Odel je.
Milene je bilo sram. Mislila je na tihi pogovor pred tremi dnevi na vrtu in na udno sproenost, ki jo je takrat vso prevzemala. Ali mislila je tudi na pentagram, ki je znamenje rnih magijcev in svobodnih zidarjev, ki ruijo cerkev in drubo. In nala se je v vrtincu zagonetke.
Doktor Besedic pa je mislil na to, da je Gabrenja odel in na dih lahno ronatih svilenih nogavic in obutil je silno ugodje, ker je z gospo Mileno ostal sam. util je, da je doivel tisti redko naklonjeni trenutek, ki se, zamujen, teko spet povrne. In ves vesel se je spomnil, da ostane tu e sedem dni, ki utegnejo vsebovati pestra doivetja. Gospa Milena pa se je, brezbrina zanj, oprostila in odla zamiljena v svojo sobo.
KOROKE PESMI
I. M. K O R C E
NA GOSPOSVETSKEM POLJU
O, zemlja naa, Bog te blagoslovi! Na znoj te je rosil in naa kri pojila, da zvesto zibel nao bi hranila, da rastli bi iz tvojih ledij nam domovi.
A zdaj moli ... Vse trate, polja, loe in gozdovi in vmes vasi, po rebrih in doleh sejane, so same ive boli vedno svee rane: ljubezen nao hranijo e zgolj grobovi.
OB BASKEM JEZERU
Ve ti, ki hodi s trdim korakom tod in misli, da si na svoji lasti, ve, da je ljubezni vreden rod izroen tu neizbeni propasti?
Ve ti, ki hodi s trdim korakom tod kaj nam krii vmirajoi rod?
Za plehko besedo miru, za leno jed izdali ste Ro in Podjuno in ilo in svojo ljubezen vkovali ste v led, ko sto tiso src tukaj v boli je vpilo!
602
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si