6o8
Razne stvari.
Jireek pravi, da je a priori" nemogoe, da bi se v Rodopskih planinah ohranile take stare pesmi, ker so ondi neprenehoma besneli boji med Bizantinci, Bolgarji, Srbi in Turki. Rodopske planine so tudi e precej znane, pa nikdo ne ve o tem ni. Drugi razlog je ta, da v teh pesmih ni nikaknega stalnega merila. Iz tega sklepajo, da je ta zbirka delo narodnega ovinizma. Bolgarski zanesenjaki da so posneli iz narodnega pes-
Razne
Nae slike.
Mnogim naim itateljem je vsaj po imenu znan izumitelj svetovnega jezika ali volapiika. Danes po-dajemo njegovo sliko na prvem mestu in tukaj-le nekaj rtic iz njegovega ivljenja.
Ivan Martin Schleyer se je rodil dne i 8.malega srpana 1. 1831. Njegov oe je bil uitelj. Deek je kazal e zgodaj veliko nadarjenost. Tudi v gimnaziji je bil vedno prvak in vekrat preskoil kak razred. Na vseuiliu je poslual bogoslovje, jezikoslovje in modroslovje. L. 1856. so ga posvetili za manika. Kot duni pastir je bil jako delaven in si s tem celo izpodkopal zdravje. Bil je radodaren ubocem, odkritosren vsakomur. Pisateljeval je po malem in se bavil z jeziki. L. 1867. je postal upnik, a uil v tej slubi mnogo bridkostij, celo tirimeseni zapor. Jezikoslovje je gojil neprestano, zlasti e od 1. 1875. nadalje. Nauil se je ve ali manj teh-le jezikov: vedskega, ogerskega, kitajskega, rumenskega, retoromanskega, holandskega, danskega, lakega, poljskega, ekega, hrvakega, slovenskega, vendskega, luiko-srbskega, panskega, portugalskega, turkega, sirskega, grkega, latinskega, hebrejskega, arabskega, norvekega, tirih zamorskih jezikov, anamskega, dajakega, sanskrita, siamskega, prakrita, jezika zendskega, kuan-hoa, holontala in drugih. S tem obirnim znanjem jezikov se je lotil posebnega dela, da bi sestavil svetovni jezik. Leta 1877. je sestavil neko meanico iz estih jezikov, leto potem je izumil svetovni sploni alfabet, 1. 1878. je e sestavljal slovnico svetovnega jezika volapiika. Ko je bila slovnica natisnjena, takoj je zaslovelo Schleyerjevo ime, in ,volapiik' je postal svetovna znamenitost. Urno so se ga poprijeli po raznih deelah, asopisi so jeli izhajati v tem jeziku, katerega se ui tiso in tiso privrencev. Schleyer ivi, odkar je doivel toliko uspeha, najve za svoj svetovni jezik. Volapiik je jako preprost jezik, v 810 urah se naui cele slovnice. Besede so tudi preproste in izbrane iz razlinih jezikov. Seveda ne more tak umeten jezik nikdar sei globoko med ljudi, a gotovo je velik napredek za lovetvo in dober pomoek za kupijstvo, da je
nitva nekoliko izrazov in rekov, prestrojili imena, hote pokazati, da je bolgarski narod najstareji, da je prvi med indoevropskimi narodi, ker so jim sovrani Grki oitali, da so nunskega rodu in nesposobni za kulturo. To trditev podpira e udna slinost teh pesmij s sanjarijami Rakovskega, ki je nekaj let poprej v svojem Pokazalcu" ali R'kovodstvu" nartal celi vspored, kako so Bolgarji li iz Indije. (Konec.)
stvari.
obevanje tako lahko. Zato tejemo po pravici Schleyerja med velike moe sedanje dobe. Ob samostanskih vratih. Ljubezniv prizor in krasen zagovor samostanov! Razlagati nam te slike pa ni treba. Zidarski d o n a a 1 k i ali maltarici", kakor bi rekli po navadi, sta narejeni po neki stari fotografiji. Kako istinito je vse narisano! Tipus obrazov je laki. Notranjina Pan-theona" v Rimu. Kaj je Pantheon, to nam je razkladal lani pisatelj rimskih spominikov. Bilje nekdaj poganski tempel, potem katolika cerkev, dandanes je to znamenito stavbo laka vlada onesvetila in v njej pokopala Viktorja Emanuela. Prav te dni so v Pantheonu obhajali Lahi svojo slavnost v spomin, da o pred 25 leti oropali sv. oeta Rima in svetne oblasti. Prealostni spomini! Kraka kuhinja spada k naemu spisu Izprehod na Notranjsko", ki tudi v tej tevilki ni mogel na vrsto.
Dva grobova. Smrt je pred kratkim vzela Slovencem dva vrla moa in pisatelja. Dne 17. ki-movca je umrl na marni gori pri Ljubljani duhovnik France trukelj, jako plodovit pisatelj. Rojen je bil 29. listopada 1. 1841., v manika posveen je bil 1. 1865. Pisal je za Matico, drubo sv. Mohorja in za Novice. Najbolj se je bavil z zemljepisjem in rad itak potopise. Z imenom Ja-roslav je izdal marsikak sad svojega truda med svet. Poslednja leta je jako bolehal. Mo je vreden, da mu postavimo dostojen spominik, in lepo prosimo vse njegove znance, da bi nam poroali o njegovem ivljenju in delovanju. Josip Lendovsek je drugi mo, za katerim aluje Dom in Svet", dejal bi, tudi zaradi osebnega prijateljstva. Bil je profesor v Beljaku in se mnogo peal z jezikoslovjem slovenskim. L. 1 890. je izdal: Slov. Elementarbuch" in Kurze method. Anleitung zum Unterrichte in der slov. Sprache". Dne 19. kimovca mu je pre-strigla smrt mlado ivljenje; bil je star ele 42 let. Za njim aluje vdova s vetero otroki. Naemu listu je bil prijatelj od njegovega poetka in se je vedno pripravljal, da tudi zanj kaj spie. Bil je vernega katolikega srca, zato upamo, da mu sedaj sveti vena lu.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si