To in ono.
253
Domaa umetnost. Akademini kipar gospod R e p i je izdelal doprsni kip pesnika M. Vilharja. Umetniku so pri delu sluile tri slabe slike pokojnikove, a ravnal se je najbolj po oni, ki ga predstavlja kot oeta, sedeega sredi druine. Vilharjevi sorodniki, katerim je gosp. Repi poslal sliko originala, so se mu prav iskreno zahvalili, osobito za to, ker je podobnost tako dobro pogodil. Delo bo razstavljeno meseca maja ali junija v Ljubljani.
Vilharjeva nova opera Ivanjska Kraljica"
se je prvi predstavljala v Zagrebu dne 25. marca z dobrim uspehom. Libretto je napisal hrvaki pesnik Milivoj Podravski.
Hrvaki slikar Vlaho Bukovac je dovril ogromno sliko Karneval" in jo poklonil drutvu Epidauru" v Cavtatu. Na sliki je ez sedemdeset oseb.
eki slikar Alojzij Kalvoda je razstavil proli mesec v Pragi okoli petdeset slik. Nadepolni, komaj sedemindvajsetletni slikar je uenec Julija Mafaka, kateri je ehom vzgojil ve plodovitih mladih talentov.
Jakob iinsky jeplodovitluiko-srbski pesnik. Nedavno je izdal zbirko balad Krew a kraj", v kateri opeva krv in kraj" svoje luiko-srbske domovine. Na sotrudnik g. Fr. tingl je napisal oceno te pesnike zbirke za eki mesenik Vlasf". V tej oceni imenuje iinskega najboljega luiko-srbskega pesnika ter pravi: Verzi iinskega so polni in zvonki, in kadar jih itam, spominjam se vedno podobnih nenih stihov slovenskega pesnika Simona Gregoria."
Ottuv Slovnik nauny", eki Konversa-tionslexicon", je izel do rke O.
eki skladatelj Kovafovic je bil po velikem uspehu, ki gaje dosegla njegova opera Pso h lave i", poklican k Narodnemu glediu" v Pragi kot operni vodja. Zdaj je zloil zopet novo opero Na starem beli d le". Mehki ton eke lirike zveni tudi iz te skladbe. Kritiki radi imenujejo Kovafovica uenca francoske ole zaradi mehke in pestro razpredene orkestracije. Vendar jedro njegovih skladb je eko in domae. Libretto opere Na starem belidle" je posnet iz znanega idilinega obrazca Boene Nem-cove: Babika". Isto snov je bil e prej porabil J. Horak za spevoigro Babika".
Razvoj gospodarskega olstva na ekem je dosegel visoko stopinjo. Najstarejo gospodarsko olo je ustanovil knez Schwarzenberg za svoje lastne potrebe v Rabinu 1. 1850. L. 1866. so ustanovili viji gospodarski ustav v Taboru; od tega asa dalje se je ustanovilo mnogo nijih srednjih in gospodarskih ol, in sicer ne le za splone gospodarske nauke, ampak tudi za posebne gospodarske stroke. Dobro uspe-
vajo zimske gospodarske ole, ker dobiva v njih poljedelsko ljudstvo prilonost za izobrazbo ravno v isti letni dobi, ko ima najve asa in dobre volje za uenje. Na tehniki visoki oli v Pragi je oddelek za vijo agrikulturo. Na ljudskih olah se vedno mnoe gospodarski teaji. Da bo ljudsko uiteljstvo moglo pri teh teajih uspeno pouevati, se bo moralo uiti gospodarstva e na pripravnicah. K temu pa pride e delovanje potovalnih uiteljev, katere poilja poljedelski svet ekega kraljestva po celi deeli.
O staropoljskem ljudskem gledaliu je predaval v krakovski akademiji dr. Stanislav Winda-kiewicz. Prvo poroilo o poljski dramatiki sega nazaj v 14. stoletje. V njem popisuje Nikolaj Polak pasi-jonske predstave. V 15. stoletju so porola tevilneja. A ele v 16. in 17. stoletju se je bogato razvila poljska dramatina umetnost. Te igre imajo vse versko vsebino in cerkveni znaaj; semtertja pa predstavljajo tudi take sodobne predmete, da dobe znaaj satire na tedanje nravne razvade (n. pr. igra P desetih modrih in neumnih devicah"). Sploh so bile nravopisne igre v 17. stoletju jako priljubljene. Iz dobe do konca 16. stoletja sta se ohranila samo dva teksta poljskih iger; od ostalih so znani samo odlomki ali pa celo samo imena. Od konca 16. stoletja dalje pa nahajamo e cele zbirke in obsene letne repertoarje. Zanimiva so Intermedia", kratke igrice, razdeljene med dejanja velikih misterijev. V njih je dobil ljudski dovtip prilonost, da se je svobodno in svee razvil. Ta Intermedia" so se tako priljubila, da so dobila pravico samostojnega bivanja. Nabirali so jih v posebnih knjigah.
Antoni Popiel je poljski kipar, katerega ime je zaslovelo, ko je dobil prvo nagrado za nart Mickie-wiczevega stebra v Lvovu. Potem je dobil nagrado v Varavi, postavil spomenik Korzeniowskemu v Brodih, izvril ve dekoracijnih del pri novem lvov-skem gledaliu, zdaj pa izdeluje spomenik Ujejskega za Lvov. Kiparstva se je uil najprej na Szkoli sztuk pie-knych" v Krakovu, potem na Dunaju in po drugih mestih. Popiel je star ele 36 let, a si je med Poljaki pridobil toliko zaupanje, da ne more niti izvrevati vseh naroil. Zdaj ima v delu tudi nagrobno skupino Pieta" za grofa Potockega.
Boleslaw Biegas. Popoln secesijonist! Mlad umetnik, kateri se ni vglobil v tajne klasine umetnosti, ampak ki po vplivih nove dobe izkua sam iz sebe ustvariti velika dela, pred katerimi bi svet strmel! Tak je ta mladi, sicer jako nadarjeni, a e premalo dozoreli poljski kipar. Zdaj klesa fantastine, divje romantine, sicer anatomino nemogoe, a idealno globoko simboline podobe. Ko se njegov talent razvije, bo popoln umetnik.
Nove struje. V poljskem dramatinem slovstvu se je pojavilo ve novih, od najmodernejega duha
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si