220
svetu, da je laje zapeljeval ljudi, da je motil mlade, neizkuene due in netil prepir po hiah. In druge so pravile o tujih ljudeh, ki prihajajo in odhajajo ter so celi vasi v nesreo. In pripovedovale so o raznih popotnikih, ki so jih bile videle same, ali pa so bile o njih sliale od svojih mater. Tako se je mnogo govorilo o kovau. A kova ni slial ni. Zgodaj zjutraj je delal v kovanici, opoldne je poival v senci in delal je do poznega veera. ganje je pil, kakor vsak kova. Zveer je posedel z momi v krmi in se je z njimi modro pogovoril, tako da so prikimali in pritrdili, da je novi kova vreden prejnjih kovaev in da se spozna po svetu. Spal je v kovanici, niti spati ni hotel drugod. Ni bilo to moem po godu.
V bajti bi moral spati," so menili.
A tam so Kovaevi, kam hoemo njimi?"
Kova ni hotel. Leal je zveer vasih pred kovanico in potem je izginil.
In prilo je tako, da so hodile mlade vaanke mimo kovanice z radovednimi omi. Niso bile e pozabljene stare pripovedke o kovaih in e so hodile mimo in gledale, kaj dela mladi kova. In prilo je enskam na misel, da je Marja stara estnajst let in da se bajta dri kovanice.
Pomislite, in Elija mu je ime in tuj lovek je," so govorile tiho.
In kova povrhu."
In ona Kovaeva, ko ima e v krvi . . ."
Tako se je vznemirilo Selie. Gospodarji so hvalili kovaa, niti sliali niso, kaj pripovedujejo enske. In epetale in govorile so boljinbolj, kajti Kovaevi so smeli v kovanico, pritiskali so meh in podajali kladiva, zveer pa so prili na prage sest.
Delat naj bi li, kova je lahko brez njih. In celo ona, Marja, se je polenila, doma poseda in v kovanico pride, kadar ni nikogar tam. Pravi, da pride po otroke, a vsak lahko ve, zakaj pride. In zakaj se kova igra s Kovaevimi otroki, za druge pa se niti ne zmeni? Poznamo kovae. In vas jih mora rediti in delati noejo ..."
Sneg je padel po deeli in deela je bila vsepovsod bela. Kmetje so zapustili polja in se zaprli v koe. Zavila je burja in starci so zaeli ob pei misliti na kouhe.
In zgodilo se je, da so neko jutro Kovaevi pribeali k sosedu Kafarju. Pozabili so bili isto na nje in skoraj bi bili zmrznili. Pa sosed Kafar se je razjezil in jih zapodil . . .
Pobegnili so v druge hie.
Zmrznili bodo," je padlo nekomu v glavo.
Ah, ne bodo, saj imajo bajto, drv naj nanes6, zakurijo naj," so govorili drugi.
In pri tem so se spomnili tudi na kovaa. Bali so se, da jim bo zmrznil pozimi v kovanici, kajti za zimo bo prila pomlad in bodo potrebovali kovaa, bogve e bi medtem priel zopet drugi.
Seli so se moje in se posvetovali. Teko je bilo resno premiljati o vsem tem. Hoteli so kovaa poslati po hiah, toda po hiah hodijo samo berai, ne delavni ljudje, in razalili bi morda kovaa. In nael se je med vaani moder starec in je svetoval tako :
Za kovae moramo skrbeti, za vse, tudi za onih est. Bodi skupaj, kar vkup spada. Prebiti dajmo kovanico, da bo iz nje prehod v bajto; dobro se zakuri pe in bo grela na obe strani " Dolgo so e premiljali in so videli, da ne gre drugae. Poklicali so zidarja, da bi prebil vrata med kovanico in bajto.
GROB ANDREJA ANDOLKA V EAGLE HARBOR rojen v Ribnici 27. septembra 1827, umrl 23. junija 1882
Zbrali so se vsi Kovaevi v kovanici, da bi videli, kako dobi bajta nova vrata. Tudi kova se je ozrl. Bilo mu je vseeno, kaj delajo v kovanici.
A prile so enske in so zagnale velik krik. Oitale so jim tako:
Neumni ste in brez pameti, vi, ki se imenujete moje. Ni dovolj, da je bila bajta e zdaj blizu kovanice, e vrata naredite med obojim, da bo e blie. Ali ste s slepoto udarjeni, da ne vidite, kako hodi Marja zamiljeno okoli kovanice, otroci pa so v kovanici, kakor bi bili doma. In kova Elija je mlad in lep. rno poraen je in nosi se pametno, a svetle so njegove oi, da se jih boji vsak."
Seli so se zopet na veer k najstarejemu va-anu, ki je imel tudi pri upanstvu besedo, posedli so po klopeh okoli pei in okoli mize. Prigali so si pipe in so napolnili vso hio z dimom. Govorili
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si