430 I. ubic: Knjige Matice slovenske" za 1881. leto.
zbornika, iz Makedonskega lista, iz Sinajskega trebnika in iz panonsko-moravskega sluebnika po latinskem obredu.
Drugi del (Kirillovskie pamjatniki") tudi na 33 straneb obseza veje odlomke iz Savine knjige, iz evangeljskih beril Undolskega (frag-mentum Mosquense) in Kiprijanovega (fragmentum Petropolitanum), iz psaltira Slukega, iz zbornika Supraselskega (martvrium s. Codrati, vita s. Gregorii papae) in odlomek Hilandarski.
V tretjem delu, 43 stranij obsenem, nahajamo najprej Ostromirovo evangelije, Turovske liste (fragmentum Taurinum), Evgcnijevske liste (fragmenta Eugeniana), izbornik Svjatoslava iz 1. 1073., Moskovsko-uspenski zbornik XII. veka. Dalje v srbskoslovenskem pravopisu: Simeonovo evangelije iz konca XII. veka, kormeajo iz 1262. leta, in naposled zbornik pouenij XIII. veka iz slavnoznane rokopisne zbirke Mihanovieve.
Zadnjih 34 stranij nam podaje vestno sestavljen staroslovensko-grko-latinski slovarek.
Po tej tukaj navedeni vsebini vsak znalec staroslovenskih spomenikov lahko posnema, s kakim bistrim oesom je Jagi izbral in s kakim finim ukusom sestavil to v resnici krasno berilo staroslovensko. Osobito nas veseli, da je v svojo krestomatijo vzel tudi odlomke nekaterih do-zdaj nam zapadnim Slovanom najve samo po imenu znanih zbornikov staroslovenskih.
Knjiga je v prvi vrsti namenjena uencem Jagievim in za tega delj so kratke opazke in naslovni napisi sestavljeni v ruskem jeziku, vender se nadejemo, da se bode tudi po slovanskem jugu in zapadu razirila tako, kakor zaradi prelepe vsebine svoje po polnem zaslui. Kje se dobiva in po em, danes svojim bralcem e ne moremo povedati, ker je v Ljubljano do la naravnost iz Peterburga. L.
Knjige Matice Slovenske" za 1881. leto.
II.
Somatologija ali nauk o lovekem telesu, uiteljiem in vijim uilnicam spisal dr. Jan. N. Woldfich. Po etrtem natiska poslovenil Fran Erjavec. V berilo vtisnenih je 140 slik. Zaloila in izdala Matica Slovenska". V Ljubljani, 1881. Natisnoli J. Blaznikovi nasledniki. Cena 75 kr.
Komur so bile znane zapreke, ki so se bile pokazale o porodu
potrebne te naune knjige, ta pa ni priakoval, da bode e letos leala
pred nami. A zastalo delo vzel je g. prof. Erjavec v roke in v teku
I. ubic: Knjige Matiee slovenske" za 1881. leto. 431
nekoliko tednov j7e e iznenadil Matiin odbor z dovrenim prevodom, tako da ni bilo koneno nobene zamude. Somatologija je poslovenjena po znani Woldfichovi knjigi, ki se rabi e mnogo let po vijih uiliih naega cesarstva; slike so one, kot jih ima izvirnik. Pri njihovem opazovanji motijo nekoliko rke, ki zaznamenujejo posamezne dele slik; v nemkem originalu so te rke navadno zaetnice dotine besede n. pr. m a kae na M a g en kar iskanje organov zelo olajuje, a Matica je bila primorana rabiti zalonikove clicheje in tedaj se te neprilike ni bila moi ogniti; sploh pa se na to lehko pozabi pri tolikih prednostih, ki jih nahajamo v lini tej knjigi.
O razdelitvi njeni ne bodemo govorili, ker je jednaka originalu, ki je v svojih novejih izdanjih mnogo izboljan in popravljen. Pridejana so mu tudi ,. Zdravstvena pravila", kjer se ob kratkem pouuje, kako je treba gojiti in negovati razne organe (gibala, hranila, obutila, koo itd.); sploh je vsa knjiga sestavljena tako, da ni samo suhoparna olska knjiga, temve tudi prijetno berilo, ki mora zanimati vsacega omikanega loveka in ki bi je ne smeli pogreati v nobeni olikani hii. Zato pozdravljamo tudi s tega stalia novo Somatologijo in jo gorko priporoamo prijateljem prirodopisja, osobito lovekega.
Knjigi je pridejan tolma, ki nam razlaga poprej rabljene izraze. In tu se pa izplaa, da si te izraze nekoliko bolj natanko ogledamo. Ako je e sploh vsako Erjavevo delo zanimljivo v jezikoslovnem oziru, menimo, da to velja e posebno o tej Somatologiji. Tu nahajamo za razne organe toliko krasnih izrazov, ki so vzeti iz naroda in ki so marsikomu e uli iz spomina, kdor je ivel po mestih in si pojil duo s tujim znanstvom; drugi izrazi pa, koje je ustvarila veda sama, zopet so taki, da ne vemo, bi li prej omenili krasote in gibnosti rodnega nam jezika ali pa spretnosti g. pisatelja, ki nam podaje tako lepe, blagoglasne termine. Iz zoologine terminologije smo imeli do sedaj pa malo izrazov; tisto, kar se nahaja v Prirodopisji ivalstva za spodnje razrede", obseza le zunanji opis telesa, a kdor bi jih bil iz anatomije iskal, priel bi bil kmalu v zadrego. S Somatologijo- naredili smo sedaj velik korak naprej. Kdor nam bode pisal znanstveno zoologijo, imel bode primeroma lehko delo; da bodo tu nam podani termini obveljali, pa ni dvojiti, saj je ueni g. prelagatelj prva naa avtoriteta na tem polji !
Nemki jezik hvalijo zaradi lepih zloenih sam os t a vnik o v, ki olajujejo posebno v znanosti razumljivost in natannost izraza in ki delajo prelagatelju na na jezik estokrat preglavico. In vender je
432
L.: Archiv far slavische Philologie.
slovenina jako zmona za jednake besede, ki nam jih podaje v ravno tako krasni, a mnogo kraji obliki; naj omenimo tu le nekaterih na pr. gib al a = Bewegungsorgane, okostje = Knochensvstem, prebav je = Verdau-ungssvstem, ilje = Gefasssvstem itd.
Zraven nahajamo nekaj izrazov, ki so do sedaj malo znani v naem slovstvu, a umejo se lehko vsled druzega priprostega in umevnega jezika, v katerem je pisana vsa knjiga; dolge perijode nemkega izvirnika razcepljene so na posamezne stavke, kar omenjeno lastnost in rabljivost knjige, osobito olske in une knjige jako povikuje.
Tisk je lep in razloen, samo da bi nekoliko debeleji papir ne bil kodoval; a to se pozabi pri vsebini Erjaveve knjige, ki jo koneno e jedenkrat toplo priporoamo slovenskemu obinstvu. Ne samo oni, ki se pea s olo, temve vsak prijatelj prirode in vsak jezikoslovec nael bode v njej mnogo, kar ga bode zanimalo in veselilo!
Ivan Subic.
Archiv fur slavische Philologie".
Jagievega zbornika za slovansko filologijo, o katerem smo e vekrat govorili v svojem listu ter ga priporoali svojim bralcem, priel je VI. knjige 2. zvezek na svetlo, poln najzanimljivejih uenih razprav in knjievnih naznanil. Prof. Nehring nadaljuje svoj lanek uber den Einfluss der altechischen Sprache und Literatur auf die altpol-nische" in A. Kalina svojo razpravo Anecdota palaeopolonica". Prof. A. Briickner priobuje jako imenitno razpravo Pripegala", v kateri dokazuje, da Pripegala ni Priapus ali Belphegor, kakor se je do zdaj mislilo, ampak slovansko boanstvo, stsl. Pribvhvalu, augmentum laudis habens, katero ime Mikloi navaja v Bildung der slav. Per-sonennamen" str. 239. Prof. Jagi zaenja daljo razpravo zur Be-richtigung der altrussischen Texte (passio st. Codrati). Osobito zanimal nas je koreniti spis W. Wollnerj ev der Lenorenstoff in der slavischen Volkspoesie", v katerem g. pisatelj dokazuje in z vzgledi pojasnjuje, da je snov Burgerjeve balade znana do malega vsem narodom slovanskim, Grkom in Arbanasom. Der Inhalt dieser Mahrchen und Lieder ist einestheils der, dass der verstorbene Liebhaber (Brautigam) durch die Thranen und die Sehnsucht seiner Geliebten, oder auch durch die Zauber-kiinste derselben, aus seiner Grabesruhe aufgestort, die, meist von seinem
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si