slovenski dvorani v White Valley 14. novembra ob !7. uri zvečer! — Za društvo št. 116 JSKJ:
Jurij Previc, predsednik.
Cleveland, O.
Oh, kako hitro čas beži! Samb 7 tednov še, pa bo šlo leto 1936 rakom žvižgat. Ko človek malo v leta pride, kakor je slučaj pri meni, si ob koncu leta misli: kdo ve, če bomo dočakali še eno novo leto ali ne. Končno pa to ne pomeni mnogo za splošnost. Ako jih tekom leta nekaj umrje, se jih v istem času nekaj več rodi, tako, da ni izgube in nazadovanja, ampak čisti prirastek. Saj na vse zadnje še ni tako slabo na tem puklastem svetu, kakor včasi mislimo.
Sicer pa je boljše, da' prepustimo take skrbi drugim. Ko bomo tako trdno zaspali, da se ne bomo dali več < zbuditi, bodo že drugi skrbeli, da nas spravijo tako, da ne bo ostalo nobenega duha za nami. Saj smo zavarovani pri naših podpornih organizacijah, in to pomeni, da bodo na razpolago
sredstva in pomoč bratov in sester, kadar pride do tega. j Seveda, dokler živimo, pa se spodobi, da si privoščimo veselja in zabav, kolikor nam je v razmerah mogoče. Živi jen.le
je dovolj trpko, zato je Pra" vilno, da si ga včasi osladim0 s kako zabavo. Zato smo se tudi članice društva “Jutraii.ia zvezda,” št. 137 JSKJ odločile; da se ob priliki praznovanja 4
15-letnice ustanovitve primer-no poveselimo. To slavnost 1 dri
mo obhajale v nedeljo 15. 11 vembra v novi šoli sv. Vida 11 a m
Glass Ave. Praznovale jo b°* mo ob zelo veselem in primer* nem času, namreč na Marti- az
novo nedeljo, na tisti vese1 ■ J
praznik, ko se krščuje ruj"0 Sl 0
nc
vince. ,
V mojem zadnjem dopi*u ni-
sem sporočila, da bomo moj° °sti,
“talušno punčko” krstile. j Pol«
drži, toda da bo še bolj držalo* j rat
bomo poleg tega krstile tu j
ohajčana. Torej h:;: J “'ne.l'
15-letnico društva, dve krstiJ1
in končno še botrin jo. Na t° '181
slavnost prijazno vabimo vse ‘re(l
člane in članice JSKJ, vSe 0 *
glavne uradnike, ki bivajo v j 'ca
bližini, in vse prijatelje našega u nj
društva in dobre zabave.
razpolago bodo prvovrstna °
krepčila in za vesele poskoc- ^ .
nice bodo poskrbeli Germ0'1 I, y
bratje, tisti, ki so igrali na fečei
likojezerski razstavi ter i'a^" g]0,
'eseljevali rojake in •drugor00' iflg ^
ce s svojimi poskočnicami. ^
kakor so veseli posetniki raZ' ^
stave plesali pred gostil11” tVo .
“Ljubljana,” tako bomo 1111
plesali prihodnjo nedeljo, ma' 'rire(
gari če skozi do ponedeljka tor^
Vstopnina na veselioo je saItl
35 centov za osebo. Pričetek
bo ob 7 :30 zvečer. ^
Zdaj pa zdravi ostr.nete, 111 Cer
kateri pridete na našo slav' c
nost prihodnjo nedeljo, vam 1
v naprej kličem: dobrodošli’ 0 50 Lir
Za 7.25 300 Din Za 6.40 100 Lir
Za 11.85 500 Din Za 12.25 200 Lir
Za 23.00 1,000 Din Za 29.00 500 Lir
Za 34.25 1,500 Din Za 57.00 1,000 Lir
Za 45.00 2,000 Din Za 112.00 2,000 Lir
Pošiljamo tudi v ameriških dolarjih, kakor tudi po brzojavnem pismu ter direktnem brzojavu.
Cene so podvržene spremembi gori ali doli.
Božični izleti v stari kraj Razne parobrodne družbe prirede skupne izlete v stari kraj za Božič s posebnimi spremljevalci. Ako ste na menjeni potovati ob tem času, nam takoj pišite za nadaljna pojasnila. Dobava sorodnikov iz starega kraja Sedaj je nekoliko lažje dobiti kakega sorodnika iz starega kraja. Pišite nam za natančnejša pojasnila o vašem slučaju.
Drugi posli s starim krajem.
V zadevah posestev, dedščin, tožeb, dobave denarja od tam, notarskih listin itd. se vselej obrnite na nas.
Vsa pisma in druge pošiljke našlo
,te ”LE0 ZAKRAJŠEK
General Travel Service, Inc.
302 E. 72nd St. New York, N.Y.
Najnovejša knjiga!
Sezite po najnovejši knjigi, iz katere dobite lahko vse podatke za pridobitev
ameriškega državljanstva
Knjiga vsebuje vse najnovejše postave in je pravkar izšla. Dobite 3° samo pri založništvu
“AMERIŠKA DOMOVINA”
SLOVENSKI DNEVNIK slovenska unijska tiskarna
6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio
Pošljite 25c v znamkah ali money ordru in knjigo vam takoj odpošljemo.
_____________________J
D fve., h ;
sel
Pub. j Je
KO
k (
|°n<
pm
IV
K
JOVf \
0
h
K
V
N
p
K
h
h
VAŽNO ZA VSAKOGA
KADAR pošiljate denar t »tmri kraj; KADAR ste namenjeni T »Uri krmi;
KADAR telite koga iz starega kraja; KARTE prodajamo za vse boljše parnike »o najnižji ceni in seveda tudi za vue izlete
Potniki so s nailm posredovanjem vedno zadovoljni.
Denarne pošiljke izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO V ITALIJO
Za $ 2.65 100 Din Za $ 6.50 100 Lir
Za 5.00 200 Din Zn 12.25 200 IJr
Za 7.20 300 Din Za 30.00 500 Lir
Za 11.70 500 Din Za 57.00 1,000 Lir
Za 28.00 1,000 Din Za 112.60 2,000 Lir
Za 46.00 2,000 Din Za 167.50 3,000 Lir
Ker se cene sedaj hitro menjajo so navedene cene podvržene spremembi gori ali doli. Poiiljamo tudi denar brzojavno in izvršujemo izplačila v dolarjih.
V Vaiem lastnem interesa je, da pišite nam, predno sa drugje poslulite, za cene in pojasnila.
Slovenic Publishing Co.
(Olaa Naroda—Travel Bureau)
>1« Wert II St Nev York. N. X.
GLAS NARODA
NAJSTAREJSI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI
Jte najbolj rarfirjen tloventfl list v Ameriki; donate vsakdanje svetovne novosti, najboljš* Izvirna poročila lz stare domovine; mnogo Sale ln prevode romanov najboljših pisateljev.
Pošljite $1.00
ln pričeli ga bomo potlljatl. Vsa pisma naslovite na:
GLAS NARODA
2X6 W. ISth SL, Ne* Xork. N. *•
F
h
p
I
\k
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si