Šentjurska NI do 0 334 ŠENTJURSKE KIMJŽIV 1994 S Er. N I J 352(497.4 Šentjur) Sen tj 6323C > 0093029,18 COBISS o 'C*-' {* 21. oefitetnlLen 1994 štev: 12 cctut: 100 sr? fio£i*ti*uz fitaiUut&’ fini fio&ti Še*t£jux IM. 1 8$ I z«; Čestitamo ob občinskem prazni/(u S** !;X':'3;..:r'v. ' ■ im « IZ VSEBINE: - občinski praznik 1994 - šentjurska predvolilna gibanja - koliko zaslužijo naši funkcionarji - "by-pass:" po zakonu ali kriminal? - reportaža s Planine - zgodovina Ponikve - po čem je ozimnica - križanka, s poti po Indiji, šentjurske anekdote POSLOVNA STRAN -■ , ■ . . ............................................................................................................................................................................................ =** x»len«i * TRGOVINA "ZELENA MUŠNICA"VAM NUDI: - OBLAČILA ZA LOVCE, RIBIČE, POHODNIKE IN IZVIRNE AMERIŠKE UNIFORME. - POTREBŠČINE ZA LOVCE IN ŠPORTNE STRELCE, ZNAMKE HOPPE'S, EMILIJA, SGS, BRNO IN DRUGIH. - ŠIROK SPEKTER IZDELKOV ZA RIBIČE ZNAMK ADMIRAL, BYRON, SHAKESPEARE, DAM, CUKK IN DRUGIH. - ZRAČNA OROŽJA GROSSMAN, SLAVIJA, ZBROJOVKA; SAMOSTRELE BARNETT TER VSE POTREBNE DODATKE. - NAJRAZLIČNEJŠI ŠIROKO ZASTAVLJENI IZBOR IZDELKOV ZA ŠPORT, REKREACIJO IN PROSTI ČAS. - ŠIROK IZBOR IZDELKOV HOBBV PROGRAMA ZA MALE HIŠNE LJUBLJENCE: NAJRAZLIČNEJŠA HRANA ZA VSE DOMAČE ŽIVALI, VITAMINSKI DODATKI, POSLASTICE, SREDSTVA ZA NEGO ŽIVALI, VSE ZA NJIHOVO UGODNO POČUTJE IN ZDRAVJE, ITD. - RAZLIČNO STROKOVNO LITERATURO, KNJIGE IN REVIJE. V TEM PROSTORIH NA NOVO POSLUJE TUDI FOTOKOPIRNI CENTER VEČJIH 2MOGUIVOSTI RO ZELO KONKURENČNIH CEISLAM. M------------- Odpiralni Cas: pon., tor., sre., pet.: S. - 12., 13. četrtek: zaprto soPota: S. - 12. vire nedelja: S. - 11. ure SPECIALIZIRANO PODJETJE IM/oMJU d.o.o. V NOVI TRŽNICI V ŠENTJURJU Drofenikova 16, VflM NUDI: PEČI ZA CENTRALNO OQREVANJE na olje, plin in trdo gorivo ŠTEDILNIKI na trdo gorivo :3W>> QORILCI oljni, plinski >£> CISTERNE oljne, plinske *£> TOPLOTNE ČRPALKE in BOJLERJE *£> KLIMATIZERJE ^>TER OSTALO OPREMO ZA CENTRALNO OQREVANiE, VODOVOD IN KLIMATIZACIJO NUDIMO UAM TUDI ČP> PROJEKTIRANJE IN MONTAŽO <$£) KOMPLETNIH SISTEMOV PRIVITE IR SE PREPRIČAJTE, OZIROMA RAS POKLIČITE po telefonu 063/7^3-933, 7^3-955 Splošno / Cementninarstvo\ tovarne EMO Šentjur ) in n niojz 63230 Šentjur tel./fax: 063 741-253 doma: 063 741-976 mahi tel: 0609 612-692 ■ betonska opeka 40x30x20 69,20 SIT • betonska opeka 40x25x20 63,70 SIT - betonska opeka 40x20x20 56.00 SIT - betonska opeka za silose in hlevske jame premera od 3.5 do 7m 52x20x20 69,20 SIT ■ betonski robniki: vrtni 363,00 SIT cestni 484,00 SIT - betonski mejniki 242,00 SIT ■ betonski podstavki za klopi (2 kom) 2.200.00 SIT - betonske mreže 600x210 4.345,00 SIT - armaturne mreže 2.975,50 SIT - modul 57,00 SIT - cement (vreča 50kg) 550,00 SIT - apno (vreča 33 kg) 475,00 SIT - podstavki za stebre 275,00 SIT - vogalnikl 170,00 SIT - porolit 12 64.90 SIT - blok 3/1 50,60 SIT V zgoraj navedene cene je vračunan prometni davek. Plačilo možno na tri čeke! □ŠŠ]-1 □ ™i.WnlNKA OTUM&NA POSlAjA I 4 1 RCNE* tl.o.o. KOMISIJSKA PRODAJA, PRODAJA NA DROBNO V1I I O I I t\A - kupuje in prodaja vse vrste tehničnega blaga - zamenjuje staro za novo - posojuje in prodaja originalne videokasete s slov. podnapisi Na uslugo smo vam vsak delavnik od 9 do 12h in od 14 do 18h in ob sobotah od 8 do 12h I NAJDETE NAS V PRVEM NADSTROPJU TRŽNICE V ŠENTJURJU! GO) ZLATARSTVO MILAN GAJŠEK 63230 Šentjur pri Celju, Ul. Dušana Kvedra 6/a, Tel.:063/741 -072, 744-149 Izdelava - predelava zlatega nakita Prodaja ročnih ur Menjava baterij ODSLEJ TUDI V TRŽNICI! zjemno ugodna menjava starega zlata za novi nakit 50% POPUST! Pri nas kupljene izdelke graviramo brezplačno! ODKUP ZLATA PO UGODNIH CENAH! BESEDE UREDNIKA "Wo Praprotnem ni volišfa" Pod tem naslovom je g. A. Senica s Praprotnega objavil v Novem tedniku v Pismih bralcev precej strupeno pismo, ki meje hudo prizadelo. Iz enega samega mojega stavka iz komentarja o referendumskih rezultatih, v katerem seje resnici na ljubo res nabralo kar nekaj netočnosti - toda prave neresnice ali celo laži med njimi ni bilo - je pisec ugotvil, da sem zlonemmež in lažnivec, ki seje namenil tako ali drugače škoditi tej prijetni vasici pod Rudenikom in da tako mislijo domala vsi prebivalci Praprotnega. Prizadet sem bil zato, ker osebno poznam veliko večino vaščanov in mi ni bilo lahko sprejeti dejstva, da bi moj nehoten spodrsljaj kar tako mimogrede izničil vse zaupanje, katerega je - tako sem vsaj mislil -večdestletno poznastvo vtkalo med nas. Ne da bi kaj dosti okleval, sem se jim javno opravičil. Turistična nedelja na Planini mi je bila prva priložnost, da sem preiskusil težo svojega greha. Oddahnil sem si ob spoznanju, da zamere, ki mi je obležala na duši, skorajda nihče ni občutil. Še vedno pa me bega, kaj je v resnici bil povod za jezo g. Senice in zakaj svoje zamere ni hotel razčistiti tam, kjer je nastala, to je v Šentjurskih novicah? Franc Kovač Naslednja številka Šentjurskih novic izide v sredo, 26. oktobra 1994 Predlog za plaketo občine Šentjur ....šentjurskemu šolskemu semaforju za požrtvovalno, vztrajno in neomajano neoviranje cestno dirkalnih tekem pred šolo......! Šentjurske novice izdaja d.o.o. Šentjurske novice, Šentjur, Mestni trg 5. Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač. Lektor: Rado Pal ir. Tisk: Diling, Velenje. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 23/713-93 sodi časopis Šentjurske novice med proizvode informativnega značaja in se plačuje zanje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno. Naslov uredništva: Mestni trg 5, Šentjur. Poslovni čas je od 7. do 9. ure, telefon med poslovnim časom 741 286. Izven poslovnega časa pa 741 243. Žiro račun: Šentjurske novice 50770-6o3-37277 NAROČILNICA Naročam Šentjurske NOVICE Priimek in ime (tiskane črke):_ Naslov, kraj, ulica, poštna številka: Podpis: Šentjurske POSLOVNA STRAN NOVICE i — cilpoz — cilpoz — cilpoz — eilpoz — cilpoz — IŠČETE VARNO IN DONOSNO NALOŽBO ZA VAŠ CERTIFIKAT? NE HITITE! ctlpos Industrija kovinskih izdelkov in opreme p,o. Leona Dobroti nška 2 ŠENTJUR Z NAMI V VARNO IN USPEŠNEJŠO PRIHODNOST Z lastninskim preoblikovanjem bomo oblikovali nove, še boljše pogoje za sodelovanje. Javno prodajo delnic bomo začeli takoj po odobritvi programa lastninjenja, predvideno jeseni letos. Korenine Alposa se razraščajo v mogočno drevo... negujmo ga skupaj. Informacije ALPOS, Leona Dobrotinška 2, ŠENTJUR, 063/ 743-1 1 3 Vsem občanom, predvsem pa našim bodočim vlagateljem čestitamo za občinski praznik. Šentjurske NOVICE OBČINSKI PRAZNIK ■: | OB PRAZNIKU OBČINE ŠENTJUR Vsak čas ima svoje ljudi, svoja razmišljanja in svoj način dela. Ljudje zaznamujejo obdobje, v katerem živijo. Sladateljsko delo Ipavcev, znanih zdravnikov iz Šentjurja, je pustilo svoj pečat v slovenski glasbi v drugi jrolovici prejšnjega stoletja. Čeprav jih poznamo bolj kot glasbenike, pa so bili za naš kraj pomembni tudi kot preroditelji, nacionalni buditelji in graditelji. Bili so pobudniki za organizacijo "požarne brambe" in gradnje obeh šol -osnovne in kmetijske, ki sta bili obe eni najlepših v takratni spodnji Štajerski - pravi lepotici pa sta še tudi danes. Ipavci so ponesli ime Šentjurja v širni svet s svojimi deli in zato je prav, da se jim oddolžimo vsako leto v mesecu septembru. Jesen je čas, ko kmetje obirajo sadove svojega dela. Tako kot kmetje bo tudi občina Šentjur lahko potegnila črto in pogledala, kaj vse je postorjeno. In tega ni malo tako na kulturnem kot tudi na komunalnem področju. Naj naštejem samo nekaj večjih projektov: Izid brošure o Ipavcih, knjige o arheoloških najdbah na Rifniku, dokončanje obnove Ipavčeve hiše, pričetek gradnje šole v IIruševcu, gradnja obvoznice skozi Šentjur, modernizacija ceste pod Rifnikom, obnova ceste skozi Šentjur, oplinjnje Šentjurja, pričetek gradnje mostu čez Voglajno in še in še. Tudi za naslednje leto je Pripravljeno veliko projektov, ki bodo služili predvsem komunalni ureditvi, vendar bo te stvari peljala že nova občinska vlada. Kritike ni bilo malo, pa vendar je prav kritika tisti davek, ki ga mora plačati človek javnosti, če hoče dobiti priznanje. Jurij Malovrh, predsednik SO in poslanec v DZ Odlikovanci 1994 Plaketo občine Šentjur za leto 1994 bo dobil Ladislav Grdina, predsednik IS. Sveta KS Šentjur center in okolica, ki sta ga za to odlikovanje predlagala, v obrazložitvi predloga pravita: "Dolgoletno vsestransko delo gospoda Grdine, tako v sami občini Šentjur, mestu Šentjur ter tudi v širšem slovenskem prostoru in regiji, je prineslo ne samo napredek, ki je viden na vseh področjih, temveč tudi enovitost dela občine in njenih organov, ter tudi na ostalih področjih v celotni občini. O vidikih napredka moremo ugotavljati vse zvrsti gospodarstva, infrastrukture, urejanja in varstva okolja, zmanjšanje administracije, večjo efektivnost dela IS in skupščine, predvsem pa preprečitev stagnacije v fazah gospodarstva in njenih panogah tako v industriji in kmetijstvu. Največji pa je napredek v infrastrukturi ne samo mesta Šentjurja, temveč celotne občine. Priznanja občine Šentjur bodo prejeli: Tone Peter z Rifnika 37a. Predlagatelja Pokrajinski muzej Celje in Slovensko arheološko društvo v obrazložitvi pravita, daje Tone Peter polnih 35 let nesebično in požrtvovalno, poln volje in entuziazma, sodeloval pri najrazličnejših delih na rifniškem arheološkem najdišču. Prav Tonetu Petru gre neizmerljiva zasluga, da se nam danes Rifnik predstavlja v vsej svoji veličini kot eden naj lepših poznoantičnih arheoloških parkov. Jožef Žlender iz Dobrine 48 Predlagal ga je KO RK Loka pri Žusmu za aktivno delo v krajevnem odboru Rdečega križa ter za 120 krat podarjeno kri. Anita Kolesa iz Šentjurja Predlagala jo je Komisija za kulturo pri IS občine Šentjur za njeno delovanje na področju kulture, pri organizaciji kulturnih prireditev, povezovanju kulturnih društev in njihovem delovanju v občini. Kot predsednica Komisije za kulturo je več kot tri leta skrbela za razvoj kulture v vsej občini, pomagala društvom in posameznikom z nasveti, organizirala mnogo kvalitenih kulturnih prireditev, skrbela za Ipavčev muzej in se v vsej tej dejavnosti tudi osebno močno angažirala. Občinsko priznanja najboljšim učencem prejmejo: Jernej Jančič iz OŠ Dramlje, Natalija Plemenitaš z Dobja, Maja Gračner s Planine, Boštjan Grmek s Ponikve, Špela Košak in Ines Ocepek iz Slivnice, Tanja Mihevc in Matjaž Gaber iz Šentjurja, Magda Rok in Marjanca Jurkošek s SVKGŠ Celje (Kmetijska šola) ter Grega Bezenšek iz Glasbene šole Šentjur. Program prireditev: Sreda, 14. septembra ob 19. uri: Prizma optimizma v KD Šentjur Sobota, 17. septembra ob 8. uri: Prvenstvo v ribolovu na Tratni Četrtek, 22. sept. ob 15. uri: Otvoritev zahodne obvoznice, avtobusne postaje in ceste Nova vas - Hruševec Petek, 23, sept. ob 15. uri: Strankarski nogometni turnir v športnem parku OBČINSKI PRAZNIK BI Sobota, 24. sept. ob 10. uri: Tek prijateljstva v športnem parku ob 15. uri: Svečana seja SO Šentjur ob 15. uri: prvenstvena nogometna tekma ob 18. uri: Otvoritev slikarske razstave v Alposu Nedelja, 25. sept. ob 8. uri: streljanje na glinaste golobe na planinskem gradu Petek; 30. sept. ob 17. uri: Hitropotezni šahovski turnir v PC Lipa Sobota, 1. oktobra ob 11. uri: Maša na Rifniku ob 20, 30. uri: Karaoke -snemanje za TV Koper Ipavčevi kulturni dnevi 1994 Četrtek, 22. septembra ob 18. uri v knjžnici Šentjur: Otvoritev lik. razstave Marije Prelog Sobota, 24. sept. ob 18. uri v Alposu: Otvoritev lik. razstave Alojza Konca Nedelja, 25. sept. ob 10. uri v župnijski cerkvi na Ponikvi: Lepljenka o Slomšku "Božji vitez na slovenski zemlji" Petek, 30. sept. ob 18. uri v Alposu: Promocija knjige o Rifniku dipl. arh. Darje Pirkmajer Sobota, 30. sept. ob 15. uri pred blagovnico Rcsevna: Otvoritev razstave likovnih del slikarjev - amaterjev celjske regije Sobota, 30. sept. ob 20. uri v KD Šentjur: Opereta Planinska roža v izvedbi DPD Svoboda Žalec Petek, 14. oktobra ob 18. uri v knjižnici Šentjur: predstavitev brošure dr. Primoža Kureta "Ipavci" Sobota, 15. oktobra ob 20. uri v farni cerkvi: večer Ipavčevih pesmi Dosedanje občinske nagrade, plakete, priznanja Kdo so zaslužneži, ki so jih že dobili in zakaj sojih dobili? Taka in podobna vprašanja si bomo postavljali te dni, ko bomo slavili letošnje odlikovance. Vsaj na prvo vprašanje smo našli nekaj odgovorov. Kako je bilo pred letom 1969, ne vemo, ker se naš seznam prične šele tega leta. Takrat so podeljevali občinske nagrade, dobili pa sojih Ivan Salobir in Jože Gaberšek iz Šentjurja ter GD Slivnica. 1970: Ivan Tovornik s Planine, Francka Vidovič in Jurij Korenjak iz Šentjurja. 1971: Rudolf Šalej iz Šentjurja, Jože Perčič s Planine, Prosvetno društvo z Dobja. 1972: Dragica Rauter in Ladislav Grdina iz Šentjurja, Ivan Zdolšek s Planine 1973: Norbet Kincl in Ernest Rečnik iz Šentjurja, Rudi Drame iz Loke. 1974: Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev, GD Šentjur, Stana Šešerko iz Šentjurja, Karel Pajk s Planine. 1975: Jože Pečenko iz Šentjurja, Peter Hlastec in Vinko Jagodič s Ponikve. Tega leta so bila poleg nagrad podeljena tudi občinska jrriznanja. Te so prejeli: Rado Tržan, Vinko Žlender, Rudi Urbajs, Alojz Novak, Srečko Pratnemer, Milan Štancer. 1976: Alojz Plahuta s Kalobja, KS Prevorje, Pevski zbor Ponikva Priznanja: Tone Jenštrle, Nuša Vrečko, RO RK Slovenije iz Ljubljane, OO RK Ljubljana Šiška, MDA "Kozjansko 76", RK ZSMS Ljubljana. 1978: prof. Lojze Bolta, Ivan Centrih z Gorbelnega, Miha Romih s Planine. Priznanja: Milena Jan, GD Ponikva, Ljubo Jasnič iz Ljubljane. 1979: KS Gorica pri Slivnici, Franc Cerkvenik, Avgust Božič. Priznanja: Ciril Žmaher, Viktor Hrastnik, Alojz Jošt, Valerija Iskra, Stanko Zabukošek, Jože Pospeh, MDB "Miloš Zidanšek", PAP Ljubljana. 1980: GD Lokarje, Moški pevski zbor Dramlje, Adolf Gračner z Dobja. Priznanja: Merx - TOZD Šentjur, Merx -TOZD Gostinstvo Celje, Aero Celje, Aurea Celje, Obrtno združenje Šentjur, KPD "DANICA" iz Šentprimoža na Koroškem, Fanika Ulaga, Stanko Zupanc, Drago Kračun, Jože Žnidar, Božo Ulaga. 1981: Nagrade so usahnile, zamenjale so jih plakete "18. avgust". Prejeli sojih: Slava Kovačič s Ponikve, Ivan Moser iz Šentjurja, Jože Špan s Planine. Priznanja: Avgust Mavrin, Vinko Ljubej, Danilo Razboršek, Jakob Pisanec, Komanda gamiziona Maribor, KS Planina. 1982: Plakete: Alpos Šentjur, KS Loka, Jože Čeh iz Šentjurja, Emo Celje, Peter Hlastec. Priznanja: Ivan Borštnik, DO Bežigrad Ljubljana, Franc Bevc, Jože Vovk, Martin Vodušek, MDA "Kozjansko 82". 1983: Plakete: Tolo, Feldin Stanko z Blagovne, KS Kalobje, Zlato Vogrič. Priznanja: Branko Sekirnik, Franc Salobir, Avgust Oset, Gvido Virant, Franc Krampi, Jože Zupanc, GG Celje - TOK Šentjur. 1984: Plakete: Tajfun Planina, Ferdo Žagar s Planine, kirurška ekipa dr. Radiča iz Nove Gradiške, poslovni partnerji Alposa iz Poljske. Priznanja: V P 4680 Celje, Anton Kolar, Zinka Mauer, Anton Koželj, TVD Partizan Dramlje. 1985: KS Šentjur - center in okolica, Občinska gasilska zveza, SKŽŠ Celje - enota Šentjur, Tehno -impex Ljubljana, Vinko Mastnak s Ponikve. Priznanja: Anton Komel, Jožica Salobir, Slavko Zalokar, Anton Rataj, Ivan Straže, Anica Hvalec, Alojz Vrbovšek, Ivan Slamnik, GD Planina, TVD Ponikva, DPM Šentjur, LD Handil, KK Šentjur - prodaja. 1986: Plakete: KS Ponikva, Rado Tržan iz Klavnice, Radovan Tkalec V.p. 4680. Priznanja: Jože Vengust, Mladi zadružniki iz Dramelj, GD Prevorje, Jože Artnak - ZSMS Šentjur, OŠ Blaža Kocena. 1987: Plakete: KS Dobje, Mirko Čander, DO KK Šentjur, SO Požega. Priznanja: Marjan Gradišnik, Štefan Vrečko, Anton Brglez, Bela Bukvič, Lenka Kovačič, RD Voglajna. 1988: Plakete: KS Blagovna, Martin Cmok iz Gorice, Stanko Gobec s Ponikve, Bogdan Knez in Ivan Žaberl iz Šentjurja. Priznanja: Prof. Franc Klinar, Silvo Fen-dre, Milan Štravs, Zdenko Horvat, Avgust Vovk. 1989: Plakete: KK - TOZD Trgovina, DOPS, ŽPZ skladateljev Ipavcev. Priznanja: Ivan Oset, Veterinarska postaja Šentjur, Jože Mlakar, Janez Kukovič, Edvin Tovornik, Marija Šušlec, Tatjana Cmok. 1990: Plaketa: Jože Ipavic, Nevenka Cmok, Mirko Zemljič. Priznanja: Srečko Vovk, Franc Trupej, Jože Zdolšek, Karel Ceraj. 1991: Plakete: Viktor Hrastnik, Priznanja: Frece Milan, Dušan Debelak, Aci Pepevnik 1992: Plakete: Mirjan Bevc Priznanja: Cveto Erjavec, Andrej Prevolnik, GD Dolga gora 1993: Plaketa: Jože Štiglic Priznanja: Ivan Cmok, Poldka Senica, Drago Jančič Šentjurske NOVICE VROČA TEMA Ul« 111 F ' J ' ž| klitji. li| Vi ; ift; sKd 1 "By pass" - lastninjenje po zakonu ali kriminal? Lastninsko preoblikovanje družbenih podjetij je približno tako kot v vsej Sloveniji tudi v Šentjurju dalo seznam podjetij oziroma njihovih poslovodstev, ki se jim je zazdelo, da je družbeno premoženje, ki so ga doslej upravljali, predvsem le njihovo. Pravzaprav tega seznama še sploh ni, le daje "javna tajna", kdo so tista t.i. "by pass " podjetja, ki so se po svoje lotila Preoblikovanja družbenega premoženja. Ni naš namen, da bi sodili ali so njihovi postopki zakoniti, legitimni ali samo etično sporni, radi bi le predstavili njihov način lastninskega Preoblikovanja ter prepustili bralcem, da si svojo mnenje ustvarijo sami. Prave ali celo sporne podatke bo seveda zelo težko dobiti, dali bi jih lahko le vodilni v teh podjetjih, za kar pa Praviloma niso preveč hudo zainteresirani. Vendar pa drugega •zhoda ni; potrebno bo povprašati njih, pa kar bodo povedali, bodo povedali. S pritiskom javnosti se bo morda le dalo pridobiti vsaj nekaj osnovnth informacij. Pozivamo bralce, da nam pri zbiranju informacij pomagajo, morda pa tudi sami postavijo kakšna javna vprašanja! Prav bi bilo, da o poteh in stranpoteh lastninjenja spregovorijo organi upravljanja v podjetjih, sindikati, SDK in sodišča, toda ta Pričakovanja so kot vse kaže, iluzorna. Delavstvo je tradicionalno slabo organizirano, organi upravljanja navadno brez informacij ali zmanipulirani ter pod velikim pritiskom menedžmenta, sodstvo in SDK pa obupno počasna, poleg tega pa še vedno tudi v rokah "prejšnjih struktur", ki so v tesnem interesnem ali Političnem sorodstvu z vodilnimi po podjetjih. Začaran krog je sklenjen in resnično začaran do konca! Seveda ne trdimo, da so vsa poslovodstva že v načelu skorumpirana. V načelu so poštena ' toda prav gotovo izpostavljena skušnjavi priprtega lova na našo skupno družbeno lastnino, ki je v naši državi, kot vse kaže, ostala brez varuha. Pred več kot enim letom je šentjurska občinska skupščina sprejela malo čuden sklep, ki je bil vse prej kot salamensko moder: zadolžila je Službo družbenega knjigovodstva, da opravi revizijske preglede vseh naših družbenih podjetjih, torej tudi tistih, ki se lastninjenja sploh še lotila niso. Ta sklep, ki naj bi dokazoval predanost odbornikov poštenju, kot kaže, gre kar lepo na roko ribičem v kalnem, saj je očitno, da SDK iz ponujenega Velikega kupa ni v stanju ločiti zrnja od plev. Nekateri celo ugibajo, da je odlaganje tega opravila politično pogojeno, kajti divje naj bi lastninili "pravi ljudje", tisti ki so predani sedanji °blasti. Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da SDK v naši občini v resnici doslej ni opravila niti ene same revizije v družbenih Podjetjih, ki so si pomagala do lastnine s t.i. vzporednimi oziroma b°U popularno imenovanimi "by pass" podjetji. Ko/ pomeni "by pass" lastninjenje? ^re za sklop postopkov, ki so mnogokrat celo v skladu z Nekaterimi zakoni, ko navadno skupina vodilnih v družbenem Podjetju sama ali ob sodelovanju vseh zaposlenih ustanovi zasebno podjetje s podobno ali enako dejavnostjo, kot jo ima matična družbena firma ter z različnimi transakcijami nekorektno ah tudi nezakonito prenaša v družbenem podjetju ustvarjeno vrednost na zasebno firmo. Namesto, da bi tako kot večina državljanov participirali na skupnem družbenem premoženju s certifikati in odkupom, prehitevajo ter si poskušajo odrezati del skupnega družbenega kolača še prej, preden ga bo pričel deliti zakonodajalec. Ekonomisti - "maherji" so razvili in seveda tudi prodali cel kompleks "zakonitih" postopkov t.i. divjega lastninjenja. Po govoricah naj bi znani Gojko Stanič za svoje tovrstno znanje samo v Šentjurju iztržil več deset tisoč mark. Za njegov sistem so se na samem začetku navdušili zlasti bivši tozdi Kmetijskega kombinata. Baje je bil povsem zakonit, saj naj bi bil v skladu tako z Markovičevim Zakonom o družbenem kapitalu kot s slovenskim Zakonom o podjetjih. Kaže pa. daje le imel eno slabo točko: ni bil v skladu z Zakonom o obligacijskih razmerjih, ki kot lex generalis določa mejo med dopustnim in nedopustnim razpolaganjem z družbenim kapitalom. Kot se spodobi, sem za informacije povprašal najprej na občini. Revizijski pregled je bil opravljen le v Alposu, za ostale ne vedo nič. Kaj več naj bi vedeli na SDK. Na SDK v Celju so me po nakrajšem postopku odslovili ter napotili na pomočnika generalnega direktorja SDK g. Špiletiča v Ljubljani, ta pa meje predal svojemu uradu, kjer so mi prijazno povedali, da informacije lahko pričakujem le od SDK Celje. Torej pri SDK začaran krog in brez informacij. ALPOS Ker je Alpos edini, ki ima revizijo za seboj, sem začel pri njem. Sekretar generalnega direktorja g. Artnak mi je sprva obljubil revizijsko poročilo, potem pa sije premislil in mi dal samo kratko, javnosti namenjeno sporočilo, iz katerega je razvidno, da je Alpos oškodoval družbeno premoženje za 0,26% vrednosti podjetja, t.j. za okrog 4 milijone tolarjev, vendar ne z divjim lastninjenjenjem oziroma s poslovanjem preko vzporedne firme, temveč z napačnimi knjiženji, ki jih je po opozorilu SDK popravil in spravil v red. Seveda je najbolj zanimiva njihova avstrijska firma Alpos Celovec, saj je znano, daje preko podobnih firm iz Slovenije odteklo precej kapitala, kije mnogokrat pristal v privatnih žepih. Po izjavi generagnega direktorja Mirjana Bevca, ki je hkrati predsednik upravnega odbora te firme, je Alpos Celovec v celoti v družbeni lasti, revizijo njegovega poslovanja pa bo opravila avstrijska revizijska hiša. Zagotovil je, daje sodelovanje matične firme z avstrijsko hčero povsem korektno in z revizijo ne bo problemov. O tem, da bi preko te firme prenašali družbeni kapital preko meje, ni govora. Res je nasprotno, da so finančni tokovi ravno obratni in bodo morda imeli zaradi tega probleme z avstrijsko državo. Alpos preko te svoje firme realizira večino svojega izvoza z 2,2 odstotnim stroškom, kar ocenjuje za zelo ugodno. Torej, v Alposu trdijo, da so pridni - previdni, vendar so vseeno malce skrivnostni. Da bi kdaj videli avstrijsko revizijsko poročilo o poslovanju Alposa v Celovcu, nimamo prav dosti upanja. (se nadaljuje) F. K. REPORTAŽA Na Planini so se imeli lepo Nedelja, 4. septembra je bila na Planini praznična: iz bližnjih in daljnih krajev se je v ta prijazen kozjanski trg zgrnila več kot tisočglava množica, kije upala, da bo na 16. tradicionalni planiški prireditvi preživela prijeten nedeljski popoldan. Pa ga tudi je! Furman Zvonko Pušnik "Vse sicer ni tako kot, smo si zamislili, toda sem povsem zadovoljen," je bil odločen neutrudni predsednik planinskega turističnega društva g. Ivan Knez."Vrcme, ki nam je lani precej nagajalo, nam je lestos šlo na roko: še včeraj je prav vztrajno deževalo, danes seje pa naredil tako čudovit popoldan, da so se mi razpršile vse skrbi. Veste, ni tako enostavno spraviti skup takole množično prireditev! Skoraj sem si obrusil pete, preden je bilo vse nared. Poiskati sem moral sponzorje, po večkrat obiskati nastopajoče, organizirati gostinsko ponudbo pa godbo in še in še. Marsikaj so res postorili moji sodelavci, Gospa Pušnik na Fendtu gospodje Žagar, Koželj, Stopinšek, Šmid in drugi, glavno breme pa je le ležalo na mnojih ramenih. Dobro je, da imamo na Planini tudi pridno mladino in aktiv kmečkih žena, ki so pripravili prav prijetno razstavo kmečkih dobrot. No, pa vse tako ne morem pohvaliti na tem mestu, ker jih je pač preveč. Naj se le zahvalim našim sponzorjem, ki so prispevali dobitke za srečolov ali nam kako drugače pomagali. To so nekateri planiški podjetniki, Jurmcs, Resevna, Montparis, LDS in še mnogi drugi." Gospod Knez je poudaril, da so težišče letošnje prireditve prenesli na parado starih vozil ter na šaljive igre za vse obiskovalce. Seveda se niso odrekli svoje tradicinalne povorke jezdezev, konjskih vpreg s prikazom nekaterih kmečkih opravil, ki še vedno ostaja ena izmed osrednjih točk. Med jezdeci na čelu povorke smo opazili tudi dve dekleti: Zlatka Gradič in Marija Obrez sta se povsem enakopravno postavili ob bok svojim moškim "kavbojskim" kolegom. Na vozu Ivana Tovornika z Večjega brda so trije domači umetniki pridno pletli kožuhinko. Pod njihovimi prsti so kar med vožnjo nastajali lični cekri, g. Poljanec s prastaro "vejovko" predpražniki in copati. Zvonko Pušnik je na prireditveni prostor pripeljal s svojo temperamentno kobilico pravi furmanski voz s "porajklanimi" hlodi, Ivan Poljane z Visoč pa nas je s svojo več kot 100 let staro "vejavko" in ogromnimi "redusijami" hotel prepričati, da se še vedno da mlatiti žito tako kot nekoč. Njim je Zadovoljne in podjetne žene sledilo nekaj zapravljivčkov, ki pa niso dobili mesta na prireditvenem prostoru. Precej pozornosti so vzbudila stara Šentjurske NOVICE REPORTAŽA ■ »st* W:gm&st’mwmimrnmmmtMBmmi. vozila. Prvi so pripeljali traktorji. Na deluje bila gospa Pušnik iz Tajht s svojim okrancljanim več kot štiri destletja starim Fendtom, kije bil tako kot tudi vsi ostali "oldtajmerji" praznično pološčen, pa čeprav zagotovo vem, da ni prišel iz muzeja, ampak naravnost z njive. Nekateri pa so še bolj kot poskočnega starčka g. Šibal na 90 let stari Škodi občudovaliu ogromnega jurčka oziroma globajo, kot se reče po domače, ki ga je držala njena na "kotfliglu" sedeča sopotnica. Med traktorji je bil naj starejši Porshe, ki ga je pripeljal Karl Planko iz Lok. Med motornim kolesi je bil prava zvezda 89 let star motor znamke Škoda, ki gaje s Ponikve pripeljal Franc Šibal. Z njim seje pred mnogimi leti vozil z Jesenic v Slatino njegov prastric. Brez "prošjače" in Ivanke ne gre Po njegovi smrti je kolo ostalo v Slatini in tako se sedaj gospod Sibal iz Uniš ponaša z najstarejšim motornim kolesom v Sloveniji. Med kolesarji je največ zanimanja vzbujal Gregor Kovač: skozi tr8 je "prijahal" na kopiji kolesa iz leta 1875, ki gaje prav za Planinsko prireditev posodil Rog iz Ljubljane. Tudi Ferleževega Forda ne smemo prezreti, saj je s svojo eleganco očaral Prenekaterega Planinčana. Šaljive igre so si organizatorji verjetno zamislili kot množično zabavo, pa se ni tako izšlo. Vrv so vlekle le tri ekipe, poleg tega pa je bila šentviška šesterica s 700 kg skupne telesne teže premočan nasprotnik in je odpravila svoje skorajda peresno lahke tekmece iz Zabukovja in Planine kar mimogrede. Tudi v prenašanju vode so se pomerile le tri ekipe. Z brento, vedricami in lokanco so bili najspretnejši vodonosci z Večjega brda. Zanimivo je, da so v obeh šaljivih tekmovanjih "afne guncali" le starejši, medtem ko se je mladina držala ob strani in se pustila zabavati. Razstava kmečkih dobrot je bila v gasilskem domu. V peči kuhan slivov močnik, ječmenova kaša s fižolom, krvavi pečenjak, kmečke dobrote z ocvirki, velikonočni zajtrk, v peči "pečeno" Kolesarji - veterani mleko z vabljivo smetano - to je le nekaj tradicionalnih in vabljivih jedi, ki jih je menda pripravila planinska mlajša generacija pod taktirko gospodične Kroflove. Aktiv kmečkih žena je bil naravnan tržno. Okrog njihove stojnice seje kar trlo kupcev, ki se ne bojijo holesterola in sladkorne, one pa so jim spretno prodale tudi tisto, kar sicer niso nameravali kupiti. Tudi za Šentjurske novice so samozavestno pozirale, in še preden sem uspel spraviti fotoaparat, so mi prodale nekaj kosov prav okusnega in sočnega peciva, kije našlo "prerani grob" v mojem trebuhu, namesto da bi služilo za odkup za prepozno vrnitev domov. Brez "prošjače" in Ivanke Udučeve seveda ni šlo. Mesila in pekla jo je kar na igrišču, pa je ni bilo nikoli dovolj. Če si jo hotel dobiti, si moral imeti kar močne veze. Eno z ocvirki sem si poskušal zagotoviti preko poznanstva preko Šentjurskih novic, a sem odšel domov brez nje. Pa drugič ...! Ko seje lep popoldan prevesil v večerje planinsko veseljačenje pričelo dobivati tisti drugi, pravi ton. Skrivnostno veličastna cerkev Svetega križa v večerni zarji je kot mati razprostrla svoje nevidne moči nad rajajočo množico. F. K. Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN HOTEL ALPOS Q| I f) O $ Valentina Orožna 4,63230 Šentjur commercc RECEPCIJA Telefax: 063/743-619 Telefon: 063/743-905 Telefon: 063/743-705 V restavraciji našega hotela Vam nudimo bogato izbiro jedi po naročilu, toplih matic in kosit. Pozorne može posebej opozarjamo na nedeljska družinska kosita, s katerimi lahko sVoje boljše polovice odrešite kuhanja ob koncu tedna. Posebno skrbno Vas postrežemo tudi ob dogovorjenih poslovnih srečanjih, na porokah in drugih slavjih. Iz takšnih srečanj je potrebno narediti DOGODEK in V hotelu to počnemo že 15 let. V toplih poletnih dneh in večerih vas vabimo na prenovljeni vrt, kjer lahko, med ostalim, poskusite kakšno izmed sladko hladnih zadovoljstev iz našega sladolednega butika. ©Manirami In občanom čestitamo ob ©ibčimsfcem praznita! TOVARNA LAHKE OBUTVG as Cxttiutiu v L’ pmftal fiucmta uBimai' UL. SKLADATEUEV IPAVCEV 3 63230 ŠENTJUR Tc!.:063/743-089 9{fidimo vam vsi vrste šolskjA potreBščin, pisarniškega materiala, pisathe in računske stroje, računalnike, igrače, nakit, darila, itd Obrtniki, pot)jetniki: Že je ta s, da si pravočasno zagotovile novoletni poslovno-darilni program fpmimttPSde m - HOVaUtMC (MSičiČHiCe - atenade i* neuHifne dotedanje - jioačovHčde. nodoemido - tuyut4i - daniitU dtun jileti jUaai VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA HVALA ZA ZAUPANJE! termik TEHNIČNA TRGOVINA Cesta Kozjanskega odreda 87a Šentjur Tel./fax: 741-329 - salonitne plošče 8 valne 11. ki 729,00 SIT - salonitne plošče 6 valne 11. ki - 150 cm 799,00 SIT - velika izbira keramičnih ploščic že od 779,00 SIT - betonski tlakovci 989,00 SIT/m2 - lestenci od 4.990,00 SIT - plafoniere 990,0 SIT - WC školjka - bela j» 4.599,00 SIT - betonske cevi - vse dimenzije ® - kristalni lestenci - razni od 9-890,00 do 23.990,00 SIT - senzorska luč - jupol 30 kg - jubolin kit - kombinirani bojler Laguna 80 1 - solarni bojler 1501 - tesarol - vse barve - lazurni premazi za les - betonske mreže 9,5 x 6 mm - kritina Bramac brez prevoza - original SADOLIN in TOP KOT zopet v Sloveniji pougodnih cenah < S 5: $ 6.990.00 SIT 2.599.00 SIT 2.089.00 SIT 26.800.00 SIT 69.990.00 SIT 879.00 SIT/kg 529,00 SIT/doza 4.389,00 SIT/kom 96,20 SIT/kom 669.00 SIT/kg Za obisk se priporočamo vsak dan od 7.30 do 18.00, v soboto pa od 7.30 do 12.00. RAČUNOVODSKI SERVIS Trubarjeva 16, Šentjur (nasproti Industrijske prodajalne ALPOS) ‘Vont, ttueii: - vodenje poslovnih knjig za obrtnike in podjetja po konkurenčnih cenah Informacije na telefon: 741 -175 (služba) 783-129 (doma) e'Wti ^#CS91 TRGOVINA ZAMBI v x Vccw'u.' | f’4 '' '' I JIH - v Šentjurska predvolilna ugibanja Čeprav državni zbor še vedno ni odločil, kako bo z lokalno samoupravo, je gotovo, da lokalne volitve letos bodo. Ni še znano, kakšne bodo nove občine, več kot očitno pa je, daje ideja o lokalni samoupravi propadla tako na državni kot na občinski ravni. Četudi bi Planina in Dobje dobile svoji občini, kar j e pa po vseh dogajanjih vse manj verjetno, je gotovo, da bo šentjurska občina ostala več ali manj na ravni prejšnje komune, zato so tu volilna pričakovanja že precej predvidljiva. Šentjurske stranke sicer skrivajo svoje volilne načrte kot kača noge ( ali pa so brez njih, kot so kače brez nog!) in ne kažejo prav nobenega veselja, da bi pričele osvajati javnost. Nekaj povsem neuradnih strankarskih kombinacij pa je vendarle pricurljalo na piano, tako da naša ugibanja le niso povsem brez osnov. Povsem gotovo je, da lokalni strankarski programi ne bodo imeli posebno velikega vpliva na volilne odločitve, saj so asfaltirane ceste, mrliške vežice ali gasilski domovi izrazito neideološke dobrine, ki so potrebne tako Peterletovim kot Kocijančičevim, ali povedano po šentjursko, tako Zdolškovim krščanskim demokratom kot Bevčevi Združeni listi ali Artnakovim LDS - ovcem. Pričakujemo lahko, da bo šentjursko volilno telo prijelo bolj na znane osebnosti, če pa teh na kandidatnih listah ne bo, se bo prilagajalo položaju na državni ravni. Najvažnejša volilna bitka se bo razvila za županske stolčke, kajti županom nova zakonodaja daje tako velike pristojnosti, da bodo občinski svetniki, zlasti če bodo strankarsko razbiti, zgolj demokratična dekoracija županski funkciji. Vsaka stranka, ki kaj da nase in si želi zagotoviti lokalno politično prevlado, zlasti za kasnejše in mnogo pomembnejše parlamentarne državnozborske volitve, si bi morala prizadevati za svojega župana ter že sedaj imeti na svojem praporu s svetlečimi črkami izpisano ime kandidata. Dejstvo, daje zmaga na lokalnih volitvah prva stopnička do zmage na državnozborskih volitvah, daje lokalnim volitvam izjemno težo. Tega se zlasti dobro zavedata Janša in Podobnik, ki skupaj še z nekaterimi strankami slovenske pomladi skušata ustvariti po vzoru nekdanjega Demosa na lokalni ravni koalicijo Novi Demos, ki naj bi čez dve leti prevzela državno krmilo. Kaj se dogaja v Šentjurju? O promociji strankarskih županskih kandidatov ni ne sluha ne duha. Sliši se le, da LDS - ovci nekaj brenčijo okrog sedanjega predsednika IS g. Grdine, ki se je v sedanjem mandatu s svojimi uspehi in vezami pokazal zelo koristnega. Računajo, da bi se preko njegovega ugleda lahko dokopali do oblasti. Grdino bi trdno podprla tudi Združena lista, nič manj trdno pa tudi krščanski demokrati, ki so že dosedaj uspešno vedrili v njegovi senci in so pravzaprav brez prave liderske osebnosti. Če bo kandidaturo sprejel, pomeni, da mu je podpora zagotovljena. Po sami naravi stvari bi se mu morali zoperstaviti le opozicijski SLS in SDSS. Ker pa so liderji Ljudske stranke doslej že nekajkrat pokazali, da kak kilometer asfalta cenijo bolj kot nekoristno politično načelnost, predsednik SDSS pa se menda trudi ostati v službi na Grdinovi občini, tudi s te strani ni pričakovati resnejših ovir. Predsednik IS, ki mu je obsolutna županska oblast takorekoč pisana na kožo, ima povsem realne možnosti, da se zavihti na občinski prestol celo kot deklariran nadstrankarski človek (to finto je tudi doslej uspel dobro vnovčevati) ter se kadarkoli požvižgati na strankarsko podporo. V času, ko se vseh strank drži negativni predznak, bi zanj to pomenilo še dodaten plus in bi njegov kakršenkoli strankarski protikandidat ostal brez možnosti. Slaba stran tega scenarija je, da bi se z Grdinovo izvolitvijo večina strank takorekoč odpovedala pripravam na državnozborske volitve, kar še posebej prizadeva stranke t.i. Novega demosa - SLS in SDSS, ki na Grdinovo podporo pri svojem jurišu na oblast realno ne moreta računati. Torej je za SLS in SDSS Grdina kot župan praktično slabo sprejemljiv in mu bosta morda iz strateških razlogov ali na zahtevo članstva le primorani najti svojega protikandidata. Ta domnevno ne bo mogel računati na podporo šentjurskih krščanskih demokratov, ki so se tudi v Šentjurju, tako kot na državni ravni, izkazali kot izjemni pragmatiki, ki ne vprašujejo za ceno, samo da so lahko "zraven", pri oblasti seveda. Za Novi demos se bodo odločili šele takrat, če se bo pokazalo, daje njegova ideja med ljudmi vžgala in so njegovi cilji uresničljivi, kar pa bo brez njihove podpore spet hudo težko. Nastali začarani krog torej tudi v Šentjurju govori krepko v prid naslednic bivših DPO, to sta LDS in Združena lista, ob asistenci SKD. Presekali bi ga lahko le volilci, če bi opazili, da se zlorabe oblasti nekdanje komunistične oziroma sedanje demokratične oblasti z državne ravni le preveč grobo razraščajo tudi po občini ter prizadevajo njihove interese. V Dobju in na Planini, kjer so stranke še globlje v plenicah, bo verjetno še bolj enostavno. Med dvema več ali manj enakima kandidatoma, seveda če bodo uspeli dobiti vsaj dva, se bodo verjetno odločili za manj poznanega in bolj simpatičnega. Strankarska pripadnost in volilni program ne bosta igrala večje vloge. O bolj konkretnih kombinacijah bomo pisali prihodnjič. F. K. Šentjurske NOVICE AKTUALNO 1 Koliko zaslužijo občinski funkcionarji? Najenostavneje bi bilo, če bi v odgovor na to vprašanje lahko prepisali plačilno listo. Toda ker tudi funkcionarske plače menda ščiti zakon o varovanju osebnih podatkov, smo morali po daljši poti "okoli riti v žep", kot se v prispodobi pravi. Sekretarka gospa Ljubejeva in tajnica skupščine gospa Erjavčeva sta se na moje poizvedovanje prijazno in pomenljivo nasmehnili in me poslali v sosednjo pisarno k podpredsedniku IS g. Pungartniku, ki je na občini kadrovnik, on pa naprej k sekretarki za finance gospe Jelenčevi oziroma k vodji proračuna gospe Kopovi ter predsednici komisije za kadovske zadeve, volitve in imenovanja gospe Arzenškovi z Zemljiške knjige. Tu seje zagonetka funkcionarskih plačjpričela odmotavati, in sicer v obliki koeficientov in odstotkov. Se vedno pa ne v tolarjih. Funkcionarsko delo je ovrednoteno s koeficienti, kijih na osnovi zakona določi občinska kadrovska komisija. Predsednika skupčine in izvršnega sveta imata koeficient 6,9 , trije podpredsedniki IS in sekretarji sekretariatov 6,5. Za njimi se potem zvrstijo vsi ostali predsedniki in člani raznih komisij in delovnih teles ter odborniki, ki pa v Šentjurju svoje delo opravljajo nepoklicno in so ustrezno nagrajeni le za tiste ure, ki jih efektivno porabijo za svoje delo. Tako določena osnova se poveča s t.i. dodatkom za leta. Nagrajevanje občinskih uslužbencev je urejeno s posebnim internim pravilnikom. 10 % skupne mase za plače lahko podpredsednik IS za uslužbence ter predsednik IS za funkcionarje po svoji presoji dodata posameznikom kot stimulativni del. Stimulativni del plače za funkcionarje je menda v pristojnosti kadrovske komisije, a jo je le ta prenesla na predsednika IS. Predsedniku IS je tudi odobrila, da lahko funcinarjem doda k plači še 10%, in sicer na račun delovnih preobremenitev oziroma nadurnega dela. Predsednik IS ima s posebnim sklepom šentjurske skupščine z zakonim določeno plačo povečano za 50 %. Če si na ta znesek določa tudi običajno stimulacijo, nam ni uspelo izvedeti. Po neuradnih podatkih je funkcionarska stimulacija v avgustu znašala okrog 20 %. Na osnovi teh podatkov še vedno lahko le ugibamo, kako so v resnici debele funkcionarske plačilne kuverte. Okvirno pa naj bi veljalo: Predsednik skupščine je hkrati tudi poslanec v državnem zboru in dobi svojo plačo tam, opravlja svojo predsedniško funkcijo neprofesionalno. Za šentjursko delo je nagrajen s tretjino vsote, ki bi mu sicer šla, če bi bil profesionalni župan. Za september smo nu izračunali plačo v bruto znesku 90.000 SIT. Predsedniku IS gre bruto plača v približnem znesku 350 000 tolarjev. Če bo tudi sebi naklonil tako kot svojim podrejenim okrog 20 % za stimulacijo, je k tej vsoti potrebno dodati še 70.000 SIT. Ker je menda zaradi zdravstvenih težav zadnje čase na občini bolj poredko, je morda znesek tudi nekoliko nižji. Podpredsedniki IS se bodo zadovoljili z 240.000 tolarji. Sekretarka IS in skupščine zasluži okrog 200.000 tolarjev. Podpredsednica skupščine dobi za svoje delo honorar, ki pa po tem sistemu ni izračunljiv. To so vse bruto zneski. Neto izplačila je težko izračunati, znesejo pa približno 60% od bruto zneska. F. K. 100 000 kartic ACTIVA Plačilno kreditni sistem ACTIVA temelji na sodelovanju in partnerstvu 9 slovenskih bank in seje raztresel po vsej državi. Letos so izdajateljice izdale že stotisočo kartico, ki jo je skupaj z nagrado prejela Zarja Ledinek, ki ima tekoči račun pri Banki Celje. Ugodnosti, ki jih nudi sistem Activa, so številne: omogočajo zamik plačila, najvišjo možno prekoračitev na tekočem računu, nezgodno zavarovanje, predvsem pa hitro in enostavno plačevanje blaga in storitev. V Sloveniji je mogoče s kartico plačevati že na 7200 prodajnih mestih. Že letos pa banke nameravajo uvesti v sistem več novosti. Vsa večja prodajna mesta bodo opremili s t. i. POS sistemom, ki omogoča avtomatsko odčitavanje podatkov z magnetnega zapisa na kartici in računalniško izmenjavo podatkov z banko. Samo na območju Banke Celje bodo POS vgradili na 50 prodajnih mestih. Pripravljajo se tudi na vstop v mednarodni plačilni sistem. Kombinirana ACTIVA - EUROCARD bo že letos oktobra postala mednarodna plačilna kartica, s katero bo možno plačevati tudi v tujini. SDSS: z LDS in Zduženo listo se ne bomo povezovali Kako je s koalicijami za občinske volitve v Šentjurju, smo povprašali predsednika socialdemokratov Ota Pungartnika: " Socialdemokrati smo za povezovanje, kajti nesporno je, da pretirana strankarska drobitev na občinski ravni ne prinaša koristi. Lokalni problemi so navadno zelo konkretni in pri njih gre bolj za sposobnost razreševanja kot za ideološke razlike. Računamo predvsem na stranke bivšega Demosa, ki so že v sedanjem mandatnem obdobju po več kot desetih letih stagnacije prinesle v občino velike kvalitetne razvojne premike. Neizpodbitno je, daje demokracija morala bistveno spremeniti oblastne strukture, daje do sprememb lahko prišlo. In zakaj ne z LDS in Združeno listo? To so stranke, ki izkoriščajo svoj privilegiran položaj iz prejšnjega režima. Npr. lastijo si prostore prejšnjih ZSMS, SZDL in ZKS, jih oddajajo v najem, z najemnino pa finnacirajo svojo politično dejavnost. Prevečkrat tudi govorijo eno, delajo pa povsem drugo. Govorijo, da se zavzemajo za delavce in pravno državo, dajejo pa potuho divjemu lastninjenju, odpuščanju delavcev ter mnogokrat sramotno slabemu nagrajevanju delavcev. Socialdemokrati spoštujemo različna mnenja, ne prenesemo pa krivic, privilegijev ter sprenevedanja. K. G. Šentjurske NOVICE KOMENTAR :: . '■ ; :;1;i,5:: ” p- Vf., . * ’‘ ,i:/* Prozaična predpraznična razmišljanja V občinsko skupščino smo pred štirimi leti izvolili 44 odbornikov, na nekaj zadnjih sej jih je prišlo le še okrog 25, že od marčevske seje naprej pa nobene svoje seje niso uspeli zaključiti v sklepčni zasedbi. To sicer ni tako hudo kot npr. v Konjicah ali v Ljubljani, kjer se odborniki skorajda ne uspejo več zbrati, prav obetavno pa tudi ni. Kaj se dogaja v šentjurskem parlamentu? Nič posebnega! Kaže, da so po štirih letih odborniki spoznali, da njihova prisotnost na zasedanjih skupščine ne pomeni kaj hudo dosti. Vsa visoka načela o strankarski demokraciji in konkurenčnih programih so se namesto z motivacijskimi učinki končala s precejšnjo apatijo. Vzrokov je več in prav bi bilo, da bi jih namesto Šentjurskih novic poskušal razčleniti in ovrednotiti kak sociolog. Pa to zagotovo ne bo storjeno, zato naj ta zapis vspodbudi razmišljajoče Šentjurčane k razpravi. Problematična je bila že sama t. i. zborovska sestava skupščine. Če je družbenopolitični zbor še imel pravo parlamentarno zasnovo, sta Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti ves čas funkcionirala pragmatično interesno, praviloma kot množica posameznikov, ki je glasovala (in preglasovala) po trenutnem navdihu. Demos kot dejanski zmagovalec na volitvah je v skupščini lahko računal le na okrog 10 odbornikov, vsi ostali so se kaj kmalu porazgubili med individualce. Toda tudi ta desetina je že po enem letu izgubila svojo identiteto. Tako razštrkana skupščina je postala idealen figov list avtoritarnemu predsedniku izvršnega sveta, kije z odločnimi koraki krenil svojim ciljem naproti. In ker je bil pri "delanju gospodarstva" in "žicanju" državnega denarja v Ljubljani uspešen, svoje privržence pa je tudi znal pragmatično razumeti in nagrajevati, je bila čvrsto z njim poleg bivših političnih sopotnikov - še večina "interesnih odbornikov." Med njimi ne nazadnje tudi krščanski demokrati, ki so se v njegovi senci pragmatično vsa štiri leta "šlepali" in formalno obdržali na oblasti. Skupščina je domala tri leta delovala kot dobro namazan glasovalni stroj, ki je zvesto prikimaval predesdniku IS ter budno pazil, da bi mu kdo od dveh ali treh odbornikov, ki so se še šli opozicijo, ne skrivil kakega lasu. O kontrolni ali korektivni vlogi opozicije v občinskem parlamentu ni bilo ne sluha ne duha. Občinsko politiko je ustvarjal en človek bolj ali manj po lastnem preudarku, občinski aparat mu je poslušno sledil, nekatere stranke in premnogi odborniki pa so se šli ministrante in pobiralce drobtinic, ki so padale s proračunske mize. Ko so se svoje odvisnosti in nepomembnosti zavedli, je bilo prepozno za uveljavitev lastnega ponosa in strankarskih volilnih načel, ki so jih pripeljala v skupščino. Nekateri častilci občinske izvršne oblasti pa se bodo očitno naveličali svoje podrejenosti šele takrat, ko bo le ta odmrla ali pa se bo morda pokazalo, da velike ideje "velikega vodje" le niso tako velike in da npr. tržnica ne daje dovolj ali sploh ne daje novih delovnih mest oziroma so ta delovna mesta predraga, da izsiljena obvoznica v resnici ne rešuje šentjurskih prometnih zagat, temveč jih le za desetletja utrjuje in še kaj. Za mnoge odbornike pa že sedaj postaja posedanje po skupščinskih klopeh nekoristno in, kar je še pomembneje, etično vprašljivo, zato jih je tam vse manj. Slej ko prej se bo postavilo vprašanje zgodovinske odgovornosti (ali zaslug) odbornikov za nastalo družbeno apatijo, zlasti tistih iz vrst Demosa, predvsem krščanskih demokratov in ljudske stranke, ki so "bili zraven" vsa štiri leta. Na oblast so jih pripeljale ideje o odprti, demokratični in motivirani družbi - v resnici pa so pristali na deprimirajoče zaprte metode dela, na delovanje pod mizo, po zvezah in poznanstvih, za parcialne interese in podobno. Razglašali so nevmešavanje politike v gospodarstvo, podpirali pa nasprotne težnje, obljubljali manjšo in boljšo občinsko upravo, ta pa se je je otresla slehernega nadzora, ponujali "našo" občino in javnost oblasti, pridelali pa eno izmed slabših variant zaprte občinske birokracije. Da težav z brezposelnostjo, zadružnim premoženjem, denacinalizacijo, vračanjem kmetijske šole v Šentjur, razvojem podeželja ali nesrečne dogodivščine s Štajersko banko in njenimi izgubljenimi markami, sploh ne omenjam! Kljub temu pa si je ta garnitura uspela nadeti gloriolo uspešnosti, ki ji jo je v resnici težko oporekati. Vprašanje je samo, ali se ne bi morda dalo take ali celo večje uspehe doseči tudi s spoštovanjem obljubljenih demokratičnih pravil igre. Zdaj je, kakor je, in ne kaže več kaj drugega kot filozofirati o uspešnosti ali neuspešnosti preiskušene samozadostne oblasti nad ljudstvom v primerjavi z obljubljeno ter neuresničeno demokratično in transparentno oblastjo ljudstva. Šentjurska "vrhuška" je pač ostala na drugem bregu, brez zrcala in "feed backa" javnosti, obdana z množico zadovoljnih koristoljubnih pragmatičnih prilizovalcev in brez organiziranih konstruktivnih kritikov, ki bi ji bili prepotreben kompas. Toda tudi s tolikimi otipljivimi uspehi, da ji je njena samovoljnost mimogrede oproščena. Vse slabo občinski oblasti res ne kaže naprtiti. Je pač taka, kot j o zaslužimo! Približno polovica odbornikov pa se očitno le sprašuje, ali so naredili dovolj za svojo dušo in za skupni blagor. Namesto z odgovorom na to neprijetno vprašanje si očitno lajšajo vest z abstinenco ali z nezainteresiranim opazovanjem dogajanj v občinskem parlamentu. Demokratizacijo občine prepuščajo svojim naslednikom, ki jih bomo izvolili enkrat v jeseni. F. Kovač Šentjurske NOVICE POSLOVNA STKAN " ... ; d.o.o Drofcnikova ul. 7, ŠENTJUR Tel.; 743-001, fax: 743-004 Trgovsko podjetje - veleprodaja - maloprodaja V ŠENTJURJU PRI CELJU SMO ODPRLI V SLOVENIJI NAJVEČJI SPECIALIZIRANI RAZSTAVNO PRODAJNI SALON TEKSTILNIH IN PVC TALNIH OBLOG, PREPROG IN TAPET. V naši trgovini pa Vam nudimo še: - d is perzijske barve - pribori in lepila - zavese vseh vrst - pohištveno blago Preproge, talne obloge in zavese Vam izdelamo po meri. - dekorativne tkanine - prti, pregrinjala - odeje, posteljnina Na dan otvoritve in v mesecu septembru, poseben 5% popust. Vsi kupci v mesecu septembru bodo sodelovali v NAGRADNEM ŽREBANJU. (izid žrebanja bomo objavili v naslednji številki Šentjurskih novic) V SKLOPU RAZSTAVNO - PRODAJNEGA SALONA VAM V BISTROJU NUDIMO HITRO PRIPRAVLJENE JEDI IN PIJAČO -VELIKA IZBIRA - UGODNE CENE - POPUSTI • PLAČILO NA VEC OBROKOV' r()sem občanom in našim kupcem čestitamo za občinski p vazni k Šentjurske NOVICE Z VSEH VETROV -' ■ .. J Slovesna otvoritev Kemoplastovega salona V soboto, 2. septembra, je okrog 300 Šentjurčanov in gostov prisostvovalo slovesni otvoritvi Kemoplastovega prodajnega in razstavnega salona nadaljno rast in specializacijo podjetja, so se za govorniškim odrom z mnogimi besedami priznanja ter zahvale zvrstili predsednik IS, šentjurski dekan ter direktor Juteksa iz Žalca. Kulturni del slavnosti so pripravili folkloristi iz Dolge gore ter oktet iz Šentjurja. K otvoritveni stenskih in talnih oblog ter dekorativnih scenografiji je spadal tudi med tkanin. Prireditev je bila zasnovana Kemoplastom in Zeleno trgovino pestro in bogato. Po uvodnih besedah plapolajoči pisan balon, ki je lastnika g. Lapornika, ki je obljubil slavljenčeve insignije ponesel v šentjurske višave. Sledil je ogled trgovine in skladišč pa seveda tudi pogostitev s sendviči in čašo vina. Gostje in poslovni partnerji so otvoritev proslavili s "fešto" v prav za ta namen postavljenem paviljonu. Ansambel "Nočna izmena" jih je zabaval do ranih ur naslednjega dne. Lastnik podjetja g. Peter Lapornik je povedal, da ima novozgrajeni paviljon 1500 m2 poslovnih površin. Vanj je vložil okrog 2 milijona DEM. V sklopu salona je tudi bistro "TIK - TAK", ki ga je Kemoplast dal v najem "naj natakarici" lanskega leta Ireni Zdolšek. Skupno je v podjetju zaposlenih 15 ljudi. Osnovna specializacija podjetja ostaja še naprej veleprodaja talnih in stenskih oblog, tapet, preprog in dekorativnih tkanin. V okusno urejenem razstavno - prodajnem salonu so pokazali svojo bogato zalogo trgovskega blaga. Tu bodo postregli tudi malim kupcem ter jim obloge razrezali in obrobili po želji. Poseben užitek sije bilo ogledati njihove pisarniške prostore. So nekaj posebnega: veliki ter izbrano in okusno opremljeni. V Šentjurju kaj podobnega težko najdemo. F. K. Praznik v Slivnici V KS Slivnica so se po tihem odrekli proslavljanja spomina na Franja Vrunča ter se odločili, da bodo vsaki dve leti organizirali krajevni praznik, ki ne bo v nobeni povezavi s takim ali drugačnim zgodovinskim oziroma ideološkim dogodkom. Vsaki dve leti se dobivajo na malo bolj svečanih in veselih zborih, kjer pregledajo svoje aktivnosti ter proslavijo zaslužne sokrajane. Letošnje praznovanje, ki je bilo v soboto, 20. avgusta, so posvetili 30 - letnici čebelarskega društva. Okrog 300 pred Kulturnim domom zbranih občanov je najprej prisluhnilo šentjurski godbi na pihala, nato pa predsedniku KS g. Cmoku, ki je v slavnostnem nagovoru podal pregled dvoletne slivniške aktivnosti. Slivničanom je uspelo asfaltirati 6km krajevnih cest, v tri naselja so pripeljali vodo, sanirali tri večje plazove, uredili ograjo okoli pokopališča in okolico mrliške vežice, organizirali reden odvoz odpadkov in še marsikaj. Dela pa jim, kot kaže, še ne bo zmanjkalo. Šolarji so evidentirali kar 42 divjih odlagališč odpadkov, ki jih bo potrebno slej ko prej urediti. Čakajo jih plazovi, npr. tisti v Jelcah, ki je zgornji del te vasi dobesedno odrezal od sveta, tudi voda še ni v vseh domovih, mnogo krajevnih cest pa še vedno čaka na asfalt. Na praznovanju so čebelarji svojim zaslužnim kolegom podelili odlikovanja Antona Janše. Srebrna odličja so prejeli Martin Kosaber, Vinko Kladnik, Franc Frece in Ignac Mastnak. Za prijetno praznično vzdušje je poskrbel ansambel Vigred, za večino telesnih potreb pa Čebelarsko društvo Slivnica. Z VSEH VETROV Šentjurske NOVICE ~~ ....... Iz šole v naravi Iz osemdnevne šole v naravi v Mladinskem zdravilišču RKS na Debelem rtiču seje vrnilo 133 učencev četrtih razredov. Namen šole je bil naučiti otroke plavati. Ob začetku šole je bilo med otroki 40 neplavalcev in 34 polplavalcev ter 59 plavalcev. Ob koncu se je stanje temeljito spremenilo, saj je bronastega delfina, to je priznanje za znanje plavanja, prejelo 86 učencev, srebrnega 35 plavalcev ter 5 plavalcev zlatega. 5 otrok je dobilo naziv plavalnega pripravnika. To pomeni, daje bil uspeh učenja plavanja popoln. Poleg plavanja so otroci živeli pestro počitniško življenje: seznanjali so se z rastlinskimi in živalskimi posebnostmi obale, se v interesnih skupinah ukvarjali s sprostilnimi dejavnostmi, ob večerih plesali in imeli igre brez meja. Z ladjo so bili tudi na izletu v Piranu, kjer so si ogledali Tartinijev spomenik ter bogate benečanske stavbe. Po mnenju pedagoškega vodje šole, ravnatelja Gradišnika, ter po odmevu otrok, staršev in vodičev je letošnja šola v naravi povsem uspela. E. Rečnik Razstava gob na Ponikvi Turistično olepševalno društvo Ponikva ne miruje: v soboto in nedeljo, 10. in 11. septembra so pripravili v gasilskem domu bogato razstavo gob. Pod strokovnim vodstvom znane mentorice na mnogih naravoslovnih dnevih po štajerskih šolah determinatorke gob Mare Bertosi iz Lovrenca na Pohorju so v ponkoških gozdovih nabrali 76 vrst različnih gob ter jih prijetno aranžirane ponudili na ogled svojim sok-rajanom. Gospa Bertosi, ki natančno razpoznava okrog 700 vrst gob, je povedala, da ponkoške gozdove dobro pozna a še vedno jo prijetno preseneča pravo gobje bogastvo, ki se skriva v njih. Tokrat sicer niso našli ravno rekordno število različnih gob, našli pa so kar precej res kvalitetnih vrst. Tako smo na razstavi videli okrog 15 vrst gobanov, prav toliko golobic, blagve itd. Na otvoritvi razstave se ni ravno trlo obiskovalcev, je pač sezona siliranja in imajo Ponkolani z njim obilo opravkov, v nedeljo pa si je razstavljene gobe ogledalo kar lepo število radovednežev. Predsednik TOD Ponikva g. Podgoršek se je gospema Dragi Medved in Olgi Podgoršek, ki sta bili najbolj neutrudni snovalki te prireditve, še posebej zahvalil za njun prispevek. F. K. Dobra sadna letina Na rahlo nagnjenih hribčkih na Slomu, kjer je rojstna hiša škofa Slomška, zori na 60 hektarih sadovnjakov prvovrstno sadje. Predvidevajo, da ga bodo letos natrgali 170 vagonov, kar v kilogramih pomeni 1 700 000 kg. Sadna letina je letos izredno kvalitetna, ker k sreči ni bilo toče. Novejše sadne sorte ajdared, gloster, jonagold, rdeči in zlati delišes bodo letos glede na izjemne klimatske razmere zrele približno en teden prej kot prejšnja leta. Na sadnih plantažah je redno zaposlenih le malo delavcev in sami ne zmorejo obiranja. Ves mesec bodo vsak dan potrebovali do 80 obiralcev, ki pa jih je težko dobiti. Kljub temu, da je na šentjurskem zavodu za zaposlovanje prijavljenih kar lepo število brezposelnih, ki dobivajo podporo, je le malo takih, ki so pripravljeni poprijeti za to sezonsko delo. Gre za pogodbena delovna razmerja, ki ob hrani navržejo na dan do 2500 tolarjev zaslužka. Ker domačih obiralcev ni, jih skušajo dobiti iz hrvaškega Zagorja. Na upravi družbenega posestva Meja, ki je lastnik plantaž, se čudijo, kako to, da jim šentjurska občina dela težave pri izdajanju bivalnih dovoljenj za te hrvaške delavce. Cena jabolk za ozimnico bo od 55 do 65 tolarjev za kilogram. E. Rečni k Šentjurske POSLOVNA STRAN NOVICE m>&gg Ljubljanska 26, 63230 ŠENTJUR Tel./fax: 063/743-151, tel.: 741-151 SVOJIM STRANKAM IN OBČANOM ŠENTJURJA ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK 'lUccUvua vtuK tm&te i*t 4to*Ctev d.o.o. O MASI USODE* PONUDBI SE PREPRIČAJTE ŠAHI •S^AKVONIJ 63230 Šentjur Tel./fax:063 743-010 TRGOVINA - SERVIS 5£/?W5 Zupanc B. Franci AKCIJA menjava meha za PS (material + delo + prevoz) 1.790,00 menjava el. motorja novega 20 piF za PS 7 990,00 menjava kompresorja hladilnih 12.990,00 VSteto je delo, material In prevoz do 20 km. Pralni stroj, štedilnik, bladilnk ali večji aparat vam v naši trgovini ne bomo le prodali, ampak vam ga na našo željo naši serviserji tudi strokovno montirajo in preizkusijo, seveda brezplačno! lil štedilnik 2x plin + 2x elek. 40.390,00 zamrzovalna skrinja f 53.700,06 pralni stroj GORENJE 606X 52.990,00 jedilni servis - kitajski porcelan 45-deU 7.490,00 Komerički Nada Ljubljanska 19a, Šentjur ODSLEJ NA NOVI LOKACIJI PRI ZELENI TRGOVINI “Poteg- 6agwetč6e nwti tueU jteatno-cgdčzo aveč ten uae ga- 6nat! Cenjenim strankam čestitamo ob občinskem (prazniku! ‘Kozmetifg je doma v ‘Drogeriji LDftDjjl Trgavina z belo tehniko, akustiko, široko potrošnjo, elektro In vodovodnim materialom ter rezervnimi deli eirmss stupio lc*ctA SclZiltMj* ^ &2so šaiw l--2.-iLVuVUii.te se vsem. ki sc ee f* ' ? ^ . razgibali ali povečali moč in . ,* .. ^ kondicijo. Studio je odprt: 10.00-12.00 in 16.00-22.00 sobota: 16.00 - 20.00 nedelja in prazniki: zaprto Šentjurske Z VSEH VETROV NOVICE S policijske postaje Avgustovsko delo policistov je bilo dokaj razgibano. Obravnavali so več gospodarskih deliktov, primerov poneverb, grabeža, nevestnega poslovanja, ponarejanja listin itd. Izvedli so 2 prometni akciji in ugotovili 34 prekrškov. Tudi "pihanja" je bilo nekaj. Rekorder je bil V. F. iz Šentjurja, ki je napihal kar 3,45 promile alkohola. Skupno je bilo obravnavanih 137 prekrškov in 18 kaznivih dejanj. Odvzetih je bilo 38 prometnih dovoljenj. 18. avgusta je prišla na policijsko postajo po pomoč P.R., kateri je njen sin grozil s sekiro. Policijska patrulja ga je odkrila v kuhinji in ga poskušala umiriti. P.V. je zgrabil za kuhinjski nož in pričel z njim grozljivo mahati. Nato je skočil skozi okno, se skril za betonske cevi in pričel metati kamenje na policiste. S pomočjo opozorilnrga strela so ga obvladali, pri tem pa je bil z nožem ranjen en policist. Zdravnik je nasilneža napotil v psihijatrijsko oskrbo. V preteklem mesecu sta se zgodili dve utopitvi. 7. avgusta je utonil v Slivniškem jezeru Jože Žibret, 14 dni kasneje pa v cinkarniški deponiji na proseniškem Jože Čretnik, ki jo je za stavo za zaboj piva hotel preplavati. Skoraj bi se zgodila nesreča tudi v bazenu, ko je H.S. nesrečno udaril z glavo ob rob bazena, a so ga še pravočasno rešili. V preteklem mesecu so precej škode napravila neurja oziroma strele. Po udaru strele je pogorelo gospodarsko poslopje pri Laubiču v Lutrjah. Škode je bilo za več kot milijon tolarjev. Vodna strela je pri Francu Obrežu v Primožu povzročila za 50 000 SIT škode. V Hrastju je pri Martinu Artnaku prav tako zaradi strele zgorelo gospodarsko poslopje: škode je bilo za 2,5 milijona tolarjev. E. Rečni k Kaj bo z domom za upokojence? Večletna prizadevanja Društva upokojencev in socialnega skrbstva, da bi upokojenci v Šentjurju dobili svoj dom, še niso rodila zaželenega rezultata. Naša občina je ena redkih, kjer takega doma še ni, kar je po vsej verjetnosti zasluga prejšnjih vodilnih občinskih struktur, ki zanj niso bile preveč zainteresirane. Sedanja občinska oblast zagotavlja, da bo po izgradnji šole v Hruševcu drugo leto na vrsti upokojenski dom. Vemo, da je gradbeni načrt pripravljen in to za kapaciteto 150 postelj, Pod Vrbco pa je menda tudi že zanj odkupljena gradbena parcela. V razgovorih z mnogimi upokojenci je bilo zaznati, da so bolj navdušeni za lokacijo na desnem bregu Pešnice v podaljšku bloka v Orožnovi ulici nasproti vrtca. Glavni argument zoper to lokacijo je bila svoj čas trditev, daje ta prostor namenjen obvoznici. Večina meščanov v to obvoznico več ne verjame, saj je zgornji del dolinice do kraja zazidan in za obvoznico tu ni več prostora. Sicer pa imamo sedaj lepo razširjeno Kvedrovo ulico, ki bo do nadaljnega pač morala nadomeščati obvoznico! Zakaj upokojenci navijamo za to lokacijo za naš dom? Ne vem, zakaj bo dom moral biti v tisti odročni dolini pod pokopališčem, ko pa je prostor ob Pešnici zanj naravnost idealen. Po načrtu bi bil dom lepa reprezentančna stavba, ki se bi lepo vključila v Orožnovo ulico, njegovi stanovalci pa bi bili v neposredni bližini vseh inštitucij od občine, banke, pošte, avtobusne in železniške postaje, zdravstvenega doma itd. Tudi prav lepo in kontrastno bi bilo, če bi nasproti vrtca bil dom starostnikov. Tudi komunalna ureditev bi bila tu mnogo cenejša in enostavnejša. Pred dokončno odločitvijo bi bilo umestno sklicati sestanek v širšem obsegu, na katerem bi upokojenci in tudi drugi meščani povedali svoja mnenja. E. Rečnik Kda| bodo Ramšakov! spet dobili svoj zelnik? Bilo je že kako leto pred tisto veliko poplavo Kozarice, ko sta moja soseda, precej onemogla brat in sestra Marija in Franc, prostovoljno pristala, da preko njunega zeljnika ob Kozarici napeljejo občinski vodovod. Da bodo njivo uredili spet tako, da bo vse prav, so obljubljali. Pa niso! Potem je prišla še tista velika povodenj in je odnesla ves njun svet, vse do vodovodnih cevi. Od takrat naprej sta Marija in Franc brez svoje edine njive in zeljnika. Drugim so Škodo popravili, na njuno njivico pa pozabili. Tam, kjer je bila prej rodovitna zemlja, se še zdaj Šopirita kamenje in plevel, onadva pa še vedno čakata, da jima bodo tisti iz občine vrnili njun košček zemlje. Že večkrat sem jima skušala pomagati in sem zanju iskala pomoč na občini. Celo sam gosod Grdina je enkrat nekaj obljubil, pa ni bilo nič iz tega. Ko je letos 22. avgusta razbesnjena Kozarica spet prišla skoraj do Ramšakovega hišnega praga in je mimogrede potrgala njihovo vodovodno napeljavo, sem spet šla v Šentjur. Na krajevni skupnosti so mi rekli, naj grem na občino, tam pa seje pristojni občinski uradnik razhudil, da ima tako malo plačo, da se s to zadevo res ne more ukvarjati. Mene je zaprl v pisarno in jezen odvihral. Šla sem k sekretarki za urejanje prostora, ki meje vljudno napotila na Nivo. Bila sem tudi tam. Rekli so, da bodo prišli pogledat. Le počakati bo spet treba. Ker se moja soseda bojita, da bo to čakanje spet trajalo leta, postavljam javno vprašanje, zakaj se ta enostavna zadeva ne more urediti? Alojzija Jurkovšek, Vodruž Šentjurske IZ ZGODOVINE NAŠIH KRAJEV NOVICE ■ Kraju Ponikva in njeni okolici pripada gričevnati svet, ki ga obrobljajo na severu odrastki Karavank, t.j. Konjiške gore in Boča, na zahodu prehaja naš svet iz roba celjske kotline in se na jugovzhodu zaključi v Voglajnsko - Sotelsko podolje. Od Dramelj se preko prisojnih leg vlečejo prijazne "gorce" tja do Dolge gore in dajejo ton s svojo prijazno vinorodniško in sadjarsko usmerjenostjo. Bazična podlaga tal nudi tudi bogastvo borovnic in v času nabiranja najdemo ljudi tudi iz Maribora, ki se vsako leto pripeljejo z vlakom na Ponikvo. Vzhodni del Ponikve ima močan kraški značaj, saj so tukaj lepo izoblikovane Nemčijo in Avstrijo. Današnja podoba nasadov Slom in tudi modernih nasadov privatnih pridelovalcev (Srečko Mastnak in drugi) to potrjuje. Toliko le za uvodni prikaz podobe Ponikve in njenih 16 vasi, ki gravitirajo k njej. Že v naj starejši zgodovini imamo o Ponikvi nekaj zanimivih podatkov. V Slatini so našli kamenito sekiro iz neolitske dobe - hrani jo Naravoslovni muzej v Ljubljani. V Grobljah v Dolgi gori so našli številne ostanke iz rimske dobe. Znamenit je torzo člana rimske cesarske družine Guanika in več napisnih kamnov. Preko Ponikve je vodila rimska cesta, kije bila priključek k glavni cesti Celea - Ponikva 1994 Ponikva skozi [?©g©iUi0 Vedno večje obremenitve Vaših oči na delovnem mestu, pri računalniku, v prometu in drugje zmanjšujejo Vaše sposobnosti. Žal se tega pogosto sploh ne zavedamo. Kako opazimo preobremenitev? Oči se nam solzijo, nas pečejo, blešči se nam, težko ocenimo razdaljo do naslednjega avtomobila, občasno nas boli glava... Tudi, če nimate naštetih težav, Vam priporočamo preventivno merjenje vida. #Ma M tomtetee | Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana